Vre spiie, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vra-J*mo. Telefon uredn. 2312. Stan< Milko glasilo UJU. - PoverJeniStvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša z« neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po ceniku od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. .1 VI • v • IV* D »Jugoslovenski železničar«, glasilo Ob» lastnega odbora Udruženja jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev v Ljubljani pri» naša v zadnji številki ponatisk članka o> bi» stvu sedanjega boja slovenskega učiteljstva iz »Učiteljskega Tovariša«, poleg tega pa uvodni članek pod naslovom »Stare metode se obnavljajo!«, v katerem se izreka za soli» daren nastop vsega državnega nameščenstva v obrambi državljanskih svoboščin in pra» vic, ki so nam dane po ustavi, društvenem in tiskovnem zakonu. Članek se glasi: »Že nekaj mesecev merodajni in vodilni faktorji, ki upravljajo našo državo, pri raz» nih prilikah dajejo izjave, da je potrebno v naši upravi in administraciji narediti red. Kot glavno maksimo se je postavilo na čelo depolitizacijo državne uprave. Slišali smo iz» jave v Narodni skupščini iz ust ministrov in raznih poslancev, da je depolitizacija držav» ne uprave predpogoj konsolidacije naše dr» žave. Dnevno časopisje vseh strank pa ne» prestano v raznih varijacijah govori o depo» iitizaciji državne uprave. Živimo torej v znaku raznih visokih idej, ki jih propagirajo naši jugoslovanski politiki. Nepoučen čitalec člankov v dnev» nem časopisju in tiskanih govorov raznih ministrov in poslancev bi bil skoraj dobil prepričanje, da naša država glede uprave Ikorači popolnoma novo smer! Zdelo se je, da znana slovenska krilatica »kufre gor, kufre dol«, ostane samo še spomin na čase prvih desetih let naše skupne domovine. To nekako slavnostno razpoloženje jugoslovan» skih državljanov v pričakovanju reda in pa» meti v naši državni upravi pa je v Sloveniji dobilo nenadoma močan sunek pod rebra. Prosvetno ministrstvo je uvedlo proti pred» sedniku in uredniku nepolitične stanovsko» strokovne organizacije učiteljev disciplinar» no preiskavo radi člankov v strokovnem gla» silu »Učiteljski Tovariš«. Razen tega je baje tudi vložena Itožba po tiskovnem zakonu. Oba navedena funkcijonarja organizacije sta se pregrešila prvi kot lastnik in predstavnik, drugi pa kot odgovorni urednik strokovnega časopisa. Železničarji smo že vajeni takih stvari. Leta 1923. je bil persekviran centralni tajnik našega Udruženja, ker n,i hotel biti orožje ta» kratnega ministra za promet g. dr. Velizarja Jankoviča. Prišlo je tako daleč, da je za ne» kaj mesecev izgubil službo. Borba je bila ostra in uspeh te borbe je bil ta, da je naše Udruženje ostalo kompaktno in napredovalo na vseh poljih strokovnega dela, takratni mi» nistcr za promet pa je — bil! Te dni smo dobili tudi mi železničarji žejo interesantno poročilo iz Beograda! V centralnem našem glasilu »Glasniku« štev. 8. od 15. aprila t. 1. je eden naših tovarišev, ki je uslužben v Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, s podpisom napisal čla» nek o komercijalizaciji državnih železnic. Za ta svoj članek je porabil podatke iz raznih gospodarskih listov in tudi uradnih publika» cij ministrstva za promet. Opozarjamo, da so uradne publikacije ministrstva za promet, razne statistike itd. dostopne proti plačilu gotove vsote vsakomur, kdor jih hoče kupiti. Gredo v inozemstvo k raznim upravam in naši gospodarski listi so o teh stafstikah vedno pisali in iznašali številke. Pisec članka v strokovnem železničarskem glasilu pa se je pregrešil po odločitvi ministrstva za promet, odnosno Generalne direkcije državnih želez» nic proti postoječim predpisom o službeni tajnosti. Preiskava je bila hitro končana, spoznan je bil krivim ter kaznovan admini» strativno z odtegljajem 10»dnevne plače in takoj prestavljen iz Generalne direkcije v Oblastno direkcijo Sarajevo. Stare metode se ponavljajo. Javni name» ščenci se še dobro spominjajo na prvi moč» nejši pokret leta 1919., ko so radi odločnega nastopa v strokovni organizaciji za pravice javnih nameščencev, za poštene plače za po» šteno delo, bili persekvirani voditelji sta» novsko»strokovnega pokreta v Zagrebu. Bilo je tudi nekaj poizkusov v Sloveniji, a kon» cem koncev se persekucije v Sloveniji niso mogle izvršiti. Stanovsko»strokovni pokret med javnimi nameščenci in železničarji je potem do lan» skega leta preživljal težko krizo. Danes ta kriza ponehava skoraj v vseh pokrajinah na» še države. Strokovne organizacije delajo in» tenzivno, da poglobijo zavest skupnosti in onemogočijo partizanstvo in mešetarenje z živim materijalom — jugoslovanskim držav» nim uslužbencem. Leto 1927. je v Sloveniji pri javnih nameščencih pokazalo ogromne napredke. Razcepljenost slovenskega učitelj» stva je likvidirana po zaslugi tovariškega in smotrenega dela poverjeništva Ljubljana Udruženja jugoslovanskih učiteljev. Sličen pokret se je izvršil med slovenskimi poštarji in dovedel do popolnega uspeha. Napori Po» krajinske zveze javnih nameščencev za Slo» venijo so rodili dobre sadove in slovenski javni nameščenci gredo sicer korakoma, a vendar smotreno k popolni konsolidaciji svo» jih strokovnih organizacij. Naše društvo je povsod in pri vsaki pri» liki dejansko pokazalo svojo solidarnost z ostalimi stanovsko«strokovnimi organizacija» mi javnih nameščencev. Če nas momentano radi različnosti stanovskih teženj, ki so dik» tirane po značaju službe, ki jo vršimo želez» ničarji, loči od javnih nameščencev naše po» sebno društvo, je to iz stanovsko»strokov» nega vidika potrebno. Vendar smo jugoslo» venski železničarji, organizirani v UJNŽB, vedno in vsakokrat, kadar se je šlo za skup» ne interese in pravice vseh jugoslovenskih javnih nameščencev, stali ramo ob rami z javnimi nameščenci in z njihovim Glavnim savezom. Vemo, da je stanovsko»strokovni pokret neprikladen raznim našim političnim stran» kam in njihovim predstavnikom. Je to raz» umljivo in človeško. Vemo tudi, da se sta» novskoastrokovne organizacije po svoji struk» turi in namenu, za katerega so bile ustanov» ljene od pripadnikov istega stanu, bistveno razlikujejo ne samo po delu nego tudi po poj» movanju takozvanih političnih doktrin. Kar je za voditelja političnega pokreta, kar je za navadnega pripadnika h kaki politični