Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani

“/>' ■*•’«*'* ->*

<n-,


t ’t!

;w^‘


',»viV


>V. •••■'





SIS






FRAN RA M O V Š

a

cu

ia

ulove n s ki  h

i n a i

•ecij

priročni i z dci j t

lici  svetlo dala

//1 Lade ms L a as alo m bi

v rddj  ubijam

i 9 3 S


'

■



FRAN RAMOVŠ

S

lov en s

narečij

V

prirocm i ss d a j t

*

}la sveilo dala
m ademstca tsalossbc
v cdPj ub Ij ant

19  3  5

esc Jilo natisnjeno

v $00 1 x 1 rodili na pnstnem ročnem papirju
v '2'tnu’crxxtetni tislcarni 0. (0d)lasni(ča nasl.,

c&jubljana (j?, (mu

O^se pravice, pridržane

Ob času, ko stopajo Slovani v zgodovino, v
njihovem jeziku še ne moremo ugotoviti kakih
večjih ožjih enot in skupin. Te so se pričele izo¬
braževati šele potem, ko je ekspanzija Slovanov
dosegla večjo mero, ko so postale dištance med
posameznimi rodovi v geografskem pogledu ve¬
like, ko so se prometne zveze raztrgale in ko so
posamezni rodovi in plemena prišli v nove zem¬
ljepisne in tudi v nove kulturne položaje. Formi¬
ranje teh novih socialnih skupin in obenem for¬
miranje slovanskih jezikovnih edinic je zaviselo
od raznih zunanjih faktorjev; da navedemo glav¬
ne: politične razmere, kulturni rnilieu, socialne
vezi, geografski položaj nove domovine, asimi¬
lacija tujerodnega in tujejezičnega elementa itd.;
vse to je predrugačevalo posamezne skupine v
duhovno in materialno kulturnem pogledu. Z
rastjo kulture je tu zdaj, tam pozneje taka sku¬
pina doživela čas, da hoče in mora svoje dogo¬
vore, običaje, prava, verska pravila, misli in
čustva pismeno fiksirati in ta težnja najde izraza
v knjižnem jeziku, ki je povsod in vedno le čn
dialekt, čn govor, čegar služba ima v sebi posebno

3  ••

ekspanzijsko silo, s katero zajema v danih prili¬
kah v svoj krog vse govore, kolikor jih le more;
kar zajame radij lega kulturnega dialekta, to
nam predstavlja ozemlje „jezika‘' kot reprezen¬
tanta cele vrste dialektov, če govorimo o jeziku,
imamo torej pred očmi skupino dialektov, ki jo
veže v enoto eden teh dialektov kot kulturni dia¬
lekt; V enakšni relaciji je zgodovina formirala
tudi istorodna plemena kot družbo v „narod“,,
tako da sta oba formirana po zgodovini, poli-
tično-socialni in kulturni. Dokler in če ni kul¬
turne jezikovne zveze, govorimo le o dialektih in
ime kakega jezika je le kulturno-historično ute¬
meljeno in upravičeno, genetično pa bi smelo
služiti za isto označevanje ime katerega koli dia¬
lekta te skupine. Pri Slovanih vidimo, da je bil
socialno-politični moment močan pri postanku in
izobraževanju družbe in njene govorice kot .je¬
zika", zato je ta „jezik“ dobil tudi ime po ple¬
menu, iz katerega se je povzpel do svoje knjižne
funkcije (seveda je moglo že prej ime tega ple¬
mena izpodriniti prvotnejša plemenska in ro¬
dovna imena, a na stvari sami to nič ne izpre-
meni bistva); tako predstavlja ime „srbskohrvat-
ski jezik" pojem „srbskohrvatski knjižni jezik",
ki vsebuje „srbskohrvatski jezik kot skupino dia¬
lektov, ki jih govore Srbi in Hrvati" t. j. dialekte
vseh tistih slovanskih plemen, ki sta jih socialno
in politično močni in prevladujoči plemeni, ple¬
me Srbov in pleme Hrvatov, združili v dve zgo¬
dovinsko važni družbeni enoti (hrvatska in srbska
država v srednjem veku). Genetično pa je utri-

4

panje slovanskega jezikovnega organizma isto še
na mnogo večjem ozemlju, kamor ni segla soci¬
alna moč imenovanih političnih enot in tam je
ostalo prvotno plemensko ime ohranjeno za
družbo in njen govor. Naš jezik se zato imenuje
„slovenski“ in znači po današnji terminologiji
„slovanski“.

