AffO (LETO) XXIV. (18)
No. (štev.) 19
BSLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
13. maja 1965
Dvajset let »o koncu druge svetovne vojne
Nikdar v zgodovini človeštva niso demokratske velesile storile tako tež* kih napak, kakor pred dvajsetimi leti, Bled in ob koncu druge svetovne vojne. Nikdar v zgodovini človeštva se namreč še ni bil tako silovit boj med idejami, ki jim je središče človek v svojem dostojanstvu in idejami, ki zravnajo človeka z materijo. Pred dvajsetimi leti sta bila poražena nacizem in fašizem, po zaslugi zmagovalcev pa je okrepljen vstal komunizem, najhujše zlo dvajsetega stoletja.
Državniki in narodi na obeh straneh železne zavese so se spominjali te tragične obletnice. Drugačne oznake ne zasluži za milijone ljudi, ki so padli v verige hlapčevanja nekaj tisočem obla-stiželjnih nasilnikov, za milijone ljudi, ki so izgubili svoje domovine v begu pred mučenjem in smrtjo in tudi ne za narode, ki so Se sicer izognili komunističnemu fizičnemu in duhovnemu uničevanju, pa morajo danes trošiti o-gromne odstotke svojih sil za obrambo pred njim, se pravi za svoj svoboden in človeka vreden obstoj.
Zato državniki v svojih izjavah ob dvajsetletnici konca druge svetovne voj* skoro niso omenjali obeh premaganih izmov, pač pa le govorili o današnjem položaju v svetu, ki je posledica napak zmagovalcev z dne 8. maja 1945.
„Treba je,“ je poudarjal Johnson, „pospešiti počasen razkroj železne zavese“ in se zato „narodi Atlantske zveze (NATO) ne bodo vrnili v svoje ozke nacionalizme, ki So razdvajali in krvaveli tkivo naše družbe dolge generacije.“ V osrčju evropskega in zato tudi svetovnega problema stoji razdvojena Nemčija. „Delati moramo za združitev Nemčije“ in „sramota vzhodne cone se mora končati,“ je poudarjal Johnson. „ZDA so pripravljene igrati polno vlogo pri osvoDoditvi vseh Nemcev.-* Tudi za Anglijo „ostane združitev Nemčije v miru in svobodi glavni cilj zunanje politike,“ je izjavil Wilson. „Zahodni zavezniki imajo posebno odgovornost za bodočnost Nemčije“ in „dokler bo Nemčija ostala razdvojena, ni možna nobena končna ureditev svetovnega ali samo evropskega položaja niti ne trajne varnosti.“
Da mora iz Evrope izginiti pretirani nacionalizem je poudarjal tudi zahod-nonemški predsednik Erhard, ko je v Zahodnem Berlinu izjavil, da Evropa sama ne more rešiti vseh svojih problemov v današnji konstelaciji sil, kakor jih ni mogla pred dvajsetimi leti, ko so ji morale priskočiti na pomoč iz-venevropske sile, da je padel nacizem. „Samo tesno strnjena Evropa, povezana z ZDA, more zreti v bodočnost miru in varnosti. Vsi dobro vemo, da Evropa ne more biti samo nemška, ne samo francoska in ne samo ruska. Druga svetovna vojna je pokazala, da Evropa ni več duhovna in politična zibelka sveta," so bile Erhardove besede.
V takem stanju in zaradi grožnje komunistične nevarnosti je za Evropo nesprejemljiva De Gaullova teza, da bi mogla in morala Evropa sama reševati svoje probleme.
Medtem, ko So tudi drugi zahodni državniki dajali podobne konstruktivne izjave za bodočnost Evrope in ostalega sveta, pa so v državah za železno zaveso prirejali velike vojaške parade in dajali običajne grozilne izjave svobodnemu svetu. Kakor vedno, so se tudi tokrat držali zgodbe o tatu, ki je sam kričal: „Primite tatu!“
„AMERIŠKI NAROD NI IZVOLIL PREDSEDNIKA ZATO, DA RI OKLEVAL“
zatrjuje Johnson
Hiter in odločen severnoameriški vojaški in politični poseg v razmere v Santo Domingo je trenutno rešil to karibsko državico pred komunistično diktaturo.
V minulem tednu so se dogodki v Santo Domingo hitro odigravali. Amerikanci so vse dni izkrcavali vojaštvo in vojni materijal in zasedli strateške točke v prestolnici. Po mestu so potegnili tkim. nevtralno cono med obema nasprotnikoma, istočasno pa dovažali hrano in druge življenjske potrebščine pomanjkanja trpečim meščanom. Uporniki, med katerimi imajo odločilno besedo komunisti, imajo v oblasti središ-
če mesta Santo Domingo, medtem ko
protikomunistična vojska in Amerikanci obvladajo ostale dele mesta in vso državo. 'Doslej so Amerikanci v državo Santo Domingo izkrcali nad 22.000 vojakov, v bližini pa imajo pripravljenih naslednjih 20.000 ter 27 vojnih ladij. Uporniki trdijo, da imajo pod orožjem ok
3.000	mož redne vojske in nad 12.000 civilistov, medtem ko protikomunisti niso objavili števila svojih oboroženih sil.
V Varnostnem svetu ZN je sovjetski delegat Fedorenko obtožil ZDA kršitve mednarodnih pravil, ker so izkrcale svojo vojsko v Santo Domingo in zahteval „takojšen umik ameriških čet“ z otoka. O zahtevi še niso glasovali in je gotovo, da ne bo odobrena.
Petčlanska komisija Medameriške organizacije (OEA) je po preiskavi položaja ugotovila, da med uporniki vodijo komunisti in da je vladalo v Santo Domingo ob izkrcanju Amerikancev brezvladje. Objavila je tudi poziv takrat še obstoječih dominikanskih oblasti Amerikancem, naj pridejo na pomoč domačemu prebivalstvu in tujcem, živečim v državi.
Amer. predš. Johnson je izjavil, da
: i
niški vodja polkovnik Francisco Caama-no Deno „prisegel pred kongresom“ kot začasni „ustavni predsednik“. Takoj je zaprosil Francijo, naj prizna njegovo vlado, poleg te pa je enake prošnje poslal ZDA in drugim, tudi komunističnim državam. Francija ni odgovorila, prav tako, iz previdnosti, tudi ne Moskva.
Washington je medtem neuradno podprl vlado protikomunističnih sil pod predsedstvom generala Antonia Imberta, ki se je proglasila za „vlado narodne obnove.** Gral. Imberto je pozval Caa-mana, naj se skupno z ostalimi uporniki preda, sicer bo s svojo vojsko napadel uporniške postojanke, kljub premirju, ki je 'bilo koncem minulega tedna po posredovanju papeškega nuncija v Santo Domingo in Amerikancev podpisano med uporniki in protikomunisti.
že takoj po podpisu premirja je bilo razvidno, da so Caamanovi oddelki pod kontrolo komunistov, ker so nekateri poveljniki izjavili, da se bodo kljub premirju borili tako dolgo, dokler ne bo vzpostavljen BoSchov režim.
Petčlanska komisija OEA, ki je Medameriški organizaciji predložila svoje poročilo o razmerah v Santo Domingo, je tudi predlagala, naj bi se za vzdrževanje varnosti v državici ustanovila medameriška oborožena sila. Na zasedanju organizacije v Washingtonu so ta predlog izglasovali in pozvali vse članice organizacije, naj pošljejo Svoje oddelke v medameriško vojsko. Mehiko, Uruguay in Paraguay so bile prve, ki so objavile, da tega ne bodo storile. Pridružil se jim je nato Čile, medtem ko je bil Brazil prvi, ki je sporočil, da daje na razpolago sgrjn vojsko. Doslej je gotovo, da bodo v medameriško vojsko poslale svoje oddelke Brazil, Venezuela, Costa Rica, Argentina, Kolum-
riški državi, Paraguay in Brazil takoj odobrili ameriški poseg v Santo Domingo. Vlade ostalih južnameriških držav so obsojale izkrcanje ameriških oddelkov kot kršitev načel in pravil listine Medameriške organizacije, zlasti člena 15 te listine, ki prepoveduje vmešavanje tuje sile v notranje zadeve katerekoli ameriške republike. Toda s težavo, pa vendar, polagoma spravljajo v sklad s tem členom tudi formulo o prevratnih akcijah komunizma, ki jih je tudi treba smatrati kot zunanje vmešavanje v notranje zadeve ameriških republik.
Edini od državnikov Zahodne Evrope, ki je obsodil ameriški poseg v Santo Domingo, je bil De Gaulle, ki sicer
ZDA ni direktno imenoval, pač pa je zahteval, da se morajo „tuje vojaške sile“ umakniti iz Santo Domingo.
Komunisti po vsem svetu so seveda organizirali bučne demonstracije proti ameriški akciji. Ponekod, tako v Venezueli in Ekvadorju, so izvedli tudi terroristične napade na ameriška veleposlaništva in na javne naprave.
Medtem so v Washingtonu objavili, da imajo zanesljive podatke, da bodo komunisti tudi v drugih južnoameriških državah poskušali izvesti državne udare. Trenutno, da se pripravljajo na to v najmanj štirih južnoameriških državah. Toda, so poudarili v Pentagonu, „za vse te primere smo tudi vojaško pripravljeni, da posežemo vmes.“
Zasedanja SEATO in NATO
ameriških oddelkov ne bo umaknil iz ^ Jhija in Paraguay.
Santo Domingo, dokler ne bo zagotov- j Johnson je poslal potujočega amba-Ijena varnost domačemu in tujemu pre- J sadorja Harrimana na potovanje po la-bivalstvu, in dokler ne bo gotovo, da , tinski Ameriki, da je vladam pojasnil bo komunistom onemogočena prigrabi- razloge, ki so prisilili ZDA, da so iz-tev oblasti. „Ne nameravamo se zibati krcale svoje vojaštvo v Santo Domingo v gugalnem stolu s prekrižanimi roka- V Buenos Airesu je med drugim izjavil,
j Medtem ko so ameriška in južno-' vietnamska letala ves minuli teden nadaljevala z bombardiranjem komunističnih postojank v Severnem Vietnamu, pa so se v Londonu sestali na konferenco predstavniki držav članic SEATO (Jugovzhodne azijske obrambne organizacije), članice so: Anglija, Avstralija, Nova Zelandija, Tajland, Filipini, Francija, Pakistan in ZDA. Prvih pet držav je podprlo ZDA v njeni borbi S komunisti v Vietnamu, medtem ko je francoski delegat po naročilu De Gau-lla molčal, prav tako pakistanski delegat. Pakistan je objavil, da hoče ostati nevtralen v zadevi Vietnama, Francija pa ne odobrava ameriške politike v jugovzhodni Aziji.
De Gaulle je namreč po sestanku s sovjetskim zun. ministrom Gromikom, s katerim je imel razgovore v Parizu, objavil poročilo, v katerem zahteva, prav tako kakor sovjeti, prenehanje Sovražnosti v Vietnamu in ponovno sklicanje ženevske konference. Prav tako zahteva, naj bi sklicali konferenco velesil za zaščito nevtralnosti Kambodje, pri čemur pa je nastopil predsednik Kambodje princ Sihaniuk, ki je pod vplivom rdeče Kitajske. Peking odločno nasprotuje taki konferenci.
V Londonu pa je v torek začel tri-
mi in dopustiti komunistom vzpostaviti novo diktaturo na zahodni polobli,“ je pribil Johnson, misleč na Kennedyjev poraz na Kubi. „Ameriški narod ni izvolil predsednika zato, da bi okleval.“ Medtem So uporniki poskušali s političnim trikom prikazati svetu ustavnost njihove borbe s tem, da je upor-
da so uporniki takoj postavili tri strelišča (paredone), kjer so Sistematično streljali nasprotnike. Povedal je tudi, da ima ameriška vlada seznam 53 komunistov, ki so se v gverili izurili na Kubi, v ZSSR in na Kitajskem in ki sedaj vodijo upornike.