stran» ki za dosego političnega cilja postranskega pomena, to tvori za predstavnika stanovsko» strokovnega gibanja in člana stanovsko»stro» kovne organizacije bistvo dela na strokov» nem polju. Metode političnega in stanovsko» strokovnega pokreta so osobito v naši državi tako različne in si direktno nasprotne, da o tem sploh ni treba govoriti! Politik v naši državi izrablja vse, kar mu pride pod roko, ne zbira sredstev, samo da doseže svoj poli» tičen cilj, predstavnik in voditelj stanovsko» strokovnega pokreta javnih nameščencev pa mora in tudi gleda pri vseh odločitvah na moralo, etiko in pred vsem na to, da so uspe» hi trajne koristi za vse pripadnike, res isti» niti, pošteni in — čisti! Vemo da iz zgoraj navedenih vzrokov pride in mora priti do spopada med parti» zansko politiko in med jasno začrtanim pro» gramom poštene stanovsko»strokovne orga» nizacije enega stanu. V naši državi je to še bolj samoobsebi umevno, ko vendar vidimo notranjo in zunanjo strukturo političnih strank in kot- javni nameščenci in železni» čarji že deseto leto čutimo na lastni koži metode vladanja in upravljanja naše države po teh političnih strankah. Nočemo vpra» sati, kam naj privede talk boj, v katerem hoče politična partija pomandrati vse, kar se ji brezpogojno ne vkloni! Vemo, da so vse enunciacije političnih strank v naši državi glede javnih nameščencev od prevrata sem bile samo pro forma, da se je nekaj pove» dalo. Njih delo čutimo mi vsi, brez razlike na kategorijo in položaj, na lastni koži! Ne» pobitno je dejstvo, da smo javni nameščenci in železničarji v naši državi najbolj beraški stan in najslabše plačani državni uslužbenci v celi Evropi in to po zaslugi in volji ter od» ločitvi naših političnih strank. Olepšavanja v tej stvari biti ne more, ker dejstva prejasno in preočitno potrjujejo vsakomur našo trdi» tev. Čisto naravno je, da mora priti do raz» čiščenja, da mora priti do konca. Vsaka stvar .ima svoj začetek in konec! Tako mora tudi imeti sedanje nevzdržno stanje javnih name» ščencev in železničarjev v naši državi svoj konec! To vedo tudi vodilni politični ljudje vseh strank v naši državi. Dokler stanovsko» strokovne organizacije delajo po njihovih že» ljah, so deležne javne in zasebne pohvale, ko pa se interesi križajo, pride takoj istiniti do» kaz prave ljubezni. To pravo ljubezen čutimo železničarji in jo čutijo javni nameščenci. Odkrito se je razgalila v vsej svoji veličini in lepoti z udar» cem po obeh glavnih predstavnikih stanov» sko»strokovno organiziranega učiteljstva v Sloveniji in tudi z udarcem po našem tova» rišu uradniku iz Generalne direkcije v Beo» gradu. Stanovskosstrokovnega pokreta med j a v» nimi nameščenci in železničarji to ne bo mo» tilo, niti zavrlo. Naše prepričanje je, da je ta pokret že tako globoko zasidran po vseh pokrajinah naše države in pri vseh javnih nameščencih in železničarjih, da ga mo» rejo persekucije predstavnikov in voditeljev samo poglobiti in mu dati novih moči za še energičnejše in smotrenejše delo. Zavedamo se, da mora vse državno uslužbenstvo enotno odgovoriti in da bo ta odgovor točen in učin» kovit! Branili bodemo svojega tovariša radi iz» vršene persekucije, stali pa bodemo tudi ra» mo ob rami z obema predstavnikoma sloven» skega učiteljstva v zavesti, da vršimo ne sa= mo svojo tovariško dolžnost napram držav» nemu uslužbencu, nego da vršimo popolno dolžnost napram našemu narodu in državi! Gorje državi, kjer se hoče imeti državnega uslužbenca za brezpravnega kulija! In če tega naši politiki vsled partizanske zagrizenosti nočejo upoštevati, potem je ne samo tovari» ška dolžnost, nego državna potreba, da javni nameščenci in železničarji vseh kategorij in vseh položajev enotno stojijo na braniku za svoje državljanske pravice, za pravdo in po» stenje in za ugled naše države. Prepričani smo, da bo slovensko učitelj» stvo storilo svojo dolžnost, prepričani smo. da bodejo vsi javni nameščenci v naši državi podprli ta boj in pomagali resnici in pravici do zmage. Slovenski in jugoslovenski želez» ničarji, včlanjeni v UJNŽB, bodo stali soli» darno ramo ob rami za pošteno stvar z vse» mi ostalimi javnimi nameščenci. Brez žrtev ni zmage, zmagati pa morata pravica in poštenje, za kar morajo jugoslo» venski javni nameščenci in železničarji, če je treba, žrtvovati vse!« Ispravka. Razvoj nadaljevalnega šolstva v Čehoslovaški. (Izvirno poročilo „Učiteljskemu Tovarišu"). (Piše Emanuel Lipert, ref. min. škol. in nar. prosv. v Pragi — prevedel ravnatelj Albin Lajovic.) Obče obrtne nadaljevalne šole. — Strokovne nadaljevalne šole. — Trgovske nadaljevalne šole. — Kmetijske, gospodarske nadaljevalne šole. — Pri nas bo mogoč splošen razvoj nadaljevalnega šolstva le, če se bo to šolstvo popolnoma naslonilo na osnovno šolstvo in na osnovnošolsko učiteljstvo. Na Češkem imamo obvezne nadaljeval» ne šole za dečke in deklice, ki se uče katere» koli obrti. Te vrste šole so četvere: 1. obče obrtiw>nadaljevalne šole, 2. strokovne nada» ljevalne šole, 3. trgovske nadaljevalne šole in 4. narodne gospodarske šole. Najstarejša vrsta nadaljevalnega šolstva so pač splošne obrtno»nadaljevalne šole, ki so namenjene obči in deloma tudi strokovni izobrazbi obrtnih vajencev. Vsi obrtni va« jenci morajo obvezno posečati za časa svoje učne dobe nadaljevalne šole, navadno.torej po dve ali tri leta, tedaj v starosti od 14. do 17. leta. Obrtno»nadaljevalne šole so usta» novljene za šolski okoliš, kjer imajo mojstri svoje delavnice. Obrtnosnadaljevalne šole ustanavlja in upravlja posebni »šolski odsek« s pomočjo države, dežele, krajevne občine ter obrtne in trgovske zbornice, v katere območju leži šola, s pomočjo* obrtnih strokovnih udruženj, kakor tudi s pomočjo večjih podjetij. Vsi ti čini tel j i se prostovoljno zavežejo, da bodo vsako leto prispevali gotov znesek k stro» škom vzdrževanja šole; več kot polovico vseh stroškov pa krije država iz svojih sred» stev, velike so tudi podpore dežele in kra» jevne občine, medtem ko ostali zavezanci krijejo vsi skupaj komaj 15% vseh izdatkov. Z vladno naredbo iz leta 1925. je bilo z najvišjo upravo in nadzorstvom nad obrtno» nadaljevalnim šolstvom poverjeno ministr» stvo šolstva in narodne prosvete. Nadzor» stvo vrše 24 nadzorniki obrtno»nadaljevalnih šol na Češkem, Moravskem in v Šleziji; vsak ima svoj določen