Začetna razvojna faza slovenskega jezika je
isti praslovanski dialekt, iz katerega se je razvil
tudi srbskohrvatski jezik. Tudi v svojem začetnem
razvoju (nekako do XI. stoletja) se še ne razli¬
kuje v mnogo čem od istočasnega shrv. jezikov¬
nega razvoja; še iz naslednje dobe imata ohadva
mnogo enakšnih pojavov, ki so ali posledica iste
podedovane razvojne tendence, celo iz istega raz¬
vojnega središča, včasih pa so nastali po raz¬
vojnem paralelizmu. Omenjeni praslovanski dia¬
lekt seveda ni bil enoten, to niti po faktih, ki jih
je podedoval, niti po svoji razvojni usmerjenosti.
Zvečine teh zgodnjih razlik niti ugotoviti ne mo¬
remo, kajti iz teh prvih časov nam takorekoč
manjka vsakršno jezikovno gradivo; posredno pa
moremo marsikaj dojeti; način, kako so Slovani
tuja krajevna imena, ki so nam v obliki izposo-
jujočega jezika (balkanska, dalmatska, retoro-
manska latinščina VI—VII. stol.) znana, s svojimi
artikulacijskimi sposobnostmi obvladali in jih s
svojimi domačimi glasovi skušali podati in način,
kako so tujci (Bizantinci, Romani, Nemci) slo¬
vanska imena slišali in zapisali, nam omogočata
rekonstrukcijo glasovnega sistema tega praslo¬
vanskega dialekta. Zasleduje nadaljni razvoj mo-

o "

remo ugotoviti, da so mogle eksistirati le mini¬
malne ar tiku! arijsko razlike; na nje nas navajajo
posredno tudi poznejše že povsem divergentno
razvite dialektične diference. Vse to nam pravi,
da o kakem praslovanskem, prahrvatskem ali
prasrbskem jeziku ne more biti govora, pač pa
smemo in moramo govoriti o zapadnem prajužno-
slovamskem jeziku, ker se zavedamo, da je to le
terminus, ki skuša samo približno podati stadij,
ki ga nam opredeljujejo relacije do drugih isto¬
časnih slovanskih dialektičnih skupin. Če govo¬
rimo z drugimi termini, moremo reči praslo¬
vanski dialekt v Alpah, na Balkanu, pod Krko-
noši in Karpati, ob Baltiku itd.

Znatnejše diferenciranje med slovenskim (za-
padnim) in shrv. (vzhodnim) dialektičnim kom¬
pleksom se pričenja gotovo šele po tem, ko so
južni Slovani že nekaj generacij preživeli v novi
domovini; dokaz za to nam je še danes, po več
kot 1000 letih, ozka razvojna povezanost med slo¬
venskim jezikom in kajkavskdm in čakavskim
dialektom shrv. jezika. Obenem s takimi novostmi,
ki so še naprej vezale oba sorodnika, pa so se i
tu, i tam začele pojavljati tudi take, ki so ostale
omejene le na eno ali drugo jezikovno 1  ozemlje.
Ta samolastni razvoj se javlja v tem, da ti go¬
vori podedovano stanje obdrže, dočim ga njihovi
prejšnji tovariši razvijajo dalje ali pa, da ga vsak
razvija po svoje. Neenotnost postaja čedalje
večja in občutnejša, pa čeprav je obenem vse
skupno ozemlje zajemalo še večje število takih
inovacij, ki so se razširile do njegovih skrajnih

6

meja. Sproti pa so se porajale še razlike, ki so
prav majhne predele zajele; prajužnoslovanski je¬
zik pričenja tako kazati štiri dialektične razvoje:
alpskega, panonskega, primorskega in raškega;
v vsakem razvoju pa je diferenciaeijski proces
živel in deloval dalje in stalno povečaval med¬
sebojne govorne razlike. Tako so tudi že v zgod¬
nji alpski slovenščini nastajali taki pojavi, ki niti
vsem današnjim slovenskim dialektom niso lastni
t. j. že takrat se je začela dialektizacija sloven¬
skega jezika.