V Latinski Ameriki Sta srednjeame-
dnevno zasedanje svet zunanjih ministrov držav članic NATO. Na konferenci nameravajo proučiti nadaljne delovanje organizacije, ker se je zlasti zaradi francoskega negativnega zadržanja do skupnih obrambnih načrtov proti komunistični nevarnosti, v zadnjih mesecih povezanost med članicami močno zrahljala. Širili so se glasovi, da obstoja možnost izstopa Francije iz organizacije, pa je te govorice tajnik organizacije Manlio Brosio zanikal. Na programu so imeli razpravo tudi o vprašanju združitve Nemčije. Zahodna Nemčija je pred konferenco zahtevala, naj bi zahodni zavezniki izdali skupno deklaracijo, poudarjajoč odgovornost za združitev Nemčije. Ta ideja je propadla, ko je Francija zahtevala, da je treba v deklaraciji poudariti, da je združitev Nemčije le evropski problem, na kar pa ZDA in Anglija nista pristali. De Gaulle tudi smatra, da je organizacija NATO, kakršna je, že zastarela in da potrebuje reorganizacijo, ni pa doslej dal nobenih konkretnih predlogov za to. ZDA smatrajo, da NATO ne Sme omejiti svojih interesov samo na atlantsko področje. Problemi so danes svetovni in nobena članica NATO ne more ostati indiferentna do njih.
I Z
TEDNA
podpirajo napadalno politiko ZDA, kakor sta npr. vladi Anglije in Zahodne Nemčije, nalagajo težko in dalekosežno odgovornost. Obsojamo ZDA, ker se pridružujejo belgijskim in angleškim kolonialistom, ker skušajo uničiti ne-
no. .. Smo priče vojne na Daljnem vzhodu, v Južnem Vietnamu, bombardiranja suverene države, vmešavanja v notranje zadeve držav Azije, Afrike in drugje, različnih imperialističnih podvigov v Kongu, vojaške intervencije v
odvisnost Konga, ker izkrcavajo vojsko) Karibskem morju in drugih napadalnih v Santo Domingo, ker kršijo sklepe že- akcij reakcionarnih sil,“ je ponavljal nevske konference o Vietnamu in ker ! Tito za Kosyginom.
Edini od zahodnih državnikov, ki zadnje mesece vodi svojo, s pretiranim nacionalizmom prežeto politiko, francoski predsednik De Gaulle, je za dvajseto obletnico konca druge svetovne
barbarsko bombardirajo Severni Vietnam.“ Kosygin je seveda znova poudarjal „potrebo po mirni koeksistenci“, ki jo komunizem razume kot zase svobodno pot za nadaljne osvajanje sveta.
Kljub strahovitim dolgovom in nizki vojne znova zagovarjal tezo, da more življenjski ravni, v kateri se nahaja Ju-1 in mora Evropa sama reševati svoje goslavija, je tamkajšnji komunistični probleme. De Gaulle je prevzet od pri-diktator Tito ukazal potrošiti nadaljne1 vida Evrope „od Atlantika do Urala“, milijone dinarjev za veliko vojaško pa- j kar pa je še danes, s komunistično cen-rado v Beogradu in je, kakor običajno, Ì tralo v Moskvi, le sen daljne bodočno-cinično zavračal krivdo za razrvane sve-j sti. V tem svojem nastrojenju De Gaulle Od Moskve, preko Vzhodnega Berli-1 tovne razmere na zahodne sile. Primer- obsoja ameriški poseg v Vietnamu, v
na do Beograda, povsod so komunistični nasilniki obsojali zahodne velesile, da so krive današnjega resnega stanja v svetu.
V Moskvi je glavni tajnik sovjetske
jajoč današnji položaj s tistim pred | Santo Domingo, kakor je obsojal poseg
drugo svetovno vojno, je takole zavijal dejstva: „Ko sta Hitler in Musolini izvajala svoje satanske načrte. . . sta vedno uporabljala krilatice o navidezni
KP Brežnjev po dolgih letih znova z j komunistični nevarnosti. Danes, dvajset imenov omenil Stalina in ga pohvalil, da ; let po porazu temnih sil fašizma, se je „obrambni odbor pod njegovim (Sta- Spet nahajamo pred velikimi nevarnost-linovim) vodstvom organiziral vse ak- j mi. Svet je na robu nove vojne katast-cije proti sovražniku.“ Ob omembi Sta- ! rofe. Poborniki nasilja in terorja se lina je 6.000 komunistov v kongresni j danes poslužujejo enakih ali podobnih palači v Moskvi burno zaploskalo. Ko- krilatic, ustrahujoč svet znova z navi-
šygin, sovj. predsednik, je proslavljal dvajseto obletnico konca druge svetovne vojne v Vzhodnem Berlinu, pozdravljajoč skupno sovjetsko-vzhodnonemško vojaško parado, proti kateri so zahodni zavezniki ostro protestirali. Obtožil je ZDA, da „krši najosnovnejša mednarodna pravila“ in da „si tisti, ki slepo
dežno komunistično nevarnostjo. Pred dvajsetimi leti so ljudstva sveta upala, da se nekaj podobnega, kar so pretrpela pod fašistično napadalnostjo, ne more ponoviti. .. toda sile napadalnosti in politike nasilja se kažejo v novih oblikah ter imamo primere, ki so zelo podobni tistim pred drugo svetovno voj-
V	Kongo in na Cipru, smatra pa za pravilen poseg s francoskimi padalci v afriški državi Gaboa februarja 1964, da je zadušil komunistično vstajo proti obstoječi, Franciji naklonjeni vladi. Bližnje jesenske predsedniške volitve kljub vsemu ne bi smele biti De Gaullu razlog za njegove, svobodnemu svetu velikokrat tako škodljive politične akrobacije.
Ob podpisu premirja 8. maja 1945 se je namreč svet uradno ločil v dva tabora: svobodni demokratski in nesvobodni komunistični. Nastopila je doba vmesnega stanja med vojno in mirom.
V	tem meddobju Se bije boj med idejo svobode duha in idejo sužnosti materije • in ni nobenega dvoma, za katero se razumen človek odloči.
V Boliviji so bile za 31. oktober napovedane volitve. Preds. sedanje vojaške vlade general René Barrientos Ortuna je zanje umaknil svojo kandidaturo za predsednika, prav tako glavni poveljnik vojske general Ovando Can-dia kot kandidat za podpredsednika. Po Barrientosovi izjavi se s tem zaključuje „srdita predvolilna debata ter se odpirajo vrata za narodno sporazumevanje“. Kljub odločitvi gen. Barrientosa, da pri prihodnjih volitvah ne bo kandidat za predsednika, je položaj v tej državi še vedno zapleten in poln neznank, ker nobena politična stranka sama ni zadosti močna, da bi pri volitvah dobila večino. Zato so se že sedaj ustvarili trije politični bloki. Ti so: Bolivijska socialistična falanga. Za predsedniškega kandidata ima svojega prvaka Maria Gutiérreza. — Narodno revolucionarno gibanje, ki ga je po Barrientosovi revoluciji in zrušitvi dr. Paz Estenssora kot predsednika preosnoval biv. predsednik dr. Siles Zuazo. Ta politična skupina je imela v Boliviji vso oblast zadnjih 12 let, ter .ni izključeno, da bo pri volitvah znova dobila večino, ker ima zaslombo v kmetskem sloju. — Marksistična skupina I voditelja rudarskega sindikata Juana Le-I china. Ta skupina, kakor komunistične skupine drugod po svetu, pri volitvah ninna nobenih izgledov na uspeh. Uveljavi se lahko samo z neredi in nasiljem.
! Najnovejši politični razvoj v tej državi pa je ta, da je predsednik vojaške vlade gen. Barientos volitve Sploh odložil za nedoločen čas. Iz kmetskih slojev pa je znova začela prihajati zahteva, da naj bo Barrientos kandidat za bodočega predsednika kadar pač bodo volitve.
I V Brazilu so vojaške oblasti odkrile I zaroto, katere namen je bil umor sedanjega predsednika republike Humberta Castella Branca in vplivnejših članov njegove vlade.
j . Papež Pavel VI. je dne 1. maja sprejel časnikarje, ki so iz raznih držav na svetu prišli na 15. mednarodni kongres periodičnega. tiska. V govoru je naglasa], da je „možnost svobodnega miss' in izražanja“ ena od velikih pri.
V TEDEN
dobitev modernih časov. Izrazil je željo, naj bi svoboda tiska postala pra. vica vsakogar, pa naj pripada katerikoli državi. Svobode tiska pa ni razumeti tako, da bi bila svoboda njeno zlorabljanje. Zato je priporočal časnikarjem, „naj jo pometno izrabljajo“.
V	Vatikanu je papež Pavel VI. sprejel 224 predstavnikov jezuitskih provinc na svetu, v katerih deluje 36.000 jezuitov. V Rimu SO' se zbrali na izvolitev svojega novega generala, „črnega papeža“, kakor ga tudi imenujejo. V govoru jih je papež pozival naj se drže še kar naprej točno nauka in filozofije ustanovitelja reda Sv. Ignacija Loyol-skega in še nadalje, kot „vojska Kristusovih vojakov“ nastopajo z vso odločnostjo proti brezboštvu, ki se širi po svetu.
Britanska vlada je v Beli knjigi napovedala svojo odločitev po podržavljenju 14 največjih britanskih železarn in jeklarn. Lastnikom teh obratov bo iz. plačana oškodnina. Kljub temu da je ta odločitev brit, laboristične vlade zanjo predstavljala veliko nevarnost, ker so proti podržavljenju železarske in jeklarske industrije nastopili v poslanski1 zbornici enotno konservativci in liberalci, je predsednik Wilson šel z njo 1 pred parlament ter je s štirimi glasovi . večine s svojim predlogom tudi prodrl.
V	Španiji so uradno objavili, da je ! eno od treh trupel, ki so jih nedavno 'zasledili v bližini obmejnega mesta Ba-Ijaoz, truplo portugalskega generala
Humberta Delgada, ki je od zadnjih predsedniških volitev živel v emigraciji ter se je od tam boril z vsemi sredstvi proti vladi predsednika dr. Salazarja.
Na Dunaju je umrl v 62 letu starosti prvi kancler po II. svetovni vojni obnovljene avstrijske republike ing. Leopold Figi.
Jugoslovanski komunistični diktator
Tito je s svojo ženo Jovanko in številnim spremstvom odpotoval minulo nedeljo na obisk na Norveško. Na letališču Forbebo pri Oslu je v ponedeljek Tita pričakal norveški kralj Olaf s svojo vlado.
j£j£ sver
Anica Kraljeva
Prevelike skrbi
iStari vzgoji se danes očita, da je bila prestroga in zato krivična. Na eni strani strogi starši, ki so ukazovali, na drugi otrok, ki je ubogal „na besedo“ — bi bila krivična slika naše preteklosti, saj je bila med starši in otroci v vseh časih tudi ljubezen.
Danes se res zahteva več svobode za otroka. Starši naj vzgajajo nekako s sodelovanjem otroka, naj mu pustijo biti otrok. S tem ni rečeno, naj dela otrok, kar hoče, Saj če bi sledil svojim željam, bi zaradi sebičnosti bil nemogoč za skupno življenje, če pa zahtevamo, naj se otrok brezpogojno ravna po naših ukazih, mu uničimo individualnost in z njo marsikaj, kar bi pozneje obrodilo bogate sadove.
Pretiranost je vedno škodljiva, posebno tam, kjer so posledice lahko usodne. Zdrava pamet in ljubezen do otroka nam bosta pri vzgoji v veliko pomoč.