okoliš. Na Slovaškem je ustanovljen po en nadzornik za vsako župa» nijo, za ozemlje Podkarpatske Rusije vrši nadzorstveno službo obrtno » nadaljevalnega šolstva en sam nadzornik. Sestava šolskega i odbora, organizacija šol in njihovih učnih načrtov je izvršena na podlagi državnih naredb. Poslednja naredba od 10. maja 1927 predpisuje sledeči postopek pri ustanavljanju nove obrtnofnadaljevalne šole: Pred ustanovitvijo šole se mora napra» viti popis vajencev in vajenk, ki se uče ka» terekoli obrti v okolišu 4 km od poslopja, kjer bo nastanjena šola. Če izkazuje popis vsaj 20 vajencev in vajenk, se ustanovi pri» pravljalni odbor, v katerega se pozove jo: 1. župan občine, v kateri se šola ustanavlja, župani onih občin, katerih vajenci bodo vpi» sani v obrtno»nadaljevalno šolo, 2. načelniki obrtnih korpoTacij, 3. zastopniki krajevnih javnih korporacij (občine, krajnega šolskega sveta, okrajnega odbora itd.), 4. zastopniki obrtnikov in industrijcev. Na ustanovnem zboru se izvoli predsednik, tajnik in blagaj» nik. Ustanovitev odbora se javi okrajnemu glavarstvu in nadzorniku obrtno»nadaljeval» U Učiteljskom Tovarišu od 26. IV. 1928. god. br. 41. izašao je napis pod' naslovom »Sta se deša-va. Militarizacija učiteljstva ili učiteljske službe«, u kome je u crnom okviru iznet protest što je jc-dan neznatan broj učitelja Slovenaca puštenih iz vojske postavljen za učitelje u J. Srbiji (»Makedoniji« kako se u tom napisu kaže), predstavljajuči stvar neverno i zlonamerno stoga se dostavlja Uredništvu Učit. tovariša, ova isp.ravka, da je od-štampa u prvom narednom broju svoga lista na odgovarajučem mestu. 1. Netačno je tvrdenje, da »državni službenik (pa sled'stveno i učitelj) ne može polstati lice koje nije navršilo 21 godinu života i nije odslužilo svoj rok u vojsci, ili nije od vojne službe osloboden« pošto to naši zakoni ne zabranjuju, nego što državni službenik ne može postati lice koje je navršilo 21 godinu života, a nije regulisalo vojnu oba-vezu. 2. Za čudenje je i žaljenje, da jedan učiteljski List protetetvuje što vojne vlasti izlaze na snsret učiteljstvu, da lakše (na rokove) odsluži svoj rok u vojisci i na taá način pre dobiju službu i tako ranije steknu pravo na penziju i povišice. Još je više za žaljenje, što se takav postupa'k naziva »militarizacija učiteljstva« i što se na to uposoravaju čak i gg. narodni polslanici. Pre su u malenoj i slobodnoj Srbiji učitelji svoj rok služenja u kadru vršili samo za vreme velikog škotsko g odmora i niko se ne setr, da to nazove militarizacijom učiteljstva, več olakšicom učiteljstvu i školi. INajposle, ako ko od oislobodenih učitelja ne želi, da na ovaj način odsluži svoj rok u vojsci, neka to izjavi i onda mu ništa ne stoji na smetnji, da svoj irok odsluži odjedanput. 3. Neistinito je, da je iz Bileča otpušteno »5 Slovenaca« učitelja, a iz Sarajeva »više Slovenaca iz vojske, Slovenaca ima isamo 6, a Srba 131 (iz Bileča 1 j iz Sarajeva 5), pa niko ne protestvava za ovih 131, a protestvuje se za 6 Slovenaca?!! 4. Neistinito je tako isto da ovi učitelji Slovenci »moraju poučavati u Makedoniji prema ta-mošnjim odredbama i veronauku«, jer po jasnim zakonskim propisima, kad u izvesnom mestu nema učitelja veroiSpovesti iste, koje su i dfcca, veronauku predaje mesni sveštenik. Najposle kad bi i ovo hilo u istim, i kad se dotični dački roditelji i gra-darri kao pravoslavni ne bujie što im veronauku predaje učitelj katoličke vere, zašto se protivu ovo-ga bune narodni učitelji oko Učitelj. Tovariša i time ne služe ustanovnom principu o verskoj strp-ljivdsti. Da napomenemo i ovo. U selu Dr,mu kod Požarevca, učiteljuje Ante Ladavac Istranik i katolik, koji predaje po svojoj volji veronauku pravo-slavnoj deci i druguje se s pravoslavnim svešteni-kom kao najboljirrt dragom. I kad ¡povodom ovakvih slučajeva nijedan list pravoslavne srbijariske crkve nije o ovome u opšte pisao, a kamo li to stavio u cm,i okvir, onda se u toliko manje moglo tako što očekivati od jednog učiteljskog glasila. 5. »Možemo zamisliti kako sada još pouča-vaju isrpsko-hrvatskom jeziku« ti učitelji. Tovariš nalazi, da Slovenci ne mogu predavati na srpsko-hrvatskom jeziku.!! Ministarstvo prosvete je postavilo po njihovoj, molbi preko 100 Slovenaca učitelja iz Istre i Slovenije, a jednoga je od njih postavilo i za školskog nadzornika i nikada nije po-sumnjalo, da li če oni moči. poučavati decu na isrpsko-hrvatskom jeziku. 6. Ministarstvo prosvete ne misli da se patrio-tizam slovenačkih učitelja ne prostire van granica Slovenije, i ako 6 postavljenih učitelja Slovenaca u Makedoniji mi sle kao Učit. tovariš, da oni ne treba da služe u tome kraju, onda i ne moraju i neka samo to izjave, opozvače se odluka o njiliovu postavljanju. Ovakvo shvatanje i pitanje predstavlja draženje strasti verskih i plemenskih i žaliti je da dolazi od strane jednog učiteljskog lista. Iz kancelarije Mintetarstva prosvete O. N. br. 43.873 od 22. V. 1928 u Beogradu. P. br. 4560. Ljubljana, dne 1. junija 1928. Predmet: »Učiteljski Tovariš« Članki i»Kaj ise godi.« Popravki. Uredništvu »Učiteljskega tovariša« v • Ljubljani. Po nalogu ministrstva prosvete O. N. br. 43873 z dne 23. maja 1928 Vam pošiljam v prilogi popravek k članku »Kaj se godi? Militarizacija učiteljstva ali učiteljske služlbe«. Popravek natisnite v prvi prihodnji številki lista na odgovarjajočem mestu. Vršilec dolžndsti prosv. inšpektorja: Dr. Capuder. ne šole, v katerega območju se nahaja usta» navijajoča se šola. Šele ko je šola potrjena, se ustanovi definitivni šolski odbor. Pripravljalni šolski odbor si preskrbi iz državne naklade potrebne tiskovine za obrt» no»nadaljevalne šole. to so Pravila, učni na» črt in preliminar. Po en izvod izpolnjenih tiskovin se pošlje nadzorniku obrtno»nada» ljevalnih šol, ki jih potrdi odnosno pregleda njih pravilnost. Nadalje napravi pripravljalni odbor prošnje za podporo na deželno upravo, tr» govsko in obrtno zbornico, na občino, okraj» ni zastop, krajevne korporacije, denarne zavode, tovarne itd. Prošnjam se priklopi preliminar, od faktorjev, ki bi bili voljni šolo stalno podpirati, pa se prosi vrhutega še za pismeno obvezo vsakoletne podpore z na» vedbo zneska. Posebno je gledati na to, da se eden izmed javnih faktorjev zaveže, kriti vsako leto morebitni šolski primanjkljaj (to obvezo prevzema navadno občina ali pa obrtniško društvo). Pripravljalni odbor prosi v poštev pri» hajajoči šolski urad, da izda pismeno dovb» ljenje za uporabo potrebnih šolskih prosto» rov, kjer naj je obrtno»nadaljevalna šola na» stanjena. Z zastopniki obrtništva se določi učni čas v tednu (navadno dva popoldneva od 14.