Da se je slovenski jezik (za to dobo je bolje,
da govorimo o alpski slovanščini) v svojem or¬
ganskem razvoju sčasoma popolnoma osamosvo¬
jil in da je izobrazil v krogu slovanskih jezikov
posebno, izrazito individualnost, to sta povzro¬
čila dva važna zunanja činitelja: prvi je zgodnja
socialno-poldtična meja, ki je sekala alpsko pred¬
gorje od Blatnega jezera na Sotlo, Gorjance in
Gorski kotar, drugi pa posebna struktura alpsko-
■slovanske domovine. Prvi faktor je zrahljal zvezo
z balkansko slovanščino (v zapadnem delu Bal¬
kana; iz nje se je razvil shrv. jezik), drugi pa je
spočel socialni in jezikovni partikularizem in ga
je do vseh možnih stopenj gojil; le pravilno upo¬
števanje tega momenta nam pojasni izredno ve¬
liko število arhaizmov in konservativizmov v slo¬
venskih dialektih, na drugi strani pa tudi nič
manjše število malo obsežnih, na varijacijah pa
zelo bogatih jezikovnih novosti. Zato ni čudno,
če sta si po dva geografsko nasprotno si ležeča
slovenska dialekta včasih tako različna, da posta-

jata drug drugemu že skoro nerazumljiva (prim.
rezijanski dialekt proti prekmurskemu, ali belo-
krajinskega proti govoru v Djekšah na Koroš¬
kem in pod.), dočim so razlike med slovenskima
in shrv. govori tostran in onstran Sotle majhne,
takšne, kakršne so pač povsod med geografsko
sosednjimi dialekti, če imamo oceniti važnost
teh faktov, moramo reči, da se izkaže delovanje
drugega faktorja kot jačje, oba skupaj pa, pod¬
prta še po kulturno-političnem momentu, sta od¬
ločila in določila mejo med slovenskim in srbsko-
hrvatskim jezikom. Tako spadajo i po organ¬
skem razvoju i po kulturni izraznosti k sloven¬
skemu jeziku vsi tisti slovanski govori v Alpah in
na Krasu, ki jim je slovenski knjižni jezik obče¬
valna jezikovna oblika.

Kakor sem že zgoraj omenil, je postajanje
slovenskih dialektov prav tako staro kot izobra¬
ževanje alpskoslovanskega dialekta v slovenski
jezik; iz dejstva, da so se na prim. tako izraziti
pojavi kakor tort  > trat, e  > e, o  > o, y > i,
•b  in b > a, e > a,  otrditev konzonantov itd. iz¬
vršili do konca X. stol. (v glavnem) in da so zna¬
ni — le z malimi diferencami, na prim. g  > u  —
tudi shrv. jeziku, sledi samo to, da je ista psi.
jezikovna baza imela v sebi takšne razvojne ten¬
dence, da so morale roditi enakšen rezultht; ne
sledi pa iz tega, da so v isti dobi nastajale tudi
še povsod enake kali za novosti, ki so šele po¬
zneje dale jasne rezultate; res je, da so mogle
nastati, a obenem so nastajale tudi že tipično
slovenske-dialektične inovacije in z njimi temelj-