Današnja vzgoja je brez dvoma težavnejša. Od staršev zahteva mnogo več priprave: globokega poznanja otrokove narave, več pažnje na razmerje med možem in ženo, več zanimanja za družbene probleme in za svetovna dogajanja. Svet je postal majhen. Svetovni dogodki prodirajo v sleherno družino in zbujajo v nas nekako občutek osebne odgovornosti n. pr. za ljudi, ki umirajo od lakote, za otroke brez toplega doma itd. Tako se veselimo na drugi strani napredka in uspehov v prid človeštva, naj ga izvrši ta ali oni.
„Ah,“ vzdihuje mlada mati, „kako je danes težko z otroci! Če jim kaj prepovem, naredijo skrivaj, kar so hoteli; če jim dovolim, kar hočejo, se pa bojim, da izkoriščajo svobodo. Kako naj si pomagam?“
V mladih družinah, posebno kjer je malo otrok, imajo matere večkrat preveč skrbi in preveč dela. Hotele bi poleg lepega stanovanja še popolne otroke, zato: naj si ne umaže rok, naj ne kriči, naj ne raznaša igrač, naj ne vabi prijateljčkov v hišo itd. Ves dan so nad njimi, ukazujejo, prepovedujejo, čistijo, perejo. Zvečer so vse izmučene, a pre-Ipričane, da so kar najbolje izvršile svoje materinske dolžnosti.
Toliko truda za napačno ravnanje z otrokom !
Resnica je, da suša uniči vse, kar je kmet vsejal, a res je tudi, da isto povzroči poplava. Mati, ki je ves dan nad otrokom, ga opazuje, sodi, trepeta zanj, mu že v kali zatre vsako osebno dejanje. Tak otrok ne bo nikoli samostojen, ne bo borben, ne bo hotel odgovornosti. Ali pa bo, ko bo postal svoboden, napadalen in ukazovalen.
'Otrok ima pravico do miru in svobode pri svojih igrah, saj je to njegovo delo. Naj kriči, naj daje duška svojemu navdušenju, veselimo se z njim, naj joka, ko se udari. Potolažimo ga z ljubeznijo.
Vzgoja v prvih letih je v tem, da od otroka zahtevamo, da se podredi hišnemu redu, navadam, to je da dela to, kar vsa družina. Družinske navade so velikega pomena tudi za poznejše razmere med starši in otroci, saj pravimo: „Stara navada, železna srajca“. Navade, ki so živi vzgojni ali pa tudi nevzgojni nauki, ostanejo v človeku vse življenje.
Ker leži odgovornost za slabe navade v družini na starših, morajo ti na to misliti že pred otrokovim rojstvom
Otrok ne bo toliko poslušal naših naukov, bolj bo gledal, kaj mi delamo, kako se obnašamo med seboj, kako se spoštujemo. Iz našega ravnanja, ne iz besed, bo spoznal, kakšen je naš odnos do Boga, do domovine, do sosedov, do družbe. Otrok počasi vsrkava vase mnenje svojih staršev.
'Skupni pogovori pri mizi, kjer se starši pogovarjajo o svojih in tujih problemih in iščejo zanje pravično rešitev, uravnavajo istočasno tudi bodoče pravično ravnanje svojih otrok.
Še bolj pa vpliva na otroka, tako pravi Trstenjak, pogovor, ki ga ujame otrok med očetom in materjo, ko mislita, da sta sama.
Težko bi bilo govoriti o stoodstotnem sistemu za vzgojo. Najboljšo vzgojo bodo dobili otroci v domu, kjer se starši ljubijo in spoštujejo • med seboj, kjer oba ljubita svoje otroke (ne samo s poljubi in darovi!). Zanimati se mo rajo za vsakega posameznega, ker vsak otrok je edinstven, in v svojih mladostnih težavah potrebuje posebne pažnje in pomoči. Razmerje med seboj in ostalim svetom naj skušajo starši najprej sami v sebi pravično usmeriti. Osebna sovraštva, opravljanje, občudovanje bogastva, zavist in obrekovanja, naj izginejo iz naših domov. Za odrasle so sramotna, za otroka pa pravi strup! » Odprimo vrata drugim vprašanjem, i ki danes pretresajo svet, pogovarjajmo se o njih z otroci. Pomagajmo jim, da bodo na svetovne dogodke gledali ne kot na senzacije, pač pa jim pomagajmo, da bodo ločili dobro od slabega, važno od nevažnega, veliko od malenkostnega.
Nikoli ni vsak otrok, kakor bi si ga želeli. Je pač človek. Ali če potoček že j v začetku pravilno usmerimo, bo reka, i čeprav po ovinkih, našla svojo pot v j morje.
I Naredimo, kar moremo in izročimo otroka božji volji!
Vseslovensko romanje v Argentini
Naslov predsednika Narodnega odbora za Slovenijo:
DR. MIHA KREK 3495 Woodridge Road Cleveland, Ohio 44121 USA
Glavno slovensko romanje v Argentini je bilo v nedeljo, dne 9. maja t. 1., y narodno argentinsko Marijino baziliko v Lujän v provinci Buenos Aires. Poleg tega vsenarodnega romanja pa bodo letos’ imeli Slovenci v Argentini še naslednja romanja: Slovenci v San Luisu dne 16. maja v Vulcan, iz Men-doze v nedeljo, 23. maja, na Challao, v Córdobi pa na državni praznik 25. maja.
Nedeljskega romanja v Lujan se je udeležilo rekordno število Slovencev Okoli 2.500 jih je prišlo v Lujàn iz prestolnice ter vseh okoliških mest Vel. Bs. Airesa. Zastopani pa so bili tudi Slovenci iz oddaljenejših mest. Tako iz Mar del Piate ter iz Ros’aria. V Lujän so prihajali z rednimi vlaki ter številnimi omnibusi. K tako veliki udeležbi je brez dvoma pripomoglo dejstvo, da letošnje romanje vpada v vrsto proslav, ki so v pripravi za 20-letnico slov. žrtev
nijo. Resnica in pravica brez ljubezni sta mrzli.
Besede naše so sad našega mišljenja in morajo prav tako zrasti iz ljubezni, bodisi, da govorimo o posameznikih ali o ustanovah. Tudi kadar se borimo za resnico in pravico, moramo govoriti iz ljubezni. Sv. Pavel svari: „Ne delajte si, preljubi, sami pravice, ampak dajte prostora božji jezi“ (Rimlj 12, 19). Skrbeti moramo, da tudi s pisanjem ne žalimo krščanske ljubezni: varovati se moramo obsojanja, zbadljivosti, suror vosti in žaljenja. Obravnavati moramo probleme naše zgodovine in sedanjega življenja v luči ljubezni, da nismo s svojim ravnanjem v spodtiko tistim, ki morajo v nas imeti zgled. Resno premislimo to danes pred Marijo in raztrgajmo očitke, ki jih imamo drug proti drugemu, sicer nam romanje ne bo veliko zaleglo. Povejmo si to iz oči v oči, od
ter 20-letnice življenja in udejstvova- srca srca-
nja slovenske ideološke emigracije v svobodi v svetu, ter izredno lepo sončno jesensko vreme.
Slovenskim romarjem je v Marijini baziliki pred začetkom romarskih pobožnosti g. msgr. Anton Orehar predstavil novega škofa v škofiji Mercedes msgra. Luisa Tome, ki je takoj povzel besedo ter izpred glavnega oltarja naslovil na slovenske romarje tople pozdravne besede. Povedal je, da je decembra meseca lanskega leta izkoristil svoje bivanje v Rimu tudi za obisk rojstnega kraja v Furlaniji. Bil je tedaj tudi v Gorici, prav na meji med Italijo in Jugoslavijo. Tedaj ni mislil, da se mu bo ponudila priložnost, da bo pozdrave slovenske domovine lahko tako kmalu sporočil slovenskih naseljencem v Argentini. V nadaljnjih izvajanjih je slovenske romarje naprošal, naj tudi v novi deželi ohranijo krščansko vero ter zvestobo Mariji, h kateri naj se zatekajo v vseh stiskah in težavah. Pod njenim varstvom bodo tudi laže prenašali vse trdote življenja tako daleč od svoje zemeljske domovine.
Romarska maša in skupno obhajilo slovenskih romarjev
Sledila je romarska maša za vse Slovence v Argentini. Imel jo je g. direktor msgr. Anton Orehar. Mašniku so odgovarjali skunno zbrani slovenski verniki, delno pa tudi prepevali Marijine in mašne pesmi.
Po evangeliju je imel g. msgr. A. Orehar tudi pridigo, v kateri je razvijal naslednje lepe misli:
Krščansko ljubezen, katere naravo in potrebo za človekovo življenje poznamo, moramo hoteti, sicer nam ves nauk nič ne pomaga.
O njej moramo prav misliti, iz nje prav govoriti in v njej prav delati.
Naše mišljenje o ljubezni mora biti visoko, saj je človekova velika osebna moč, plemenitost in dejansko pomeni bistvo krščanstva. Kristus je ob razlaganju zapovedi ljubezen imenoval kot prvo in največjo. Dejanska ljubezen ni nobena slabost, kot so mislili tisti, kateri so postavljali sovraštvo kot vodilo življenja. Z ljubeznijo moramo misliti o ljudeh in ustanovah. Celo tiste, ki so v zmoti, moramo obravnavati z ljubez-
Junijj — mesec spomina in zahvale
Po dvajsetih letih že marsikomu bledi spomin na pretekle dni. Včasih je to dobro, saj čas celi rane, marsikdaj slabo, ker zabrisuje ideale. Zato je prav, da se ob dvajsetletnici spet ustavimo ob smislu naše in naših padlih borbe in se obenem poklonimo njihovemu spominu.
Ne bi bilo prav, da bi spominske proslave prirejali vedno stisnjeni samo v ozki krog svoje skupnosti. Čeprav je proslava v prvi vrsti namenjena nam samim, je potrebno, da svoje ideje izpovemo tudi pred svetom in da se pred javnostjo poklonimo spominu tolikih žrtev, ki se spodobi, da jih svetu postavimo na svetilnik. Obenem s tem izpolnjujemo eno izmed nalog emigracije, predstavljati svoj narod pred svetom. Zlasti velja to še za naš narod, ki drugih predstavnikov pred svetom nima, da bi zastopali njegove pravice in interese. Tisti, ki hočejo državno skupnost uradno predstavljati, niso narodovi zastopniki, ampak predstavniki njegovih zatiralcev. Zato ne bi bilo prav, če bi se ob junijskih proslavah preveč zapirali v svoj krog, in tako, lahko bi rekli, škodljivcem slovenskega naroda delali neke vrste uslugo, saj bi jim gotovo bilo všeč, če bi se njihovi zločini ne zvedeli preveč na široko.
Zato je letos program prireditve «obrnjen navzven. Združen je z veliko (dela, z žrtvami in naporom. Slovenci v .Argentini smo vajeni mnogo žrtvovat'
za svoje skupne zadeve. Gotovo bo tudi zdaj požrtvovalnost naše skupnosti v skladu z veličino spomina tistih, katerim sg hočemo pokloniti.
Najprej bomo informirali argentinski tisk. Zato bo 28. maja sprejem časnikarjev, kjer jim bomo predstavili slovenski narod, njegovo zgodovino, kulturo, njegov boj za svobodo, njegove žrtve. Naj bo preko tiska argentinska j javnost poučena. Časnikarjem bodo na razpolago publikacije v španščini in med sprejemom si bodo tudi lahko ogledali razstavo slovenskega emigrantskega ti-jska v Argentini.