—18. ure, ali en popoldan in nedelja dopoldne. Od okrajne gradbene direkcije se dobi mnenje o oddaljenosti onih krajev, ki se naj všolajo v šolski okoliš za obvezno po» hajanje šole. Moirejo biti tudi kraji, ki so več kot 4 km oddaljeni, vendar ne več kot 6 km, če so pripravna pota in ceste. Bolj oddaljene občine se predlaga le tedaj, če imajo ugodne železniške ali avtozveze. Ko so vsa pripravljalna dela opravljena, predloži šolski odbor s posredovanjem pri» padajočega nadzornika icbrtno»nadaljevalnih šol vse spise ministrstvu šolstva in narodne prosvete in prosi obenem za otvoritev nove obrtno»nadaljevalne šole. Kakor je iz povedanega že razvidno, se v teh splošno obrtno»nadaljevalnih šolah po» učujejo učenci vseh različnih obrti skupno, zato se pri pouku ni mogoče ozirati na po» sebne potrebe tega ali onega stanu. Šele če ima šola vsaj 7 vajencev iste stroke aii obrti, lahko uživajo svoj strokovni pouk, ki je prikrojen njihovim posebnim potrebam. Dose» daj sta "U obrtno»nadaljevalnih šol splošne» ga značaja, ker so ustanovljene v malih ob» činah, kjer je malo vajencev iste obrti. Pouk v splošno obrtno»nadaljevalnih šo» lah traja navadno dve leti, v precej primerih tudi tri leta. Šolsko leto traja 7 mesecev, t. j. od 1. oktobra do konca aprila. Tedensko se poučuje po 8 ur, ki so razdeljene na dva popoldneva, ali na en popoldan in na nede» ljo dopoldne. Učni predmeti iso: Učni jezik in spisje, računstvo, strokovni nauk, stno« kovno risanje, nauk o državljanstvu in obrt» na zakonodaja. Obrtno»nadaljevalne šole ni» majo lastnega učiteljstva. Na njih poučujejo iz večine učitelji osnovnih in meščanskih šol, izmed katerih imajo mnogi še posebno pri» pravo za pouk na teh šolah, ki so jo dobili v različnih tečajih namenjenih za obrtno» nadaljevalno šolstvo, katere prireja vsako leto ministrstvo šolstva in narodne prosvete. Kjer je zadostno število vajencev ene obrti, se ustanove strokovne nadaljevalne šole, ki jih seveda potem obiskujejo le va» jenci gotovih obrti, ki so med seboj sorodne. V teh šolah je pouk tako urejen, da se vedno ozira na posebne potrebe dotične stroke, za katero je šola ustanovljena. Pri velikem šte» vilu obrti in poklicev se ne smemo čuditi, če je teh šol čez 70 vrst, od katerih ima vsaka svoj posebni učni načrt, ki se ujema s po» trebami svoje stroke. Nekatere teh šol so ustanovljene v velikih mestih ali industrijskih centrih, imajo svoje posebne delavnice, v katerih se vajenci oče tistih del, katerih se ne morejo navaditi v mojstrovi delavnici. Strokovno»nadaljevalne • šole so dvo» ali triletne, šolsko leto traja 7—10 mesecev, na teden se poučuje 8 ur. Če je v šolah uveden tudi pouk v delavnicah, se število učnih ur temu primerno poviša na 14 ur tedensko. Samo nekatere teh šol imajo celodnevni pouk, in sicer v dobi popolnoma mrtve sezone do» tične obrti od 1—2 mesecev, kakor je to pri» mer pri nadaljevalnih šolah stavbnih obrti, kožuhovinarji itd. V tem primeru seveda od» pade polovica ali pa celotni pouk v dobi polne zaposlenosti. Pri državnih srednjih in višjih obrtnih šolah so samo ob sebi razumljivo ustanov» ljene in organično spojene strokovno»nada» Ijevalne šole dotične stroke. Stroke na teh nadaljevalnih šolah pa poučujejo seveda pro» fesorji in strokovni učitelji dotične srednje ali višje šole. Tovarniških nadaljevalnih šol je na Če» škem malo. Vzorec za nje je čevljarska to» varniška šola, ki jo je za svoje vajence usta» novila moravska tovarna T. A. Bata v Zlinu na Moravskem po vzorcu amerikanskih to» varniških šol. Druga vrsta strokovnega nadaljevalnega šolstva so trgovske nadaljevalne šole. Nji» hova učna osnova je bila nanovo opredelje» na z naredbo ministrstva šolstva in narodne prosvete z dne 17. aprila 1927. Na trgovsko nadaljevalnih šolah so te» denske učne ure razdeljene takole: tedensko ur: Predmeti: I. letnik H. letnik 1. trgovski nauk...... 2 — 2. knjigovodstvo......— 2 3. trgovska korespondenca . . 2 1 4. trgovsko računstvo .... 2 2 5. blagoznanstvo......— 2 6. zemljepis........ 2 — 7. državljanstvo.......—_1_ Skupaj 8 8 Trgovsko nadaljevalne šole sprejemajo samo vajence trgovskih strok. Število vajen» cev v razredu ne sme biti večje od 40. Pri razdeljevanju vajencev v vzporednice se ozi» ra na trgovsko stroko in ne na spol vajencev, šolsko leto traja 10 mesecev, t. j. od 1. okto» bra do 28. junija. Ob koncu prvega letnika dobe vajenci letna izpričevala o obnašanju, obisku in šolskem uspehu v šoli (tako kot na ostalih nadaljevalnih šolah), ob koncu II. let» nika pa odhodno izpričevalo. Izmed velikega števila različnih učnih osnov za posamezne stroke ostalih strokov» no»nadaljevaInih šol navedemo še razdelitev tedenskih učnih ur za trorazredno nadalje» valno šolo za vajenke ženskih krojačev po učni osnovi, kakor jo je izdalo ministrstvo šolstva in narodne prosvete dne 5. oktobra 1923. Razdelitev tedenskih učnih ur na stro« kovno»nadaljevalni šoli za vajenke ženske krojaške obrti: Število tedenskih učnih ur ; Predmeti: I. letnik n.letnik III.letnik Pouk trgovsko obrtnih predmetov: 1. Spisje......................1'/» 1 — 2. Računstvo in kalkulacija ... IV« 1 — 3. Knjigovodstvo................- — 4. Državljanstvo................— — 1 Strokovni pouk: 1. Hlagoznanstvo................— 1 — 2. O krojih....................— — 1 3. Strokovno risanje...... 2 2 2 4. Strokovni pouk ....... 3 3 5. Zdravstvo..............—_— 1 Skupaj 8 8 8 Narodne gospodarske šole so najnižjei ali kulturno najvažnejše strokovne šole za kmetijstvo, ki jih upravlja ministrstvo zem» ljedelstva. Narodne gospodarske šole so se ustanovile po prevratu in njihova organiza» cija se je ustanovila in določila z zakonom z dne 29. januarja 1920. Njihov pomen ne leži samo v tem, da širijo strokovno zemljedel» sko znanje, temveč tudi v tem, da poglabljajo splošno izobrazbo pridobljeno v osnovnih šolah. Pouk se vrši z vednim ozirom na po» trebe zemljedelstva. Za deklice je uvedeno tudi kuhanje in šivanje (krojno risanje, ši» vanje perila in domačih oblek), na Slova» škem in Moravskem tudi šivanje narodnih krojev in noš, kar poučuje posebno kar se tiče narodnih okrasov žena iz naroda. Za deoke so uvedena deška ročna dela za male kmete, da si znajo sami popraviti in narediti najpotrebnejše orodje. Po navedenem zakonu je povsodi tam, kjer se je ustanovila narodna gospodarska šola, ista obvezna za vso mladež od 14.