<5

ni obrisi današnjih slovenskih dialektov. Za take
zelo zgodnje pojave moramo smatrati v glavnem
sledeče: 1.) oba kratka polglasnika n in n sta se
zlila v en sam srednjejezični vokal; ta pa je bil
po severnem pasu artikuliran bolj spredaj in je
bil po svoji vokalni barvi e-jevski, po južnem
delu pa je bil bolj zadaj, po barvi zato a-jevski;
v kasnejšem razvoju se nam prvi pojav pokaže
kot e  v besedah kakor deri, meša  itd. (Rezija, Ko¬
roško, štajersko in še dalje v kajkavskem dia¬
lektu shrv. jezika), drugi pa kot a (dan, maša)
na Goriškem, Kranjskem in dalje v čak. in Štok.
dialektu; 2.) vsa severnozapadna polovica sloven¬
skega ozemlja je široki glas za psi. d zgodaj pri¬
čela zoževati in zanj imamo zato v teh dial. zdaj
e, ie, i  (v dolgih zlogih); v južnovzhodnem pasu
pa je široki glas ostal dolgo širok, zožil se sploh
ni, ker se je prej začel diftongirati v ei, ai,  pre¬
den je tudi v teh dialektih napeta in intenzivna
artikulacija pričela artikulacijo jezika dvigati in
vokale zoževati; 3.) v nekoliko ožjem obrobnem
severnozapadnem pasu (Koroško, Rezija, Bene¬
čija, Brda) sta se prvotna nosna vokala p in p raz-
nazalizlrala dokaj pozneje kot drugod (v pod¬
junskem narečju se v dolgih akcentuiranih zlogih
ta proces še do danes ni izvršil), zato so današnji
refleksi še zdaj odprti glasovi, dočim so v ostalih
slov. dial. kot zgodnji dolgi oralni vokali postali
napeti in so zdaj že ozki; proti e, d, a  tamkaj,
imamo tukaj e, ie;  4.) v južnih dialektih (meja
leži nekako na črti Karavanke — Konjiška gora
— Macelj.sko pogorje) so se prvotno akutirano

P ”

poudarjeni nezadnji zlogi besed zgodaj podalj¬
šali, v severnih šele dokaj pozno, v severno-
vzhodinem pasu pa se sploh niso (kakor trudi v
shrv. ne); 5.) gotovo da so zgodaj nastale neka¬
tere izprememhe v oblikovnem sestavu, novosti
v besednem zakladu in različnosti v glasovnem
karakterju, melodiji, ritmu in tempu govora. Bri-
ždnski spomeniki, ki .so bili napisani — kakor
smemo soditi po raznih zgodovinskih momentih
— koncem 10. stoletja v nekem zapadno-koro-
škem slovenskem govoru, v glavnem še ne izka¬
zujejo nikakršnih izrazitih slovenskih dialek¬
tičnih novosti, marveč samo slovenske; seveda
ni izključeno, da se za približno grafično obliko
skrivajo že dialektične koroške posebnosti (na
prim. posebna narava e, o, p  in p, a v smislu
zgornjih prvih štirih točk). Kasnejši slov. jezikov¬
ni spomeniki so skoro za 500 let mlajši; iz njih
pa odsevajo že današnji dialekti prav izrazito. Se¬
veda je mnogo dialektičnih pojavov milajših (tako
na prim. velika večina novosti kratkega voka-
lizma), a v kali so bili že takrat tudi podani,
kakor nam pričata smer nadaljnega razvoja in
izobrazba današnjih rezultatov.

Kdor si je dozdaj hotel napraviti sliko o slo¬
venskih dialektih, se je navadno omejil le na
to, da jih je po enem vidnejšem, različno raz¬
vitem pojavu razdelil v dve skupini (tako Ko¬
pitar po zastopstvu starega la: kobiiva  proti
kobila;  Miklošič po refleksu z-a e  (jat): lieto  proti
lejto;  Oblak po razvoju dolgega polglasnika: den
proti dan),  drugi so pa različnost dialektov sku¬

to

šali podati z opisom nekaterih važnejših inovacij
in njihovih različnih ploskev (Glaser, Baudouin
de Courtenay, Murko). Najbolje je pojmoval
razčlenjenje slov. jezika Izmail Sreznjevski, ki
je s par potezami opisal značilnosti vsakega slov.
dialekta, kolikor je pač takratno gradivo to do¬
voljevalo (1. 1841); razlikoval je sprva 18 dia¬
lektov, pozneje (1845.) je nekatere govore združil
in je štel le še 8 glavnih dialektov (po 1  njem se
je ravnal tudi Florinski 1. 1894).