1 Prvo nedeljo v juniju, ki je vsako lieto posvečena spominu naših žrtev, se bomo najprej zbrali ob spomeniku generala San Martina na trgu istega ime-!na, da se tam poklonimo spominu borca I za svobodo narodov Latinske Amerike, pa obenem na zunaj pokažemo svojo hvaležnost, da smemo med njimi tudi mi svobodo uživati. Položili bomo venec pred spomenik, nato pa bomo v molčečem sprevodu odšli v katedralo, kjer bo maša za naše padle. Tako bomo tudi na zunaj izpričali svoja krščanska in demokratična načela.
Spominski letak, ki bo predstavljal lik svobodnjaka, bo s kratkimi beseda-imi izražal argentinski javnosti, da znamo ceniti življenje v svobodi, pa našo zahvalo, da je argentinski narod imel i razumevanje za nas takrat, ko smo bili
skoraj vsemu svetu izvržek, nekaterim kvečjemu le poceni delovna sila. Argentina nas je sprejela, mlade in stare, in nam nudila možnost, da smo začeli živeti na novo.
Junijske spominske svečanosti bomo zaključili dne 18. junija s proslavo v dvorani na Rio Bamba 650. Poleg naše ga in argentinskega govornika bo velik govorni zbor naše mladine, kot ga poznamo že iz Dume, a bo to pot še močnejši, gostom in nam predstavil žrtve in slavo naših padlih, njih boj za lepšo prihodnost našega naroda in vsega človeštva, pa smisel našega begunstva. Za marsikaterega bo udeležba težka, ker mu čas in prostor ne bosta prikladna. Vendar upamo' na dobrohotno razumevanje, ker se zaradi argentinskih gostov ne moremo tokrat držati običajev, ki veljajo v naši skupnosti. Prav je, da doprinesemo tudi to žrtev, da bo proslava res vsestransko uspela. Svoje argentinske prijatelje pa že zdaj opozorimo na proslavo in jih povabimo, da se je skupno z nami udeleže.
Blizu je že mesec junij. Prav je, da se spet skupno zamislimo v dogodke pred dvajsetimi leti, da se spomnimo j vseh tistih, ki jih po krivdi nasilnega komunizma ni več med nami, še bolj pa Se zamislimo v ideale, za katere so z molitvijo na ustih polagali svoja življenja na oltar domovine. Njihov spo-jmih in njihovi ideali so pisani z nedolž-;no krvjo, zato so pisani v čas in ne bodo umrli. Bodi nam njihov zgled vedno pred očmi.
Dejanja naša naj bodo iz ljubezni, da bomo res kristjani, sicer sami sebe varamo in druge. Pazimo na naše ravnanje v družinah in ustanovah. Kaj nam pomagajo tako lepi in številni domovi in listi, če bi podrli mostove med seboj. Graditi jih mora ljubezen. Krščanske resnice ne smemo samo teoretično oznanjati, ampak praktično živeti. Dejansko moramo ravnati kot o-troci nebeškega Očeta, bratje Kristusovi in bratje med seboj.
Po romarski maši, med katero je bilo tudi skupno obhajilo, so slovenski romarji zavzeli prostore v Romarskem domu, na njegovem prostranem vrtu in ob obali reke Lujän. čas med kosilom so porabili tudi za razgovore s prijatelji in znanci ter za ogled lujanskih muzejev in zanimivosti v mestu.
Popoldanska pobožnost
Začela se je ob 14 z Marijino pesmijo, nato pa je imel pridigo slovenskim romarjem g. dr. Mirko Gogala. V začetku je navajal, da letošnje slovensko romanje sovpada v 20-letnico slovenske narodne tragedije ter v čas II. vatikanskega cerkvenega zbora. Slovenski romarji so prišli v Lujän, da bodo Mariji znova izpričali svojo vernost in ljubezen, ji potožili svoje težave, prosili pomoči zase in za trpeči narod v domovini. Zatem je pa razvijal globoke misli o temi: Po Mariji k Jezusu v sveti liturgiji.
Na posameznih primerih sv. pisma je pokazal na vlogo Matere božje v razvoju in rasti kat. Cerkve. Čeprav je bila Marija mati Jezusa Kristusa, sebi
nikdar ni dajala prednosti pred drugimi, ampak vedno opozarjala na dejstvo, da je Jezus Kristus središče vsega liturgičnega življenja. On je tisti, ki je prinesel odrešenje na Svet za vse ljudi, njegov nauk je pravi in odrešujoč, njega je treba poslušati, njemu slediti, da bomo dosegli večno zveličanje. To je najlepše pokazala na ženitovanjski gostiji v Kani Galilejski, ko je na eni strani izpričala svoje posredništvo med ljudmi in Jezusom, na drugi strani pa z besedami: „Storite vse, kar vam bo naročil,“ opozorila ves svet na Jezusa Kristusa kot edinega, ki ga je treba poslušati in storiti vse, kar uči s svojo kat. Cerkvijo. Na primeru binkoštne nedelje, ko se je od smrti vstali Kristus prikazal prviv svojim učencem, je prikazal Marijo, ki je bila tudi med apostoli, kot zgled njene podrejenosti hierarhični oblasti. Kristus je dal apostolom naročilo za širjenje nauka svoje Cerkve, njim je dal oblast odpuščati in zadrževati grehe. S tem je Marija dala zgled vsemu svetu, kako mora biti usmerjeno njegovo delo in zadržanje v skupnosti. Organizirano in pod hierarhičnim vodstvom, zgrajeno na izpolnjevanju naukov kat. Cerkve, na izpolnjevanju božjih postav, da bo vedno vodilo po Mariji k Jezusu v sveti liturgiji.
'Po nagovoru g. dr. Mirka Gogale se je iz Marijine bazilike razvila na trg mogočna slovenska romarska procesija. Za križem ter argentinsko, papeško in slovensko zastavo, se je vila dolga vrsta fantov in mož, žena ter deklet. Slovenski fantje so v procesiji nosili tudi bandero svetogorske Matere božje, zastavo Društva slov. protikomunističnih borcev, kip Lujanske Matere božje ter milostno podobo Brezijanske Marije. Slovenski skavti in skavtinje so v procesiji stopali za svojo lepo društveno zastavo. Kakor druga leta so mogočni procesiji dale še poseben sijaj številne slovenske narodne noše ter ubrano petje slovenskih Marijinih pesmi.
'Po končani procesiji so bile v Marijini baziliki še pete litanije Matere božje ter blagoslov z 'Najsvetejšim.
Vsi udeleženci romanja so dobili spominske podobice Marije — Matere sv. Cerkve — z napisom: „Pri Mariji, božji in naši Materi, smo' sklenili, da bomo „drug drugemu služili z ljubeznijo“, da bo tako Troedini Bog, Očej in Sin in Sveti Duh po nebeški kraljici vsem vse.“
O nedeljskem romanju je prinesel lepo poročilo tudi drugi največji bue-nosairdški jutranjik „La Nación“ z navedbo vseh romarskih pobožnosti in priznanjem lepote slovenskim narodnim nošam.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Odmevi dominikanskih dogodkov
Izkrcanje ameriških oboroženih sil v Dominikanski republiki je imelo za posledico, da je bila skoro vsa argentinska javnost pod vtisom dogodka, ki so ga seveda najbolj izkoriščali komunisti. Zato So bila številna protestna zborovanja po vseučiliščih fakultetah v Buenos Airesu in po vseučiliških mestih v notranjosti republike, pa tudi poulične demonstracije. Te so zlasti zavzele precejšnje obsege v prestolnici. Povsod je bilo Samo čuti obtožbe, da so Amerikanci kršili načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Dominikanski dogodki s° dobili svoj odmev tudi v argent, poslanski zbornici, kjer so številni poslanci hoteli od vlade pojasnila o njenem stališču do izkrcanja ameriških oboroženih sil v Dominikanski republiki.
Seja se je začela prejšnji četrtek, zaključila pa šele v nedeljo ob petih zjutraj. Zunanji minister dr. Zavala Ortiz je najprej podal obširno poročilo s prikazom razvoja dogodkov v Dominikanski republiki. Rezčlenjeval je pojem nevmešavanja ter naglasil, da je prvotno predstavljalo oborožen poseg ene države v notranje zadeve druge, v teku časa pa se je oblika nevmešavanja v notranje zadeve druge države razširila. Dobili smo ideološko vmešavanje, hujskanje narodov na upor proti zakonitim oblastem, na diplomatske pritiske. Dalje naglaša, da enostranskega posega ZDA v razplet dogodkov v Santo Domingo res ni mogoče odobravati, toda takoj pristavlja, da sedanje zunanje politike ni mogoče omejiti samo na Santo Domingo, kajti zajema ves svet. Zato je ne smemo omejevati samo na Santo Domingo, kajti ne smemo zakrivati dejstva, da imamo opravka tudi z organizacijo, ki propagira revolucionarno vojno po vsem svetu. Za to ni treba iskati dosti dokazov. Saj sam Lenin zatrjuje: „Nismo pacifisti. Absurdno se je odpovedati revolucionarnim vojnam, kajti vojna za razširitev socializma je zakonita in sveta.“ Končno je naglašal, da je treba obvarovati načelo nevmešavanja, toda istočasno
tudi rešiti dominikanski narod s solidarno pomočjo in s Spoštovanjem njegove suverenosti.
Zatem so govorili številni poslanci vseh poslanskih klubov. Skoro vsi, razen Federacije sredinskih strank, Zveze argentinskega ljudstva in nekaterih neodvisnih poslancev so napadali Amerikance zaradi njihovega izkrcanja v Dominikanski republiki. Poslanec Federacije sredinskih strank Hardoy se je vpraševal, kaj je nevarnejše: zasedba ZDA Santo Dominga ali prevratna akcija, lu jo v Karibskem območju propagira mednarodni komunizem. Naglaša, da je komunizem tisti, ki se pripravlja na okupacijo Amerik. Pobijati ga je treba stvarno, ne pa se puščati slepiti z raznimi formalizmi, četudi ZDA kdaj napravijo napako, jo popravijo in zasedeno državo zapuste v svobodi, komunisti s svojo tiranijo pa povsod ostanejo. V Santo Domingo je bil kaos, ta pa je idealno območje za komunizem. Na medklic enega od justicialLVičnih poslancev, da je imperializem vzrok za pomanjkanje, je govornik zatrdil, da je žalostno, da se v tej zbornici uporablja komunistično izrazoslovje. Poslanec je predlagal pametno čakanje na razvoj dogodkov, kajti kakšno sliko pa naj nudi Argentina v svetu, če bo poslanska zbornica zavzela svoje stališče, senat bo ostal nevtralen, vlada bo pa odločala svojo politiko.
Neodvisni poslanec Amura je naglašal, da je demokracija v nevarnosti, pa ne samo v Santo Domingo zaradi izkrcanja ameriških čet, ampak tudi po' drugih delih sveta zaradi komunizma. Govornik je omenjal komunistične intervencije na Finskem, Madžarskem in v drugih državah sveta.
Ker so poslanci zahtevali tudi pojasnila od ministra za notranjo obrambo v zvezi z razvojem dogodkov v dominikanski republiki, je v poslanski zbornici govoril tudi minister za narodno obrambo dr. Leopold Suarez. Poslance je opozarjal na razne izme, ki podko-pujejo temelje reprezentativni demokraciji, ubijajo ugled parlamentu, dru-(Nadaljevanje na 3. strani)

Zakonski osnutek o ukinitvi dosed, štirih okrajev v Sloveniji, je sed. komunistični parlament sprejel dne 12. marca t. 1. Po zakonskem določilu so v Sloveniji okraji prenehali obstajati dne 31. marca t. L, ter je njihovno delovno podroičje prešlo delno na republiko, delno pa na občine.