—16. leta v območju 6 km od šolske zgradbe, Če ne obiskuje kake druge strokovne šole. Porast teh šol je bil strahovito hiter, kajti leta 1923. jih je -bilo že 593 z 18.197 učenci, leta 1926. pa celo 728 z 34.957 učenci. Tečaje za izobrazbo potrebnega učitelj» stva prireja vsako leto zemljedel.jko ministr» stvo. ker se pouk v narodnih gospodarskih šolah poverja samo očiteljem osnovnih in meščanskih šol, ki so se zanj pripravili v po» sebnih tečajih. V začetku so se pripravljali učitelji v rednih tromesečnih tečajih, sedaj pa trajajo tečaji 4 % meseca, vendar se stre» mi za tem, da bi se taki tečaji vršili celo leto. Bil je tudi stavljen predlog, naj se za učitelje narodno gospodarskih šol ustanovi posebno učiteljišče, ki bo prevzelo izobraže» vanje potrebnega učiteljstva. Ministrstvo zemljedelstva je izdalo nove .učne knjige, ki se ozirajo v prvi vrsti na po» trebe malega kmetovalca. Nadzorstvo nad temi šolami vrši 8 nadzornikov. Pregled nadaljevalnih šol na Češkem v letu 1926./27. A. Splošne obrtnosnadaljevalne šole: šol razredov vajencev od teh deklic 1. češko-slovaških 877 2625 70216 7659 2. ruskih 15 43 774 71 3. nemških 319 1090 26596 3563 4. madžarskih 18 73 1986 121 5. poljskih 11 29 631 128 6. češko-nemških 6 22 512 9 7. češko-madžarskih 2 12 295 — 8. rusko-madžarskili 3 30 758 153 9. Češko-rusko-madž. 2_21_419_33 im . Skupaj 1253 3945 102187 11737 B. Strokovno=nadaljevalne šole: šol razredov vajencev od teh vajenk 1. češko-slovaških 536 1982 49255 11619 2. nemških 152 459 9921 3520 3. madžarskih 3 7 182 86 4. češko-nemških_1 8_180_— Skupaj 692 2458 59538 15225 C. Trgovske nadaljevalne šole: ■šol razredov vajencev od teh vajenk 1. češko-slovaških 41 134 3767 1287 2. nemških 23 60 1493 341 3. madžarskih_4_9_214_1 Skupaj 68 203 5474 1629 D. Narodne gospodarske šole: šol razredov učencev učenk 1. češko-slovaških 501 863 24017 14313 2. ruskih 121 226 6615 2850 3. nemških 99 146 3504 1913 4. madžarskih 10 16 555 256 5. poljskih 5 6 155 136 6. češko-ruskih 1 3 114 66 7. češko-nemških 1 2 38 — 8. rusko-madžarskih 2 8 209 107 Skupaj 740 1270 35207 19640 Vseh nadaljevalnih šol je bilo tedaj v letu 1926./27. 2753 z 7874 razredi in 202.408 učenci, med temi 48.231 učenk. V primeru z letom 1925./26. je naraslo število šol za 138 z 206 razredi, učencev pa je bilo nekaj manj, kajti v letu 1925./26. je bilo 203.227 vajencev, med njimi 49.631 vajenk. Vsi učenci nadaljevalnih šol obrtniških so zavarovani proti nezgodam v šoli, v šol» skih delavnicah in na poti v šolo in iz šole pri mestni zavarovalnici v Pragi proti letni premiji 4 Kč, ki jih plačajo vajenci pred vpisom v šolo. Prizadevanja za nadaljnje izboljšanje nadaljevalnega šolstva se gibljejo v smeri, da se postavijo za obrtno»nadaljevalne šole posebna šolska poslopja in da poučuje na njih posebno učiteljstvo. Ministrstvo šolstva se posvetuje z obrtniškim svetom o tem, da li naj bi se zamenjale trirazredne nadalje» valne šole z 7»mesečnim šolskim obiskom z dvoletnimi z 10»mesečnim šolskim obiskom. Dostavek prevajalca: Pred očmi nam vstaja po tem poročilu točna slika nadaljevalnega šolstva na Če» škem sploh in nehote se nam vsili primera z našim. Na prvi pogled lahko rečemo: Na Češkem je nadaljevalno šolstvo v krasnem napredku in razvoju, vse vrste šol so usta» novljene in organizirane na podlagi zakonov, ki so nastali takoj po prevratu in pozneje. Za vsako kategorijo šol je točno opredeljen kompetenčni krog, vsaka kategorija ima za» dostno število nadzornikov, ki se tudi bri» gajo za razvoj šolstva. Pri nas ne moremo navesti od prevrata dalje niti enega zakona za nadaljevalno šolstvo. Vse šole životarijo naprej po svojih starih zakonih, nadzorstvo nad nadaljevalnimi šolami se radi preslabo plačanih nadzornikov sploh ne vrši. V Ljub» ljani še morda obišče nadzornik svoje nada» Ijevalne šole, da bi si pa ogledal tiste po de» želi, to se še ni zgodilo. Vse nadaljevalno šolstvo na Češkem je združeno v ministrstvu šolstva in narodne prosvete, le narodne gol ■spodarske šole, ki so nastale šele po previra» tu, si je pridržal poljedelski minister. Pri nas spadajo obrtno»nadaljevalne šole y kompe» tenco ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijske pod to ministrstvo.. Na Češkem krije nad polovico izdatkov strokovnega šol» stva država, pri nas niti ene dvajsetine. Ob» čine so obvezane prispevati in kriti eventu» elni primanjkljaj, pri nas pa nosijo glavno breme, talko da bi se nadaljevalne šole mo» rale imenovati pravzaprav občinske in vendar so v veljavi še zakoni, ki pravijo, da nosi polovico vseh stroškov država. Na Če» škem se vršijo ¡redni tečaji za izobrazbo uči» teljev, pri nas tudi tega ni v zadostni meri. In tako dalje bi lahko napravili primere z vsakim šolskim pojavom, pa bi povsodi mo» rali ugotoviti, da so naše razmere naravnost žalostne. Škoda, da ni poročevalec tov. Lip» pert povedal še to, kako je honorirano uči» teljstvo na obrtno»nadaljevalnih šolah in pa kakšne organizacije ima za dosego svojih zahtev. Pa še z enega vidika je poročilo silno podučno in zanimivo, namreč z vidika manj» šinskega šolstva. Številke nam čisto točno povedo, da ima vsaka narodnost svojemu številu odgovarjajoče število vseh vrst šol. Tu vidimo na praktičnem primeru pametno rešitev narodnostnih sporov, ki se več ali manj vedno sučejo le okoli., šolstva kot naj» bolj vidnega^kulturnega udejstvovanja. Tako. postopa visoko kulturen narod s svojimi na» rodnimi manjšinami. Pogled na našega za» padnega soseda pa nas prepriča o kulturi na» sprotnem pojmu. SVILA prekrasni najmodernejši vzorci za spomladanske obleke po nizkih cenah. P.MAGDIČ, Ljubljana. Oglejte si izložbe! SploSne vesti. ZA DRUŠTVENO IN TISKOVNO SVO» BODO UČITELJSTVA. Člane opozarjamo, da mora iti ves pra» vec naše borbe le za tem, da si ohranimo svobodo svojih društev in svobodo svojega tiska. To je edino, kar hočemo izvojevati in za čemer stremimo. V interesu vsega stanu, v interesu šolstva