Jezikovnim, dejstvom bi točno odgovarjalo le
natančno kartografsko podajanje razširjenja vsa¬
kega posameznega dial. pojava; to delo ho prej
ali slej moral pokazati lingvistični atlas. Za na¬
zorno sliko' jezikovnega razvoja pa zadostuje, če
upoštevamo za vse kraje strukturo vokaličnega
in konzonantičnega sestava, točen prikaz akcen-
tuacije in pomembnejše oblikovne in leksikalne
posebnosti. Vemo, da ima vsak pojav svojo plo¬
skev in da se od tisočerih morda komaj dve, tri
popolnoma krijeta^ ali pa niti ne. Zato, ne smemo
misliti, da imajo dialekti ostro določene meje;
na, govor se od vasi do vasi tiho, neopaženo
menjava, a v neki izvestni razdalji ima že svojo
novo obliko; jezik ni nič stalnega, vendar se v
njem kljub temu formirajo neke določene in do¬
ločljive enote, ki jih imenujemo dialekte, če upo¬
števamo prej omenjeno izpreminjevanje vsega se¬
stava, moremo vendar ugotoviti, da vlada v teh
krajih, v ti pokrajini tžka oblika, ki se po tem in
onem razlikuje od druge, tretje itd. oblike, izka¬
zane drugod; drugo važno dejstvo je to, da je v

neposredni zvezi s to ali ono dial. formo splošen
akustični vtis dialekta: tu „pojejo“, tam »vle¬
čejo", drugod „sekajo“ itd. in če imaš dobro uho,
boš brez vsega po govoru spoznal Gorenjca od
Dolenjca, Štajerca od Primorca itd. O klasifi¬
kaciji dialektov torej niti ni potrebno govoriti,
saj je to le tehnična, zunanja slika, ki skuša po¬
dati različnost jezikovnega razvoja na ta način,
da zdaj bolj plastično, zdaj bolj medlo pojave
grupira, da pokaže razmerja med sosednjimi
dialekti, ta razmerja pa izražajo stopnjo njihove
sorodnosti in medsebojne povezanosti. Po teh
grupacijah in po akustičnem vtisu imamo v slo¬
venskem jeziku sedem osnovnih dialektov ali
dialektičnih baz: 1.) koroško (na karti označeno
z rdečo barvo); 2.) primorsko (rjava in karmi-
nasta barva); 3.) rovtarsko (sinja in modra
barva); 4) gorenjsko (vijoličasta); 5. dolenjsko
(okrna); 6.) štajersko (svetlozelena) in 7.) panon¬
sko (rumena barva). V vsaki bazi razlikujem na
osnovi istih faktov in istovrstnega razmerja ožje
enote, dialekte in — če so različnosti dovolj iz¬
razite — še manjše enote, govore (na karti ozna¬
čeno z različno črtkanimi ploskvami); kjer se je
tekom časa izvršila kaka izprememha v celotni
razvojni usmerjenosti dialekta, je to označeno
kot prehodni dialekt (ploskev ima črtke z barvami
tistih baz, ki se na ti ploskvi pregrinjajo); belo-
krajinski dialekti imajo kot mešani slov.-shrv.
dialekti samostojno, živo zeleno barvo.

Kakor je bilo rečeno, formira zgodovina
človeško družbo v ožje enote in govor teh enot

12

V ožje jezikovne skupine, v jezik in dialekte, če
la povsod izkazani fakt upoštevamo pri forma¬
ciji slovenskih dialektov, ga nam razni momenti
prav jasno razodenejo. Glavni faktorji, ki so raz¬
členjevali alpsko siovanščino, so ti-le: 1.) nase¬
litev Slovanov v Alpah in na Krasu so pospeše¬
vale naravne in umetne komunika¬
cijske zveze  (doline, prehodi in sedla; rim¬
ske ceste, kakor cesta iz Ptuja na Celje, Ljubljano,
Hrušico proti Italiji; cesta iz Celja po Mislinjski
dolini na Koroško; cesta iz Ogleja na Beljak čez
Rezijo po eni strani in čez Bovc po drugi strani
Kaninske skupine; cesta iz Ogleja čez Kras, No¬
tranjsko in Dolenjsko proti Sisku); 2.) že pred
Slovenci kolonizirano ozemlje je bilo tudi za
prva slovanska naselitvena jedra najugodnejše,
saj ga je nekdaj kot zdaj naravna struk¬
tura  priporočala (panonsko alpsko predgorje;
spodnja štajerska ravnina; koroška kotlina; rav¬
ninski pas ob južnem vznožju Karavank; dolenj¬
sko gričevje s svojimi dolinami, sodolinami in
planotami; cerkljansko-idrijsko predgorje z iz¬
hodom na beneška brda); 3.) politične meje
(Karantanija; langobardski limes in poznejša
meja furlanske vojvodine; avarska posest Pano¬
nije, Štajerskega in Kranjskega; meje raznih fev¬
dalnih gospostev na prim. škofjeloško gospostvo,
tolminska gastaldija, savinjska marka, dravska
grofija; madžarski vpad je zapodil Slovane v
srednještajerske gozdove in v hrvatsko Zagorje,
v poznejših mirnih časih pa so Zagorci zopet na¬
selili vpadno ozemlje Slovenskih goric in Prelc-