V zveznem parlamentu v Beogradu so sprejeli zakonski osnutek o spremembah in dopolnilih v zakonu o zveznem izvršnem svetu, ki predvideva združitev nekaterih dosedanjih zveznih sekretariatov. Zaradi tega so razrešili dolžnosti večino doted, zveznih sekretarjev ter imenovali nove. Po teh spremembah je med drugim prenehal biti zvezni sekretar za proračun in organizacijo uprave Zoran Polič. Prav tako namestnik zveznega sekretarja za industrijo Vinko Hafner, ki je bil takoj imenovan za namestnika zveznega sekretarja za industrijo in trgovino, dr. Jože Brilej pa za predsednika Zveznega komiteja za turizem.
V občini Maribor-Tabor pričakujejo, da bodo inozemski turisti letos še v večjem številu prihajali v to mesto in na Pohorje, kakor pa doslej. To pričakovanje utemeljujejo z zboljšanjem gostinstva, ki ga bodo dosegli na ta način, da bodo zaprli nerentabilne družbene gostinske obrate, okrepili pa zasebna gostinska podjetja.
Kmetijska zadruga v Trebnjem je tudi lansko leto zaključila z nad 70 milijonsko izgubo. Zato je zadružni svet sklenil opustiti mesarski obrat zadruge odnosno ga priključiti mesarskemu obratu v Škofji Loki. Ta sklep zadružnega sveta je med člani zadruge ter ljudstvom povzročil zelo hudo kri. Zadružnemu svetu očitajo nesposobnost in zapravljivost, ker so v zadrugi tako slabo gospodarili, da je morala imeti izgubo. Klavnico je npr. imela v št. Rupertu, predelovalnico pa v Mirni. V zadrugi je bilo preveč uslužbencev, njihova storil-
Dr. Vekoslav Kisovec — 80-letnik
........................1
, ! Po končanih študijah je vstopil kot odvetniški pripravnik v pisarno odvetnika in narodnega poslanca dr. Otokarja Ribarža v Trstu ter se istočasno ak-! tivno udejstvoval na prosvetnem in so-] cialnem področju. Bil je predsednik tarnaj ih'* Slovencev kaišniega Dramatičnega društva, Naro-dl. Vekoslav I dne delavske organizacije ter Delav-
V Mar del ; Plati je 7. maja obhajal 80-letnico svojega življenja starosta tamkajš
se cestni promet vedno veča. V zadnjih šestih letih se je npr. število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prometu v Sloveniji povečalo 3.5-krat, t. j. od 18.7 milijonov potnikov v letu 1958 na 43..7 milijonov v letu 1964. Samo v preteklem letu je bilo 12.3 milijona več potnikov (23%). Avtobusni prevozni park pa se v istem času povečal samo za 10% na 759 vozil. V mestnem prometu v Ljubljani in Mariboru je to povečanje še manjše in znaša samo 7%. Vzporedno z naraščanjem osebnega medkrajevnega potniškega avtobusnega prometa se veča tudi tovorni promet javnih prevozniških podjetij. Po količini prevoženega blaga se je ta promet v šeestih letih povečal 4.7-krat, t. j. od prepeljanih 1.28 milijonov ton v letu 1958 na 2.82 milijona ton v letu 1962, 4.10 mil. ton v letu 1963 in 5.97 mil. ton v letu 1964.
Že pred vojno znani trboveljski mladinski pevski zbor Slavček je imel v začetku marca v Trbovljah letni koncert. Izvajal je pesmi Brahmsa, Schuberta, Marolta, Simonittija in drugih.
Poleg tega koncerta ima zbor letos za sabo še več drugih uspelih nastopov.
Največji je uprizoritev operete Pri belem konjičku. Zbor vodi Jože Skrinar.
Umrli so. V Ljubljani: Jakob Re-panšek, upok., Josipina Žgalin roj. Pirc,
Pavle! Mohorič, upok., Valentina Škerl, štvom, zato je stalno rastel odpor proti ; ravnatelja slavenske banke in organi-roj. Ropret Jože Trtnik, Franja Lenče nasilnemu ponemčevanju v slovenskih'^ njeno podružnico v Ljubljani. Le-roj. Zarnik, Vinko Samec, mizarski moj-, deželah ter je postajala z dneva v dan ta 1926 ge je kot pravni svetnik za. ster, Bernard Pečkar, upok., Mjlena Žor-( večja mržnja do gospodujočih Nemcev. grebške Jug.oslovanske banke za stal-ga profesorica na Zavodu za glasbeno To je bil tudi razlog, da se je abiturient nQ presem v Beograd, kjer je odprl od-in baletsko izobraževanje Marija Milač j Kisovec odločil nadaljevati visokošolske vetniško pisarno, v kateri je zaposloval roj; Goli, Edo Polak šofer, Ana Kra-, študije v tujini, da bi se na ta način istožasno p0 štiri do gest koncipientov, pez,-Tome, Frančiška Neme Anka Ver-, iznebil in otresel nemške miselnosti. Ienega do dya patentna tehnika ter Ste. bic, vdova po profesorju, Marta Rupar :	študiral je v Florenci in v Rimu zgo-
Kisovec. Jubilant se je rodil dne 7. maj-nika 1. 1885 v narodno zavedni družini Iva-
njegove žene Nežike roj. Metelko pri Sv. Križu v občini Mokronog na Dolenjskem. Otroška leta je prebil na očetovem posestvu, nakar je obiskoval ljudsko šolo na Trobelnem. Ker je bil zelo bistrega duha, so se njegovi starši odločili poslati ga v šole, zlasti ker mu je bila kot sorodniku zagotovljena štipendija znanega slovenskega slovničarja prof. Franca Metelka. Prva gimnazijska leta je prebil v Novem mestu; ker pa je na zbadljiv način pisal proti profesorjem, je prišel v preiskavo ter je moral zapustiti novomeško gimnazijo. Odšel je v Ljubljano, kjer je leta 1905 dokončal gimnazijo in po maturi organiziral in vodil prvi vseslovenski abiturientski shod.
V tedanji dobi je bila narodna za-
skega podpornega društva ter je kot tak stal v prvih vrstah v borbi za pravice tamkajšnjih Slovencev.
Prva svetovna vojna ga je zatekla v Trstu. Ker je avstroogrska monarhija zaradi srbofilstva preganjala zlasti ob-na Kisovca in mejne Slovence, se je umaknil v Prago, kjer se je pridružil češkim rodoljubom. Da bi se rešil stalnega zasledovanja tajne policije, je po prijateljskih zvezah, ki jih je imel na Dunaju, prevzel vodstvo pomorskega „pool-a“ na Reki. Ta je s svojimi ladjami oskrboval s civilnimi prevozi jadransko obalo in tamkajšnje otočje.
Po končani prvi svetovni vojni je bil dr. Kisovec kot gospodarstvenik poklican na mirovno konferenco v Parizu, kjer je kot član jugoslovanskega zastopstva sodeloval na vseh konferencah gospodarskega značaja v zvezi z razpadom avstroogrske monarhije.
Ko se je vrnil na Reko, mu je Gabriele Đ’Anunzio, ki je začasno zasedel Reko, zasegel njegovo stanovanje. Zaradi stalnega nasilja Lahov se je pre-
Vsafc teden enm
MENE ČAKA...
Marijan Jakopič
Zgubane so hiše v vasi, k tlom so se sklonile, lastovke izpod nastrešij so se izselile.
Topel plamen na ognjišču ob poleno liže,
veter, zvest večerni smibec, se zaganja v križe.
Prazno, pusto je na vasi, navček tiho joka, stari Trdin kot veter v borih ves betežen stoka.
Mene čaka kakor nekdaj stol za mizo staro... Pravkar je odnesla mati kruh nazaj v omaro.
vest že zelo razvita, zlasti med dija- , ^ v Zagreb> kjer je prevzel mesto
vilno drugo strokovno osebje.
Ker je imel dobre poslovne zveze z inozemstvom je ustanovil celo vrsto delniških pridobitnih podjetij, kakor npr.
pri sklepu zadružnega sveta o ukinitvi mesarskega obrata v Trebnjem, bi morali iz tega kraja voziti živino na zakol v Škofjo Loko, od tam pa nato voziti meso v Trebnje. Nov dokaz za neverjetno birokracijo komunistične uprave in njeno nesposobnost.
V	Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani so uprizorili novo dramo Mirka Zupančiča „Dolina neštetih radosti“. Je to že četrto Zupančičevo
■dramsko delo. Njegove „Situacije“ so igrali 1. 1957 v Celju, dve leti pozneje so postavili v ljubljanskem mestnem gledališču na oder njegovo drugo delo -„Rombin, žalostni klovn“, in zopet dve leti kasneje je ljubljanska Drama igrala njegovo tretjo dramoi „Hiša na robu mesta“.
V	Sloveniji, kakor drugod po svetu
PROŠNJA
Naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo za plačilo naročnine. Za tiste naročnike, ki so s plačilom naročnine še v zaostjanku, je višina neplačanega zneska razvidna iz opominov, ki jih je uprava lista razposlala prejšnji teden. Oboje prav lepo prosimo, naj s plačilom nikar ne odlašajo.
roj. Heren, inšpektorica Juž. žel. v p.,: dovinske, v Parizu pa socialne vede,
Mira Požar roj. Adamič in Ignac Zu- dočim je na češki univerzi v Pragi, ki pančič, pos. v Tomačevem, Rafael štam- je bila tedaj središče vseslovanskega car, odpravnik vlakov na postaji Otoče, gibanja'in zato zbirališče narodno za-	v
Angela Klander roj. Vajevec v Dolskem, vedne visokošolske mladine avstrijskih ^	u2'0(je_s^a’	°	; a a’ u
Ivan Roglič, rud. upok. v Zagorju, Mi-! Slovanov, študiral pravo ter je bil leta lad’ d>080n ^ •» v _a^en Je 1 večinoma tudi na vodilnih upravnih me-:
stih. Kot predsednik Zadruge za štednju i zajmove je izdajal tudi mesečnik Zadruga.
Politično se dr. Kisovec ni nikoli udejstvoval, ker se je pač bavil vedno samo z gospodarskimi vprašanji, a kljub
nost pa je bila zelo majhna. Če bi ostalo !haal Krali v Be«čevem, Danilo Gom-, 1910 promoviran za doktorja prava.
bač v Kopru, Karol Šalamon, mizarski | Med tem ko se mu je v kozmopolit-mojster v Sevnici, Bogo Guzzi, šofer v skem Parizu odprl širok pogled v svet, Škofji Loki, Janez Kalar, pos. v Krški se je v slovanski Pragi, navzel navduše-vasi, Marija Goljevšček roj. Vodopivc nja za vseslovansko vzajemnost. Za ča-V Piranu, Jože Dolinar, rudar v p. v ! sa svojega bivanja v Pragi je skupaj z Preboldu, Andrej Kenič, šolski upravi- : dr. Ivanom Lahom: in Viktorjem Zalar-telj v p.
Potokar,
na Uncu pri Rakeku in Viktor ' jem izdajal mesečno revijo '„Svobodna tmU jebil med P™™ žrtvami. nemške
upok. v Kamniku.
1 misel“.
SLOVENCI VARGENTINI
okupacije Beograda. Zaradi svojega pro tinacističnega delovanja je bil obsojen od nemškega vojnega sodišča na več-
BUENOS AIRES Osebne m vice
Družinska sreča. V družini Ignacija Meniča in njegove žene ge. Divna roj. Biljan v San Fernandu se je rodil sin, ki je pri krstu dobil ime Jože. Družino Aleksandra Pirca in njegove žene ge. Helene roj. šetina v Carapachayu je razveselila hčerka Marijana. Krstil jo je v božjepotni cerkvi sv. Marjete Ka-sijske, kakor tudi Meničevega Jožka, g. župnik Albin Avguštin. V družini prof. Vinka Rodeta in njegove žene ge. Jane roj. Hirschegger se je pa rodil sin, ki bo pri krstu dobil ime Tomaž Bernard. Srečnim družinam naše čestitke.