in v interesu napredka in procvita narodne prosvete je, da si ohrani učiteljstvo društveno in tiskovno svobodo. Opravičeno bodo kazali naši zanamci na nas, da smo izdali svoj stan, ako ne bomo storili svoje dolžnosti .in ne bomo dvignili svojega glasu v odločilnem trenotku. Naša manifestacija za svobodo svojih društev in svobodo svojega tiska naj bo dostojna, a naj bo tudi odločna. Kdo bo zagovarjal in branil ob vsakojakih prilikah in ob nujni po» trebi interese stanu, šole in prosvete, če iz» gube svobodo naša društva in naš stanovski tisk?! Iluzorna je pa svoboda društev in svoboda tiska, če se službeno zasleduje po» edinca, ki je le vsakokratni slučajni pred» stavnik društva in tiska ter izvršilec sklepov in volje članstva oziroma društva ter se ne ugotovi prej, če je društvo prekoračilo dru» štveni zakon, oziroma tisk tiskovni zakon proti oblasti, da se na podlagi tega kliče od» govornega predstavnika društva oziroma ti» ska na odgovor. Če društveni in tiskovni za» kon za državnega uradnika ne velja in se ga lahko obide, potem je onemogočen vsak iz» raz svobodne volje. SRBSKO UČITELJSTVO PROTI OBVEZ» NOSTI PRI NABAVLJLNIH ZADRUGAH. »Narodna Prosveta« štev. 40. piše: i»Na osnovu čl. 374. finansijskog izakona za godinu 1928./29., izdao je ministar finan^ sija Uredbu, usvojenu 1. V. o. g. od ministar» skog saVjeta o izmjenama i dopunama Uredbe o nabavljačkim zadrugama državn>h službenilka i Saveza nabavljačkih zadruga državnih službenilka od 5. XII. 1920, kojom se odreduje: 1. Svaki državni službenik i sve osoblje pomenuto u 1. čl. Uredbe t. j. svi koji služe i rade u državnim nadleštvima ili preduze» čima ili koji primaju pomoč ili penziju na državnoj kasi, moraju se upisati za člana jedne Nabavljačke zadruge i mara da se uplati 5 dinara upisnine i jedan udio od 100 dinara. 2. Ako neko od ovih lica ni je član Na» bavljačke zadruge ili se kao takav odmah ne upiše, to če državna blagajna — na kojoj prim» svoje prinadležnosti po službenoj duž» nosti na predstavku Saveza nabavljačkih za» druga od plače ili penzije ustegnuti upisninu i prisilni udio — svega 105 dinara — u 11 mjesečnih obroka, i ustegnute iznose putem poštanskog čeka dostaviti Savezu. 3. Svaki prisiljeni ili dobrovoljni član Nabavljačke zadruge jamči peterostrukim udjelom za obveze zadruga prema Savezu nabavljačkih zadruga, a to se jamstvo može pravilima zadruge i preko toga povisiti. 4. Od svakoga če se državnog službenika povrh toga počevši od 1. VII. 1928. kroz tri godine ustezati i to od činovnika I., II. i III. kategorije po 10 dinara mjesečno, a od osta» log osoblja po 5 dinara mjesečno bez raz» like, jesu li aktivni ili umirovljeni. Ove ustege idu u fond Saveza nabavljačkih za» druga iz koga če se kreditirati prvenstveno Stambene i Kreditne zadruge.« Ovo su hitne Uredbe, kojom je kraljev» ska vlada opet usrečila svoje službenike. Za bolje razumijevanje navodjmo, da se za taj vajni Savez nabavljačkih zadruga v Beogradu več vršila ustega 10 pošto dodataka na sku» poču i 1 pošto od svih državnih nabava kroz 5 goefina, te je bio sakupljen ogroman kapi» tal, od koga 90 pošto državnih službenika ni» je imalo nikakove koristi. Savez je doduše organizovao po zemlji Nabavljačke zadruge, koje su opet od državnih službenika uzimale udjele od 100 dinara, ali te zadruge — izim vrlo malih iznimaka — slabo posluju, te su neke več propale, a druge svoje poslovanje završile s velikim pasivama i gubitkom, za koje državni službenici po novoj uredbi jam» če ujerovnicima. Najnovija je Uredba po» budila medu državnim službenicima silno rčenje, pak če ista nesumnjivo biti i pred» metom protesta činovničkih organizacija. — Solidarnost učiteljstva iz Dalmacije s slovenskim učiteljstvom. »Pokret«, glasilo pov. UJU — Split prinaša v zadnji številki uvodnik pod naslovom »Disciplinska istraga protiv 'urednika »Učit. Tov.« i poverenika LTJU Ljubljana«, s katerim se solidarizira s sedanjim bojem slovenskega učiteljstva. — Nov učiteljski list. V Zagrebu je pri» čel izhajati nov učiteljski stanovsko»politični list »Jedinstvo«. Izdaja ga predsednik pov. UJU — Zagreb g. Josip Skavič, ki ga tudi urejuje. List ima že vnanjo stanovsko bor» beno obliko in je prva številka urejena iz» ključno v organizačnem in stanovsko»poi'» t.ičnem pravcu. Po velikosti liči »Narodni Prosveti« in »Učiteljskemu Tovarišu«. No» vega borca za naša stanovska prava iskreno pozdravljamo in želimo, da bomo z njim ramo ob rami usmerjali stanovsko pot. — Solidarnost hrvatskega učiteljstva. Novi list »Jedinstvo« v Zagrebu prinaša sledeči odlomek k naši .borbi:. »Disciplinska istraga protiv Dimnika i Skulja. U novije vrijeme donosi »Učiteljski Tovariš«, list Po» vjereništva ljubljansikoga, u crnome okviru na prvoj strani kratke obavijesti o dogadja» jima u školstvu u Sloveniji. Tu su obično prikazani takvi dogadjaji, kojima je nane» sena nepravda bilo učiteljstvu, bilo školstvu. Zbog ovakvoga napadnog isticanja rada školskih vlasti odredena je disciplinska istraga protiv Ivana Dimnika kao urednika »Učiteljskoga Tovariša« i Andreja Skulja, predsjednika Ljubljanskoga Povjereništva Udruženja Jugoslovenskoga Učiteljstva, kao izdavača lista. Nije ovo prvi put, što slove« načka učiteljska organizacija poradi svogi zauzimanja za članove dolazi u konflikat s vlastima. Ranije bili su pozvani na odgovor» nost predsjednici slovenačkih sreskih učiteljskih društava zbog toga. što su zauzeli odlučnc stajalište protiv jedne odluke gosp. Ministra Prosvjete. Naše je mišljenje, di ovo nije nikako valjan način za rješavanje školskih pitanja, niti način iza sredjivanje presvjetnih prilika. Učiteljska je organiza» cija dužna, da zauzme svoje stajalište pro» tiv svake pojave u školstvu, pa da ta staja» lišta obrazlaže i brani. U tome ne može da bude nekorektnosti. Učiteljstvo treba, da u svojoj organizaciji obrazuje forum, koji če sprečavati svaki nepravilan i samovoljan rad organa prosvjetnih vlasti. Te vlasti čine lju» di, a oni su naklonjeni pogreškama, pa zato treba, da opstoji i snaga, koja če takve po» greške korigirati i tako prosvetni rad dovo» diti u svim njegovim granama na jedan nor» malan put. Prosvjetna vlast može u svojoj organizaciji ;sprečiti Isvaku ovakvu pojavu, no to se ne može nikako da postigne sred» stvima, koja zastrašuju i koja samu stvar apsolutno ne popravljaju, nego upravo na» protiv daju prilike, da se pogreške opravda» vaju, kri ju i ponavlja ju.