13 -

murja in Štajerci nad Muro so se pravtako
zopet spuščali proti Prekmurju: zato je štajerski
refleks za dolgi e  t. j. diftong ej  po vmesni pr¬
leški plasti z e  pregrajen ali raztrgan, enako šta¬
jerski ou  za dolgi o po ozkem prleškem o,  prek¬
murščina pa ima zopet ej  in ou);  4.) naravne
ovire in pregrade  (Karavanke; prago¬
zdovi na severozapadnem Gorenjskem, v Selški
dolini, Hrušica in Snežnik, Pohorje in obdravski
gozdovi; močvirnato ozemlje na Koroškem, v
Ljubljanski kotlini; za razmejitev gorenjskega
dialekta, ld se je izpod Karavank širil proti jugu,
od dolenjskega, ki preko logaških gozdov, ljub¬
ljanskega barja in obsavskih hribov ni mogel
prodreti na sever, pridejo v poštev samo ti na¬
vedeni naravni mejniki in zanimivo je, kako te¬
četa ob obeh straneh te meje, ki je dokaj ostra,
paralelno dva močna izoglosna pramena: gorenj-
sko-savinjski in dolenjsko-bizeljski); 5.) tuje¬
jezični element,  ki je bil v poznejših do¬
bah deloma sloveniziran (na prim. okolica škofje
Loke, poseljena z nemškim življem, je deloma
odtujila prvotno gorenjsko jedro ob vhodu v
Selško dolino od splošne gorenjske osnove, po¬
zneje pa je slovenizacija .s poljanske doline po¬
stavila mejo gorenjščine prav na Savo od Kranja
do Medvod; kočevski nemški otok raztrga zveze
med ribniškim govorom in prvotnim belolcra-
jinskim, v naslednjih stoletjih pa zameji vpliv
shrv. jezikovnega elementa).

Socialne prilike, zavisne od geografskih, po¬
litičnih, gospodarskih itd. in naša grupacija dia-

14

lektov se izredno točno skladajo in prav to so¬
glasje daje naši klasifikaciji smiselnost; lingvi¬
stična dejstva s svojimi različnimi obsegi in
ploskvami nam postanejo tako povsem umljiva.
Eden izmed teh pojavov dobi v ti relaciji po¬
sebno zanimivo vsebino, namreč refleks za stalno
dolgi e  (jat): dolenjska, štajerska in panonska
baza imajo zanj diftong ej,  ostale štiri na zapad-
ni strani pa ozki e  ali iz njega nastali diftong
ie;  ta pojav pa je le odsev splošno različne ce¬
lotne artikulacije in govorne melodije (tam indi¬
ferentni glasovni karakter in počasen govor, tu
mehki karakter in hitrejši govor). Bilo bi pa na¬
pačno, če bi rekli, da se je alpska slovanščina
najprej razcepila na dva osnovna dialekta, ki
sta v poznejšem razvoju dala ta tolikšno, drugi
tolikšno število današnjih dialektov na ti oziro¬
ma oni strani meje med ej  in ie  za d. Zoper
takšno pojmovanje govori način jezikovne dife¬
renciacije sploh, za slovenski jezik pa še prav
vidno izvenjezikovni, geografsko-prometni raz¬
logi. Slovenska zemlja je bila ob prihodu Slo¬
vanov po naravnih zaprekah in prometnih pro¬
gah razdeljena na sedem bazenov in v njih na¬
seljeno prebivalstvo je izobrazilo sedem živahnej¬
ših socialnih in s tem tudi jezikovnih enot, sedem
lingvističnih razvojnih smernic, ki so — upo¬
števajmo še poznejše ekspanzije teh enot — v
dobi 14 stoletij dale današnje število dialektov.
V pasu, po katerem teče meja med ej  in ie  za e
se je višinski alpski svet lomil v nižinskega
in to dejstvo nam samo {Jove, da so bile nasel-