Poroka. V cerkvi sv. Marjete Kasij--ske v Boulogne sta stopila pred poročni oltar Nikolaj Terčič, goriški rojak in zvest član pevskega zbora Soča, ter gdč. Marijana Hartman iz Villa Balle-1
Hartman in ga. Flora Terčič. Čestitamo in želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova.
Nesreča. Med vožnjo z motornim kolesom sta se ponesrečila Anica in Jože Šenk. Želimo jima, da bi se čimprej pozdravila.
RAMOS MEJIA
II. redni prosvetni večer v Slomškovem domu. Kulturni program Slomškovega doma obsega tudi vrsto prosvetnih večerov, ki predstavljajo minimalno o-znako prosvetnega delovanja. V soboto. 8. maja, je bil drugi večer. Na sporedu, je bilo predavanje o vzrokih vsakdanjih nesreč. Predavatelj Dušan Šušteršič jt na privlačen način vzbudil zanimanje za to temo. Po krajšem uvodu je ute-
ster. Poročil ju je g. župnik Albin’ meUevad skrb za varnost, ki spada k Avguštin, za pričo sta pa bila Ksaver splošni izobrazbi. Opozoril je na po-
Pot k Meštroviču
na Mejah in Račičevega mavzoleja v j Cavtatu. V te tri potopise je Tomičič v mislih kot bodočega predsednika nove	strnil vso svojo vednost o Meštroviču
samostojne in demokratične hrvatske	kot umetniku in človeku, podal opise
države, nalik pianistu Paderewskemu po	njegovih stvaritev in vrednost njegove
orvi svetovni vojni na Poljskem, dasi	umetnosti, merjene s svetovnimi merili,
se nikdar ni hotel uveljavljati kot poli-	Duh zemlje domačega primorskega Zatik, temveč — kot umetnik. In kot umet-	gorja, pa hrvatske zgodovine in svetov-
nik je dosegel svetovno priznanje v naj- \	nih kultur iz korenin mitičnih pradav-
višji meri. V mejah balkanskega kul-	nin, vse to je podano na teh straneh z j vu gg. Branko	Furlan	in	Slavko	Trši-
j turnega okolja predstavlja celo eno od	živahnostjo potopisa (srečavanje z Me-	nar	v	imenu tukajšnje	slovenske	sküp-
spričo kulturnega pomena tega umet-,treh najvažnejših zgodovinskih kultur-	štrovičevo družinsko tradicijo), z duho-	nosti,	ter	gg.	dr.	Costa	ter	Pio	Rado-
nika, in še celo spričo tega, da je vse i nih manifestacij dinarskega genija, ki vitim strokovno-metodičnim pa tudi na- nič v imenu hrvatskih prijateljev, slo-
Pred tremi leti (1962) je umrl v emigraciji v ZDA največji hrvatski, jugoslovanski in tudi eden največjih svetovnih kiparjev Ivan Meštrović. Na svojo željo je bil pokopan v domovini, kamor so telo prepeljali z letalom. Titove oblasti pri pokopu enega največjih genijev južnoslovanskih narodov niso sodelovale tako, kakor bi bilo pričakovati
membnost vprašanja varnosti pred nesrečami. Večini se zdi vse silno preprosto in umevno. Resničen položaj pa kaže, da je v tem oziru mnogo neresnosti, pomanjkanja vzgoje in izobrazbe. Statistike poročajo, da je večina vzrokov smrtnih primerov od 1—36 leta zavoljo raznih nesreč. Marsikaj se je zboljšalo zlasti po zaslugi mednarodne organizacije za delo v Ženevi. Sledil je prikaz 70 skioptičnih slik, ki so pokazale najbolj značilne nesreče. Poslušalci so nagradili predavatelja z živahnim aplavzom. Radi pozne ure se je razgovor preložil na poznejši čas.
MAR DEL PLATA
V Mar del Plati živeči Slovenci so v nedeljo dne 2. maja t. 1. priredili v prostorih tukajšnjega hotela „Asturias“ skupno kosilo na čast g. dr. Vekoslavu Kisovcu v proslavo njegove 80.1etnice. Kosila se je udeležilo poleg številnih članov slovenske skupnosti tudi nekaj jubilantovih osebnih prijateljev iz tukajšnje hrvatske skupnosti.
Po končanem okusnem kosilu, ki so ga pripravili ga. Štrukljeva, ga. Vida Merkuža i» njen mož Albert, so jubilanta pozdravili ter nm izrekli čestitke k njegovemu 80-letnemu rojstnemu dne-
letno ječo in zaplembo svojih udeležb pri različnih podjetjih, premoženja v Beogradu ter posestva v Vidmu pri Kraškem, na katerem so nacisti naselili Kočevarje. Zaporov zloglasne Glavnja-če v Beogradu ter trpinčenja in muk sta ga rešila šele poraz in beg nemške vojske iz Beograda.
Pa tudi novim oblastnikom in „osvoboditeljem“ njegovo svobodoljubno mišljenje in patriotizem nista bila všeč. Da ga „osvobodijo“ njegovega precejšnjega premoženja, ga je komunistično sodišče v Beogradu kot „reakcionarja in sovražnika delovnega ljudstva“ obsodilo na težko ječo, prisilno delo ter na zaplembo vsega njegovega premoženja. Kazen je prestal delno v Bor-skem rudniku, delno v Zabeli pri Po-žarevcu. Po dolgih mukah in naporih mu je končno uspelo, da je kot bivši tržaški odvetnik prišel s svojo soprogo v Trst, kjer pa nista ostala dolgo časa, ker sta se že leta 1950 izselila v Argentino, kjer se je naš jubilant zopet priključil svojim nekdanjim poslovnim družabnikom ter se vključil v njihovo, po vsej Južni Ameriki razvito, pridobitno podjetje.
Pred nekaj leti se je vpokojil in kot tak živi v Mar del Plati, kjer kljub svoji visoki starosti še vedno aktivno sodeluje v tamkajšnji slovenski skupnosti.
Gospodu doktorju Kisovcu k njegovi 80-letnici iskreno čestitamo ter mu kličemo: Na mnoga leta, gospod doktor!
ARGENTINA
(Nadaljevanje z 2. strani)
umetnine v domovini poklonil pred smrtjo hrvatskemu narodu, se pravi državi in režimu, ki zdaj upravlja Hrvatsko. Sin dr. Mate je vladno postopanje označil po vrnitvi v ZDA kot škandalozno. „Hrvatska revija“ v Buenos Airesu je
so — po Strajniču: narodna pesem, !	turalističnim	opisom posameznih del,	venski otroci pa so mu v narodnih	no-
Njegoš in	Meštrović.	■	ter s pesniško	intuitivnostjo dojemanimi	šah poklonili darilo: šopek rdečih	na-
Zdaj je ista „Hrvatska revija“ v svoji sodbami, ki segajo ponekod do največ-\ geljnov in torto. Nato so mu pod vod-knjižnici izdala 150 strani obsegajočo ; jih superlativov. Knjiga v okvirju obi- stvom gdč. Marte Štrukljeve ljubko za-knjižico, posvečeno Meštroviču — umet- j sk.ov Otavice, Splita in Cavtata podaja [ peli tudi tri slovenske narodne pesmice, niku pod naslovom Put k Mitroviču, pregled čez vse Meštrovičevo umetni- Prav tako je tudi mešani zbor tukajš-tik	pred	njegovo smrtjo	(1961)	izdala	Napisal jo	je Zlatko Tomičič, mladi	hr-	ško delo. Za	laže razumevanje je do-	njega slovenskega pevskega zbora	pod
njegove 420	strani obsegajoče	Uspome-	vatski pesnik in esejist, ki živi v	Za-	danih 56 reprodukcij najznačilnejših Me- !	vodstvom g. Slavka Tršinarja zapel	šti-
ne na političke ljude i dogadjaje, ki so poleg Mačkove angleško pisane knjige The Strugle of Freedom in Stojadino-vićevih 760 strani obsegajočih spominov Ni rat ni pakt, pač najvažnejše gradivo za politično zgodovino kraljevske Jugoslavije in Sporov v nji. Kot Član medvojnega emigracijskega Jugoslovanskega odbora, in pozneje prijatelj kralja in princa Pavla, je bil ena najvidnejših osebnosti v Jugoslaviji. Pokojni kralj ga je hotel imenovati v oporoki celo za člana regentskega sveta, i» nekateri hrvatski emigranti so ga imeli
grebu. Uredništvo pravi, da je rokopis štrovičevih umetnin od začetka (1905) j ri, moški zbor pa tri pesmi ter na ta dobilo iz zapuščine pokojnega mojstra, do 1961. Knjiga je potopisno esejistični način počastil jubilanta, ki je tako za-kateremu ga je Tomičič poslal, ter daj (na način Cankarjevih S poti) pisani služen za tukajšnjo slovensko skupnost, ga objavlja brez dovoljenja avtorjeve- ^ uvod v Meštroviča, resnično pot k nje- ! G. dr. Kisovec se je vsem govorni-ga. Knjižica ni znanstvena študija o ^ mu *— umetniku svetovne slave, ki ima kom iskreno zahvalil za njihove pozdra-umetniku, temveč je zanimiv „potopisni“ po Tomičiču samo dva vrstnika: Rodina 1 ve in čestitke, otrokom in pevskemu
zboru za njihovo petje, vsem ostalim pa za njihovo udeležbo pri, njemu na čast prirejenem, kosilu. Ob prepevanju
esej o njegovi umetnosti, kakor ga da- in Michelangela. Ker je imel veliki življa moderni kulturni človek ob treh umetnik s Slovenci vedno stike, — saj velikih postajah njegovega dela: ob obi- je celo razstavo svojih del zaupal pred sku njegovega rojstnega kraja Otavice leti (1955) Slivenski kulturni akciji, po lepih slovenskih narodnih pesmi je zbra* V Dalmaciji, kjer si je zgradil grobnico	posredovanju	ge. hčerke	Marice,	ki živi j	na družba prebila nekaj	veselih	uric
— mavzolej za svojo družino in svoje	v Buenos Airesu —	ima	tudi med nami j	okrog svojega staroste — 80-letnega ju-
kmečke sorodnike (zdaj počiva sam med	občudovavce,	katere	opozarjamo	na to	bilanta g. dr. Kisovca in	njegove	lju-
njimi), potem obisku Galerije r Splitu	lepo knjigo.	(Cena:	400	pesov.)	td. ’	beznive gospe soproge.
žini in veri. Zatem pa je nadaljeval dobesedno: „Danes je tu govor o eni od ameriških držav, ki jo je prizadela druga država s svojim enostranskim postopanjem. Nihče pa ne spregovori niti besedice o drugi ameriški sestri, v kateri ni svobode, ne pravice do volitev in ki je pogreznjena v nasilje. Na to ameriško sestro, ki je more rešiti ne Organizacija ameriških držav ne ZN, smo pozabili. Ta druga ameriška sestra ječi v bedi, nevednosti in je podvržena tujemu vmešavanju. Vpijemo proti tujemu vmešavanju v Dominikanski republiki, molčimo pa, ko se za to drugo ameriško sestro trgata dve vzhodni velesili.
V nadaljnjih izvajanjih je zatrjeval, da kom. režim na Kubi širi revolucionarno vojno po vseh ameriških državah. In smo zaskrbljeni, ker se arg demokratske oborožene sile vežbajo proti gverilski vojni. Ali hočete doseči, da bi prekrižanih rok čakali, da bi nekega dne izgubili svobodo in da bi morali živeti v strahu? Govori se o satelitih, za drugo ameriško sestro pa ne vemo, katere vzhodne sile satelit je. In nas to nič ne vznemirja in se govori, da je tako zadržanje ‘naprednost’. Končno je zatrdil: sprejemamo izzivanje komunizma in mu stavljamo nasproti svoj sistem reprezentativne demokracije. Vežbanje in pripravljanje argentinskih oboroženih sil ni naperjeno proti delavcem, ampak za obrambo bodočnosti mož in žena na kontinentu.