« —- K današnji »Ispravki«. 2e v zadnji številki smo poročali glede pripombe k da» našnjemu pojasnilu v zadevi uČiteljev»yoja» kov. Pojasnilo je bilo sestavljeno in odpo« slano pred sejo Glavnega odbora UJU in osebnim razgovorom naših zastopnikov v Beogradu. Sklicujemo se na zadnjo našo iz» javo, na pojasnilo samo se pa še povrnemo. — Likvidacija Edinstva za kranjski srez. K tozadevni notici podajam sledeče pojas» nilo. Par dni pred našim zborovanjem mi je tov. odbornica telefonično sporočila, da se je nek tovariš Edinjaš izjavil, da ne morejo priti k našemu zborovanju ,ker še niso pod» pisali pristopnic. Izjavil sem, da pristopnice dobe pri tov. blagajničarki. Kakor sem se pozneje prepričal, jih je ta res pravočasno dostavila predsedniku likvid. Edinstva, ki mi je pa po zborovanju izjavil, da jih ni mogel razposlati, po obedu pa je prazne pristop» niče vrnil gospej blagajničarki. Piika. — J. L. — Kmetijski tečaj za učitelje nadalje» valnih šol in gospodinjski tečaj za učiteljice je namenjen samo za učitelje in učiteljice mariborske oblasti. Kakor smo poučeni, pri» redi ljubljanski oblastni odbor tudi enake tečaje. — Nujna potreba. O priliki zasedanja šir. glav. odbora v Beogradu nas je ondotnl Učiteljski dom nad vse ljubeznjivo sprejel. Zunanji člani smo imeli v Učit. domu dvo» dnevna udobna prenočišča, ki smo za nje plačali po 5 Din odškodnine, dočim znašajo hotelske pristojbine po 100 Din. V domu smo imeli poleg tega celodnevno prehrano s četvernimi jedili opoldne, dvojno na večer in poljubni zajtrk, za kar smo plačali dnevno — reci in beri: 16 Din,, dočim bi v javnih lokalih težko shajali s 100 Din. 2e samo to dejstvo brez komentarja svedoči, da sloven» sko učiteljstvo nujno potrebuje svojih Uči» teljskih domov. Kdor še ni podpisal »Pri« stopnice«, naj napiše na četvorko pole izja» vo, s katero pristopa k zadrugi »Učiteljski dom« v Ljubljani in naj jo odpošlje na na» slov Učit. doma ali šolsko upraviteljstvo v Cerkljah pri Kranju. Društva naj imenujejo Nogavice iz prave ali umetne svile. Vsaka dama ve, koliko veljajo njene nogavice, in radi tega treba paziti, da bodo zmeraj popolnoma v redu. Z „RADIONOM' lahko perete nogavice kolikokrat hočete, one ne bodo nikdar izgubile svoj prvotni sijaj. Eno pravilo je važno: Vedno je treba „RADJON" v MRZLI vodi raztopiti, a potem nogavice izprati v mlačni raztopini. — Potem izprati s čisto vodo in razprostreti, da se suše. S takim pranjem bodo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled. V • • V' - . v.. > (V*£ Mladinska Matica. Iz drugih driav. svoje poverjenike, ki naj članstvo dramijo in vzpodbujajo k vstopu in marljivemu de» lovanju v prilog samim sebi in njihovi deci. Organizacija danes še nima ničesar, zgradi* mo ji vsaj najpotrebnejšo »jempergo«. Pri» stopne izjave, sezname in količine deležev a 100 Din nujno rabimo, da si zamoremo osnovati potrebne načrte. — Za Učiteljski dom v Ljubljani Josip Lapajne. — Pretečeno nedeljo je praznoval naš upokojeni stanovski tovariš Ivan Barle s svojo gospo soprogo Ivano v Kandij.i pri Novem mestu redko slavnost biserne po» roke. V imenu šmihelske in okoliške šolske mladine sta bila jubilanta pozdravljena od dečka hi deklice šmihelske osnovne šole. Jubilantoma so se poleg drugih še nadalje v krasno zasnovanih govorih poklonili: okr. šolski nadzornik J. Pirnat v imenu vsega uči» teljstva v okraju in šolske mladine, predsed» nik učiteljskega društva za novomeški srez V. Pirnat v imenu učiteljstva, včlanjenega v UJU, nadučitelj F. Hočevar pa v imenu ob» čanov in šolske mladine, povdarjajoč prav posebno, koliko neminljivih zaslug si je ste» kel slavljenec kot dolgoletni upravitelj šmi» helske osnovne šole za šmihelsko občino. Končno je jubilanta pozdravil še tamošnji župnik Š. Trškan. Svečano biserno poroko je izvršil slavljenčev najstarejši sin Janko, stolni kanonik in ravnatelj nadškofijske pi» sarne v Zagrebu. Jubilant gospod Ivan Barle je še eden izmed onih starih naših učiteljev ki je prejemal dekrete od škofijskega ordi» narijata. Maturiral je leta 1861. v Idriji,-na» kar je služboval v Nevljah, Podzemlju, Bli» danjah, pa zopet v Podzemlju in končno v Šmihelu pri Novem mestu, kjer je leta 1903. stopil v zasluženi pokoj po 42»letnem, nese» bičnem in požrtvovalnem delu za domovino. — 60. rojstni dan je v ožjem krogu pra» znoval 29. maja naš zaslužni tovariš gosp. Josip Rajšp, nadučitelj v pok. Še mnoga leta v zdravju in sreči! — Volilno navodilo ki zajamčuje popol» no tajnost pri novem načinu volitev v UJU načelstva. kakršnega predlaga tov. Kislinger potom Laškega učiteljskega društva v 24. šte» vilki »Učit. Tovariša« z dne 29. decembra 1927 pod zaglavjem »K izpremembi pravil UJU«. Tajnost v navedenem članku predla» ganih in opisanih volitev je zajamčena po naslednjem postopku: Vse kuverte in vse glasovnice morajo biti enake v velikosti, ob» liki iin barvi; kuverte seveda neprosojne. Z ozirom na kontrolo veljavnosti naj je na obeh enoten žig UJU odnosno pri volitvah v načelstva posameznih učiteljskih društev — žig dotičnega društva. Volilne kuverte s praznimi glasovnicami razpošilja na posa» mezna učiteljska društva tajništvo UJU, da se dostavijo članstvu. Izpolnjene glasovnice (1—10 imen) se nato odpošiljajo v zaleplje» nih kuvertah na šolo ali odbor, ki mu je poverjen skrutinij. Na volilne kuverte se ne piše nič — ker se imajo te oddati na pošto pod posebno ovojno, t. j. adresno kuverto z znamko, seveda odpadejo tudi vsakršni spremni spisi. Volilnih zalepk se lahko po dogovoru učiteljstv.a iz posameznih krajev in šol odpošlje tudi več pod eno odpremo kuverto na skrutinatorski odbor. Adresne kuverte naj imajo 'Znafiko V (volitve) Vse po pošti došle adresne 'kuverte ostanejo do terminiranega dne in ure, ko se sestane ko» mite za skrutinij, neodprte — in se odpirajo šele vpričo vseh skrutinatorjev. Pri tem se mečejo poštni ovitki proč, dočim ostanejo volilne zalepke še vedno zaprte. Slednje se zmeče na slepo v kako košaro za papir ali veliko škatljo, v kateri se zalepke z glasov» nicami dobro pretresejo .in premešajo, predno se prične z njih odpiranjem — in beleženjem odnosno štetjem glasov, ki odpadejo na ime» na kandidatov, posnetih iz glasovnic. Pri