15  ••

bine v višinskem svetu bolj osamljene, manj ob¬
sežne in komunikacija je bila tu manj živahna.
Zato imamo v severnozapadndh dialektih toliko
konservativnih oblik in arhaizmov, zraven pa ve¬
liko število malo obsežnih dialektov in govorov,
dočim imamo v nižinskem južnovzhodnem delu
radi lažje dostopnosti in živahnejše zveze obsež¬
nejše dialektične ploskve. Tako nam tudi ta po¬
jav pravi, kako je promet v najširšem smislu
besede formiral sedem dialektičnih baz in kako
se naša grupacija slovenskih dialektov iz narave
jezikovnega diferenciranja sama izvije.

F. Ramovš

16









Lit. J. Blaznika nas/. Univerzitetna Tiskarna Ljubljana

oGSenik

lobotd*

GcKi-favA -d
\ io.Leruzrt

^(Z-VV^VH-i'

oBelatirhsit,

>++++■


Maribor

imiMli



g\ p>

®'Radovljica

*i§f5»š»f

5 oljčane


■++++ ++4  ■

+ 4 - 4 - 4 -

4 ++-■♦-+;

^i/Štcini

O Ribnica

Jastiebarski j

P isarov in a

Karlovec

Petrinja

Ddnice

Lokat

wmx

Vide

m


o c/ Greemoich a

Fr. Ramovš, Karta slov. nar

KARTA SLOVENSKIH NAREČIJ

beneška

skupina

tersko

nadiško

briško

medijsko

posavsko

istrska

skupina

kostelsko

sotelsko

savinjsko

kozjašl o

goričamko

haloško

središčamko

osrednje-šfajersko

pohorsko

prleško

vzhodno-prleško

prekmursko

selško

gorenjsko

kobariško

v///////

'SS/////'

yk/Yj/(,A

logaško

notranjsko

brkinsko

bovško

*4++++4++

++++++++

++++++++

cerkljansko

poljansko

vrhniško-horjorljoko

obsoška
skupina <

borjansko

tolminsko

Črnovrško

rožansko

podjunsko

++++++++

*-+++++++

t+++++++

4 + 4 +++++

remšniško

dolenjsko

šokarslco

vzhodno dolenjsko

poljsko

osrednje belokrajinsko privrško

I


' ■ *- «4

7  - 1  £ - ■ - . -7  '**

■'- Ifei -7 &

\ 2£- • - S







WMB-

. ■, -'V i


§ '?-7t.:V:;-7 ::


/*' 'f <*  * V

' \ ■ >  - ‘

> 2 v * 0 -

5 -S v ■■ • > ; K,* ’ ,rnrr ! <* %■;  f_v♦*

£&r&«  •**<£?.■***'*;*•,? s

/ t".  dt .** -i, ■■ '■'■

j?*

A?


VSt.

■is?-;

<?/>

-S V^iŠ E'

iiCS!*

■' v, ■

st , r ** fi

,• *•••#»> tM-Ji 1 VfcVfVflVSfe:' ■
-* 51  -
L*.

'V

«*

N*'

%*




if


»VsSfc

i^'

■

-«•£ >?■;■
*-

%

J: \ •

. « ", .v; T?*iSk>:2o

i
1

*#$

kt

M.


•p##

An,..."..

:mi ■

“*■£$**&*«*

“it

Ž


'•“'* - ^ v; 'vi *'-Ty ?.&•<€ Z**

'<''■* »'iM-*'J*

*■ VTf-* *

4#*2  £■?.;