Ob zaključku seje ni bila izglasovana nobena resolucija. Teh je bilo kar 15. Vse je poslanska zbornica odstopila v preučevanje posebnemu parlamentarnemu odboru.
O stališču Argentine do dogodkov v dominikanski republiki je v nedeljo zvečer govoril zun. minister dr. Zavala Ortiz tudi po radiu in televiziji. V go-goru je med drugim poudarjal: Naj ne bodo vedno samo ZDA, ki napravijo kaj za drugega in ki preprečujejo širjenje revolucionarne vojne. V nad. izvajanju je branil stališče pošiljanje argentinske vojske za obrambo svobode tudi izven domovine. In tudi za ceno človeških žrtev. Kajti, če bi San Martin in Bel-grano ne bila postopala s svojima vojskama tako, potem nekatere južnoame-■ riške države — med njimi tudi sama I Argentina — še danes ne bi bile svo-I bodne.

SLOVENCI
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Naročnike Svobodne Slovenije v ZDA prav lepo prosimo za plačilo naročnine za tekoče leto in za lansko leto, če ne bi bila že plačala. Znaša za pošiljanje z letalsko pošti» 12 dol., z navadno pa 7 dol. Naročnino sprejemata iz naklonjenosti : League of C. S. A., Box 32, Brooklyn, N. Y. 11227, in pa Slovenska pisarna, Baragov d|o|m, St. Clair Ave. 6304, Cleveland 3. Ohio.
Dramatskjo društvo Lilija v Clevelandu je 8. aprila postavilo na oder v režiji Staneta Gerdina Finžgarjevo dramo Razvalina življenja. Nastopili so: Urha Kanteta je igral Jože Likozar, njegovo hčerko Lenčko Zdenka Zakraj-škova, Tono Julka Zalar, kmeta Martina Ivan Hauptman, kmeta Ferjana Ivan Jakomin, kmeta Sirka Stane Gerdin, potovko Mico Andreja Novakova. Za scenerijo so poskrbeli Jakob Mejač, Polde Omahna, Milan Zajc in Slavko Štepec, masker je bil dr. Milan Pavlovčič, šepetalec Miro Odar.
Ana Anžič, ki bo letos končala Akademijo sv. Avguština, je na kat. dramskem festivalu na John Carroll univerzi prejela štipendijo za študij vsa leta na Uršulinskem kolegiju. Nagrado je dobila kot igralka v igri „Overtones“. Ana Anžičeva je hčerka Marije in Jožeta Anžič. Rojena je bila v begunstvu v spittalskem taborišču.
KANADA
Naročnike Svobodne Slovenije v K a nadi prosimo za plačilo naročnine, ki je za pošiljanje z letalsko poštjo 12 dol., z navadno pa 7 dol. Sprejema jo iz naklonjenosti Slovenska pisarna, 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
Umrl med izvajanjem koncerta
Slovenska šola v župniji Marije Pomagaj je 21. marca hotela ponoviti koncert slovenske šole. Pri njem je sodeloval tudi Kazimir Fojs s svojo harmonikarsko šolo. Ta bi bila morala nastopiti v drugem delu koncertnega večera. Ko je Kazimir Fojs dvignil taktirko ter z njo dal znak za začetek izvajanja točke, ki jo je imela na sporedu njegova harmonikarska šola, se je mrtev zgrudil na tla. Zaradi tragičnega dogodka je bilo izvajanje koncerta takoj prekinjeno. Kazimir Fojs je bil prekmurski rojak. Rojen je bil v vasi Žižka 1. 1905. V Kanado je prišel prvič 1. 1926, po sedmih letih se je vrnil domov, pa se kmalu vrnil. V začetku je imel razne zaposlitve, pozneje v Sudburiju tegoli e stnik SFZ
Odbojkaška reprezentanca SFZ
Turnir, ki ga za osvojitev pokala „Morgan“ vsako leto organizira buenos-aireška odbojkarska federacija se je že pričel. Reprezentanca SFZ je igrala v soboto, 8. t. m. z nemškim klubom iz Villa Ballester, katerega je premagala z 2:1, naslednji dan pa je izgubila z 2:9 z U. O. E. M. — Prihodnja tekma se bo odigrala v soboto 15. maja z reprezentanco BETAM na igrišču kluba Platense ob treh popoldne.
Turnir je organiziran po sistemu, da • izpade moštvo, ki je izgubilo dve igri.
PO SVETU
vino z inštrumenti. Zadnjih 6 let je živel v Torontu, kjer je z uspehom vodil harmonikarsko šcflo ter bil duša Prekmurske folklorne skupine.
PO ŠPORTNEM SVETO
V	Kranju je v sejni dvorani občinskega odbora na vabilo Planinskega društva predaval o „Slovenski alpinistični odpravi na Spitzberge“ vodja odprave Anton Sazonov. Na predavanju je Sazonov pokazal 200 barvnih diapozitivov.
V	Žabljaku pod Durmitorjem je bilo XX. jugoslovansko prvenstvo v klasičnih smuških disciplinah. Novi prvak je postal tako v teku kot v klasični kombinaciji Miro Bavče iz Raven, drugo mesto je zasedel Kranjčan Roman Seljak. V štafetnem teku 4x10 km Ljubljančani v postavi Peternel, Brezovšek, I. Pavčič in C. Pavčič niso imeli težav in so premagali Kranjčane in Ravenčane, druge štafete pa jim itak niso bile nevarne.
Tekmovanje med teniškimi državnimi reprezentancami za Davisov pokal je v polnem teku. Jugoslavija je preteklo nedeljo premagala Maroko s 5:0.
Na svetovnem hokejskem prvenstvu v Helsinki na Finskem je prvo mest<) zasedla ZSSR, slede ĆSSR, švedska ir Kanada. Vrstni red pa ne pove dosti ker je mnenje kritikov, da imajo največ izgledov v naslednjih letih spet Kanadčani. Ti so postavili mlado ekipo pravih amaterjev, ki je od tekme do tekme igrala boljše. Sovjetski in češkoslovaški igralci so vsi prikriti profesionalci, čeprav jih povsod razglašajo za amaterje.
Jugoslovans ko moštvo je precej razočaralo: zasedlo je zadnje mesto v B skupini. Jugoslovani si sicer niso delali iluzij, vendar so upali na boljši plasma. Toda izgubili so celo z Madžarsko 3:0, z Anglijo pa so igrali neodločeno, na papirju pa bi z obema morali dobiti, ker so obe moštvi še vedno premagali
Vzroka za ta neuspeh sta po mnenju strokovnjakov: v vigrano moštvo Jesenic, ki je državni prvak že od začetka hokejskega prvenstva v Jugoslaviji, so vrinili nekaj igralcev iz Beograda. Ti so kot posamezniki dobri, toda razbili so vigranost. Reprezentanci manjka težjih tekem z močnimi nasprotniku Jesenice nima v Sloveniji in Jugoslaviji enakovrednega nasprotnika, zato bi bilo dobro, če bi Jeseničani nastopali v tekmah za alpski pokal. V tekmah z italijanskimi, švicarskimi, avstrijskimi in nemškimi moštvi bi si tako pridobili izkušenj. Na ta način bi jeseniški igralci imeli možnost, pridobiti več znanja in ga potem posredovati ostalim jugo-sldVanskim moštvom, ki so sedaj za razred ali dva slabši od Jeseničanov.
Preteklo nedeljo se je v Rio de Janeiro pričelo XXXII. prvenstvo Južne Amerike v lahki atletiki. Devet Južnoameriških držav je poslalo svoje reprezentance, med njimi tudi Argentina. Čeprav argentinska reprezentanca, ki šteje 37 članov — 27 moških in 10 dam — ni veljala za glavnega favorita, se je v prvih dveh dneh zelo izkazala, ker je imela kar 30 točk naskoka pred Brazilci. Prva mesta so argentinski atleti zasedli v metu kopja — Barney 66 metrov 43 cm, v skoku v višino — Fassi 197 cm, v teku na 5000 m — Amaizon 14; 49,9 in Marta Buongiorno na 100 metrov v času 12, 1.
Dosedaj je na teh prvenstvih zmagala Argentina devetkrat, Brazil sedemkrat, čile petkrat in Venezuela enkrat. Toda na zadnjem prvenstvu leta 1963
v Cali, Peru, je Argentina zasedla šele tretje mesto za Brazilom in Čilem.
Ameriški atlet Randy Matson je v teku enega meseca izboljšal že itak izredni rekord v metu krogle za 83 cm, Matson je 10. aprila izboljšal za dva centimetra Longov rekord 20,68, prejšnjo nedeljo pa je postavil novega z metom 21,51 m!
V nedeljo sta se v Beogradu pomerili nogometni enajstorici Anglije in Jugoslavije v prijateljski tekmi, ki se je po povprečni igri končala neodločeno 1:1. Pred tednom pa je Anglija v Londonu v prav tako povprečni tekmi premagala Madžarsko z 1:0.
OBVESTILA
Podoba Marije Kraljice Slovencev z Brezij, ki nas je spremljala na naši begunski poti in imela dolga leta zavetje v farni cerkvi v R. Mejii, bo v nedeljo sprejeta pod streho Slomškovega doma
I. kulturni večer SKA bo v soboto
15.	t. m., ob 7 pri Bullrichu. Sarandi 41. Predaval bo g. dr. Vinko Brumen o Krekovi osebnosti in skrivnosti njegovih uspehov.
BCrazategui: V nedeljo, 16. maja bc v Slovenskem domu predavanje „O spolni vzg°ji mladine“. Pred predavanjem bo ob 16 sv. maša v cerkvi, ki je najbliže Slovenskemu domu.
V nedeljo, 16. maja, bo ob 11 dopoldne slovenska romarska maša v Don Boscu v Ramos Mejii na čast Marij) Pomagaj, ki goduje 24. maja. Sveta maša bo za pok. Jerneja Teliča.
Skioptično predavanje io „Županovi jami in o skrivnostih slovenskega podzemlja, bo v nedeljo, 16. maja, ob 10 v Slovenskem domu v San Martinu. Govoril bo g. Janko Hafner. Vabljeni vsi rojaki, posebno mladina, ki slovenskih lepot ne pozna.
Družabni večer bo v Slomškovem domu v soboto, 22. maja ob 8 zvečer. V prvem delu bomo videli skupino barvnih slik, posnetih na, treh večjih prireditvah, ki so se lansko leto vršile v domu ob 15-letnici srenje v Ramos Mejii, slovenskem taboru („Dan na slovenski domačiji“) in vprizoritvi veselih ženi-tovanjskih običajev. Vsi lepo vabljeni!
Vsakoletna otroška tombola, ki jo prireja Slomškov dom, bo v nedeljo, 30. maja ob 14.
Mladinski organizaciji iz Slovenske vasi pripravljata za 12. september svoj 14. mladinski dan. Prosimo vse organizacije, da bi to upoštevale in ne prirejale drugih prireditev isti dan. Hvala!
MOŠKI
ki se razume na vsa hišna popravila in na oskrbovanje vrta, ima lahko zelo dobro plačane postransko zaposlitev za dva do' tri dni v tednu.
Hiša je v ulici Carabobo blizu Riva-davije v Bs. Airesu. Zglasiti se pri Potočniku
Curapaligue 337, pritličje, Dpto, 4, Capital Federal
(3 kvadre od Rivadavije višina 6200)
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Publico Pta. baja, ofic. 2 Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Or. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271
Uradne ure 17—20 N» telefonu 93-0719 tudi dopoldne
■■•mi »•■■•■■«■»■■■••••■••■■■•■•■■■•«•••»•■■■••••■•
TOMBOLA
NA SLOVENSKI PRISTAVI
V nedeljo, 23. maja ob 15 uri
Prireja šolski odbor slov. tečaja dr. Franceta Prešerna GLAVNI DOBITEK ŽENSKO KOLO in mnogo lepih dobitkov Dobiček namenjen v korist šole. VSI ISKRENO VABLJENI!
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo* Star» Redactor: José Kroseij Redaction y Adminiatraeión: Ramón Falcon 4T58, Bueno« Aire«
T. E. 69-9503 Argentina
	O o z IO	FRANQUEO PAGADO
	u C _ Kz s	Concesión Nf 5775
	o 2 c fs 0 «	TARIFA REDUCIDA
	° a: o <	Concesión N’ 3824
	Registro Nacional de la Propiedad	
	Intelectual No. 817.086	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1965: za Argentino $ 1000.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev-
V nedeljo, 16. maja 1965, ob 16 bo r Našem domu v San Justu
TRADICIONALNA VINSKA TRGATEV
V nedeljo. 16. maja, v LANUSU, točno ob pol 4 popoldne
veseloigra v 3 dejanjih
KAREL SIEBER:
„SV OJEGLAVČE K“
Režija in scena: S. Reven
Ker ne bo poznejše ponovitve, vabimo vse vaščane, da se udeležite te predstave v soboto ob 8 zvečer.
Takoj po igri
III. JESENSKA VESELICA
z izrednim nastopom naše najnovejše glasbene skupine „THE SONNY BOYS“
Kolektiv št. 13-2 Loubet vas pripelje s Pompeye prav na sredo naše vasi. Vsi brez izjeme prisrčno vabljeni!
Društvo Slovenska vas
Slovenski dom Carapaehay
vabi na
5. OBLETNICO USTANOVITVE DOMA
Program izredno zanimiv
Kuhinja bogato založena
Srečolov — igre
Ples in jazz
NEDELJA, 23. MAJA, VES DAN
Prireditev ob vsakem vremenu v povečanih prostorih!
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
Avenida San Martin 263 — Ramos Mejia
V soboto, 29. maja 1965, ob 20 bo v zadružnih prostorih
IZREDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika izrednega občnega zbora.
2.	Odobritev nakupa novih zadružnih prostorov.
Upravni odbor
Pismo iz Mendoze
V izpopolnitev naše mendoške kronike smo še na dolgu s poročilom o obeh novih letošnjih mladinskih odborih. Naš fantovski odsek vodi letos naslednji odbor: predsednik Jaka Bajda, podpredsednik Miha Zarnik, tajnik Jure Bajuk, blagajnik Davorin Hirschegger, gospodar Janez Štern, in športni referent Martin Bajuk. Dekleta pa imajo v svojem odseku tale odbor: predsednica Cvetka Grintal, podpredsednica Tončka Trobec, tajnica Majda Nemanič, blagajničarka Pavlinka Božnar, ref. za naraščajnice . Pavlina Hirschegger, namestnica ref. za naraščajnice Anica Pustavrh, ter športna ref. Marica Triler. Oba odbora sta že v živahnem delu in sodelujeta na pripravah za svoje vsakoletne mladinske prireditve, ki so letos predvidoma določene za sredo meseca oktobra.
Naš šolski tečaj je tudi že v polnem teku. Letos sta poleg g. kateheta Jožeta Horna učiteljici za nižjo skupino Marica Triler in za višjo Lenčka Božnar. S petjem pa nadaljuje prof. B. Bajuk. Srednješolci pa se sestajajo tedensko ob četrtkih v svojem krožku, ki ga vodi prof. B. Bajuk. Posvečajo se spoznavanju Slovenije, njene kulture in materinega jezika.
Velika noč
Velikonočne praznike smo preživeli letos s posebnimi in globokimi občutki. Imeli smo 'sicer že doslej vsa leta svoje lastne slovenske obrede velikega tedna. A ti so letos z liturgičnimi spremembami dobili še posebno vrednost ob obsežnejši rabi domačega jezika. Že ta-
koj z marcem, ko smo pričeli sv. daritev po novih predpisih, je bil brž očiten močan vpliv, ki s<> ga napravile skupn? mašne molitve v domačem jeziku. Ker smo bili že od preje vajeni sodelovanju pri ljudski zborni maši, nam novi način ni bil posebno nov in ni povzročil nobenih težav. Tako smo za lepo in res tesno povezano sodelovanje bili deležni vsega javnega priznanja našega dušnega pastirja. Verniki so zares dobesedno vsi z neprisiljenim ognjem „pritisnili“ s svojim glasnim in doživetim sodelovanjem v molitvi in pesmi. Cvetno nedeljo smo s prelepimi in pomembnimi obredi praznovali z blagoslovom oljk in procesijo po šolskem dvorišču pri ss. mercedarkah in z mašo v njihovi kapeli, ker so nam lično kapelo pri šs. frančiškankah, na katero smo se bili v dolgi vrsti let že kar navadili kot na „našo“, podrli ter že gradijo na njenem mestu cesto proti vladni palači. In za veliki teden smo pa bili deležni še posebne nagrade,, ki nas je veselo presenetila. V zadnjem hipu je iz naše šen-klavške nadškofijske prestolnice dospela pošiljka z novim slovenskim obrednikom. Tako smo pri velikosobotni vigiliji že uživali ob veličastnem petju hvalnice „Exsultet“ v domačem jeziku, dočim so jo po vseh drugih tukajšnjih cerkvah samo brali. Spomin mi je ob tej priložnosti ušel nazaj v tisto leto, ko smo Slovenci dobili od sv. stolice poseben privilegij, da smo pri slovesni maši “poslušali evangelij tudi v slovenskem jeziku. iSpominjani se, kako je stric, župnik v gorski fari, ob prvi taki priložnosti po končanem petju evangelija v
latinščini obstal, se razjokal in šele nato nadaljeval v slovenščini. S podobnimi občutki smo tudi mi letos sledili nadvse lepi hvalnici — v daljni tujini, pa v mili materini besedi... Tudi letos smo imeli velikonočno procesijo preko obeh obsežnih zavodnih dvorišč pri bratih maristih; med obhodom so vsi udeleženci mogočno prepevali vstajenjske hvalnice.
Pevski koncert na Markovo
Na belo nedeljo pa je bil v Mendozi spet praznik naše pesmi. V tretje smo že praznovali „Markovo nedeljo“ — v spomin pok. ravn. Marka Bajuka — s koncertom slovenske pesmi. Letos se Je pevski zbor za to priložnost oddolžil spominu 550 letnice zadnjega slovenskega ustoličenja na Koroškem, ki smo ga obhajali lani, pa nismo pravočasno v daljno Mendozo mogli zbrati potrebnega glasbenega gradiva.
Spored pevskega nastopa je bil pokrajinsko stilnega značaja; obsegal je same koroške umetne in ljudske pesmi. Ob velikem stenskem zemljevidu slovenskega ozemlja je najprej prof. B. Bajuk v kratkih obrisih naznačil pomen pevskega večera in podal krajevne razlage k pesmim, obseženim v programu. Sledil je pevski nastop. ' Za uvod so pevci zapeli dr. Kimovca „Geslo Pevske zveze“ na mogočne besede dr. Ivana Preglja.
Nato pa so sledile koroške pesmi, ki jih je posamič za globlje in lažje doživljanje uvajala kratka vsebinska razlaga. Napovedovalec Jure Bajuk nas je najprej povabil, da ob Premrlovi pesmi „V" Korotan“ pohitimo s pevci na vrh Kepe v Karavankah, odkoder bomo v
mislih in ob ljudski popevki obiskali vse tri slovenske koroške doline. Po : tem uvodnem klicu „Hej, juhej, čez go-ré ravan... gremo v Korotan!“ je sle-dila ob spominu na Baško jezero tik pod Kepo v priredbi Marka Bajuka „Gor , čez izaro“. Nato smo v duhu obiskali Ziljsko dolino. Od Bistrice je mehkobno priplavala „Tam, kjer teče bistra Zilja“ (prir. M. Bajuk). Z Zahomske planine pod Ojstrnikom smo slišali „Kme-tovskega ovčarja“ (P. Kernjak), in iz-^ pod Dobrača tam od Podkloštra je odjeknila „Slovenski smo fantje“ (moški zbor — M. Bajuk).
Iz Roža se nam je najprej dvignil do ušes pomladanski pozdrav „Juhe, vigred približa se“ (M. Bajuk) in iz dolinske grape je ob klopotanju mlinskih, stop med šumenje brzeče vode vstala „Oj ta mlinar“ (P. Rančigaj). Spodaj na Dravi so nam fantje na splavu zapeli živahno poskočno ,,M’ je pa kraj-,čeč posvava“ (Rek). Pa smo še prisluh,-nili Segavi „Oj ti norčava gvava“ (P, Kernjak). Z višinskih pašnikov je spet priplavala pastirjeva „Spov ptica pojo" j (O. Dev), ki ji je sledila hudomušno: poučna „Tinčka je zaprta bva“ (O.l Dev). Končno nas je v dno srca pretresla tako preprosto, pa tembolj živo doživeta „Pojdam u rute“ (M. Bajuk).
Po odmoru so nas pevci pospremili s petjem h Gospe Sveti. Zapeli so nam , dr. Lovra Tomana domorodno budnico, koroškim rojakom v skladbi A. Foersterja „Pesem koroških Slovencev“ —, Kvišku bratje., duše mile. . . Da smo tudi mi Slovani, da slovensk’ je Koro-tan,'narod naš dokaze hrani, jezik naš in duh in stan! — Nato smo se podali v Podjuno. Poslušali smo najprej, kaj
nam je zapel koroški vižar Franc Leder—Lesičjak v „Pesmi o rojstvu“ (L. Kramolc), nato pa smo v Libučah obiskali Milico Hartmanovo, katere pesem „Moj pavrč“ nam je zapel naš ženski zbor (prir. M. Bajuk). Posebno je seveda vžgala poskočna in segava „Jaz bi rad cigajnar bil“ (L. Kramolc). Pred slovesom od treh koroških dolin nas je pa še pretresljivo ganila in na mah prevzela Kernjakova „Rož, Podjuna, Zilja“. Besede dr. Mikule so tako preproste, a vedo toliko povedati, da ti pesem mora seči v dno srca! Nič čudnega, če se je na Koroškem že tako udomačila!
Za bežen hip smo se ustavili še v Mežiški dolini. Zbor nam je zapel „Lie-pa ura“ (L. Kramolc). Končno nas je napovedovalec popeljal še na goro Peco. Spomnil nas je: „Gora Peca — simbol slovenske junaške mitologije! V njenem osrčju spi kralj Matjaž s svojo vojsko in čaka, čaka! .. Z velikim neutešenim hrepenenjem ga tudi čaka slovenski narod. Slovenski človek upa vanj, da nekoč pride na dan. Tisoč let že ječi slovenska zemlja pod tujčevim jarmom, zato je tudi podobna otožni koroški Mojci: obraz ji je upadel — lica so ji dva nageljna veneča; oči — dva spla-šena golobčka. Kaj ti je, ti uboga naša slovenska Mojca?! — In Mojca nam trpko odgovarja: Tam je gora Peca, tam je reka Drava; v naši zemlji so hudobci, pa ni kralja Matjaža... In zboru se je iz prsi dvignila pretresljiva Adamičeva „Tožba“. „V naši zemlji so hudobci, pa ni. ..“ nam je odmevalo v duši, ko smo v globoki čustveni doži-vetosti odhajali domov s tolikšnim bogastvom, ki ijam ga je nudila naša slovenska koroška pesem,	Bb.