tem se spiše zapisnik, iz katerega naj bo raz* vidno naslednje: 1. Kdo je vršil skrutinij — ter kdaj in kje se je isti vršil; 2 koliko vo» lilnih zalepk je bilo oddanih, koliko veljav» nih in pristnih — koliko neveljavnih, 'koliko (kompletno ali delno) izpolnjenih, koliko praznih; 3. razporeditev izglasovancev — pri» čenši pri onem kandidatu, na čigar ime je padlo največ glasov — in zapored nižje; 4. koliko volilnih zalepk je izostalo odnosno koliko članov se je volitev vzdržalo. Zbog enotnejšega postopanja pri izbiri kandidatov pri izvolitvi v okr. učit. društva se pripomni, da se mora nuditi članstvu prilika, da na vo» litvam predhodnem zborovanju lahko izjavi eventuelne želje glede svojih kandidatov; 5. podpisi komiteja. Rezultat tega skrutinija še seveda nikakor ni obvezen ali končnovelja» ven, saj izkazuje šele izbirno odnosno pre» gledno listo kandidatov, koja naj hi s!užila kot kažipotna podlaga za ožje volitve. Tako za posamezna društva kot za pokrajinsko načelstvo in odseke pridejo pri ožjih volit» vah v pošte v v prvi vrsti seveda najvišji iz» glasovalci — do gotove meje navzdol, k; pa se lahko določi po dogovoru; tako n. pr. za ožji sosvet in odseke dvoprocentni del vsega članstva v Sloveniji. Tudi ožje volitve naj bi se vršile z listki. Pri volitvah na izklic naj bi se predlogom priznala veljavnost le v slu» čajih, da so za kako listo ali posameznega kandidata glasovali vsi prisotni — irt sicer soglasno — brez izjeme. Tu opisani volilni postopek bi imel za prospeh in pravi duh v naši organizaciji po vsej priliki najboljše po» sledice in so prednosti istega raztolmačene že v božičnem članku. Sicer pa itak spominja na oni volilni način, na podlagi katerega so se svoj čas izvršile volitve v oblastna disci» plinska sodišča — Podmladek viške šole bo priredil dne 10. t. m. ob 15. uri mladinski koncert v Dom» žalah za tamošnjo in okoliško šolsko mla» dino. K obilni udeležbi vljudno vabi Pod» mladek in učiteljstvo z Viča. Vstopnina 1 Din od učenca, spremljujoče učiteljstvo vstopnine, prosto, odrasli pa 5 Din. — Solidarnost kongresa Činovnišlkega Saveza v Sarajevu s slovenskim učiteljstvom. Iz Sarajeva poročajo: Na-skupščini uradni» škega Saveza v Sarajevu dne 4. junija 1928 je manifestiralo celokupno uradništvo za svo» je pravice in društveno svobodo. Načelnik pokrajinskega Saveza za Slovenijo g. Pa» ter nos ter je predvsem ugotovil, da so v zadnjem času podvzele centralne oblasti na» pram reprezentantom slovenskega učitlejstva korake, ki ogrožajo pravice, zajamčene vsem državljanom po čl. 14 ustave in zakonih o društvenem in tiskovnem pravu. Predstavniki organizacij se smejo in morajo udejstvovati in potezati za moralne in materijalne do» brine svojih članov, ker so od organizacij priznanih pravilih v to poverjeni. Ako se to zabranjuje, so organizacije ničeve in brez» pomembne: Zastopniki organizacij taorajo uživati v polni meri vse pravice zakona o društvenem pravu in zakona o tisku. Če pa so se pregrešili proti določbam teh zakonov, naj se postopa proti njim le, ako je sodno dokazana krivda in podan substrakt za di» sciplinsko postopanje. Nikakor pa se ne mo» re in sme disciplinsko postopati, dokler ni zadeva po društvenem in tiskovnem oblastvu razjasnjena,. G. L i 11 e g protestira v imenu pokrajinskega Saveza proti znanemu pošto» panju. Ugotavlja, da so listi prinesli vesti o uvedbi disciplinske preiskave prej, predno so bili prizadeti uradno obveščeni. S takim postopanjem se krati javnim uslužbencem ugled. Ni se še do danes od pristojnih mest ničesar ukrenilo, da bi se bila omenjena za» deva popravila. Poleg vsega pa se postopa v disciplinskih zadevah pri nas v Sloveniji po disciplimslkih predpisih iz leta 1873.!, dasi imamo že od leta 1923. uradniški zakon. Na podlagi tega postopka, ki je skrajno zastarel, nima obtoženec prilike zagovora, ne zagovor» nika, ne dokazov potom prič in zagovornika. Izročen je na milost in nemilost zastarelim predpisom in sodbi, katero izreče sodišče treh oseb. Odločno zahtevamo, da se uvede nemudoma za učiteljstvo disciplinsko pošto» panje po uradniškem zakonu in takoj ukine dosedanji disciplinski postopek. — Ob ve» likem odobravanju je bila sprejeta od za» stopnikov vseh strok državnega uradništva resolucija v zaščito učiteljstva z zahtevo, da se takoj ukine disciplinsko postopanjn po sedanjih predpisih iz leta 1923. in uveljavi postopek po činovnjiškem zakonu. (Besedilo resolucije objavimo, ko bo izšla v činovni» škem glasniku). — Solidarnost sarajevskega učiteljstva in pov. UJU s slovenskim učiteljstvom. Sa» rajevsko pov. UJU objavlja v »Jugoslaven» skem listu« izjavo o solidariteti učiteljstva sarajevskega pov. UJU s slovenskim učitelj» stvom, ki jo zaključuje sledeče: »Pridružuj juči se resolucijama Učit. Društava iz Slo» venačke, datih povodom ovog slučaja, i akci» ji Izvršnog Odbora u Beogradu izražavamo svoju gotovost za odziv svojim velikim duž» nostima ali —• i za odbrano svojih Ustav,om zagarantovanih prava, po ko j ima smo slo» bodni i dalje iznositi na vidjelo — »kaj se godi?«. — Poverjeništvo UJU — Sarajevo. Predsednik Nedj. Lazarevič.« — Likvidacija »Edinstva«. »Slov. Narod« poroča: Razid društva. Učiteljsko društvo »Edinstvo« za litijski srez se je po sklepu občnega zbora z dne 5. maja prostovoljno razšlo. — Ljubljana»okolica. Tovariši(ice) upra» vitelji(ice) naj prinesejo na zborovanje na Vrhniko tiskovino »Statistika«, kjer se jim bo dalo navodilo za izpolnitev te tiskovine. Odbor. — Učiteljsko društvo Novo mesto. To» varišem(icam), članom »Jadranske Straže« sporočam, da so došle legitimacije, s kateri» mi ima vsak član permanentno polovično vožnjo po parnikih »Dubrovačke plovitbe«. Kdor od Vas torej misli na morje, naj mi pošlje obratno sliko, in 10 Din za legiti» macijo ter 2 Din za poštnino (lahko v znam» k ah). Le kdor se takoj javi, more imeti legi» timacijo pravočasno, do počitnic. Predpogoj, da imate članarino, ki znaša letnih 12 Din, poravnano. Izmed ca. 300 članoiv novomeške podružnice »J. S.« je 72 učiteljev(ic), članov novomeškega učiteljskega društva. Opozorite še druge na »J. S.«. — Pirnat Viktor, pred» sednik. — Učiteljski dom v Mariboru. Tovariš A. Porekar je daroval za knjižnico 13 veza» nih letnikov »Popotnika«. Za dragoceni dar se mu izreka iskrena zahvala. — V svrho izpopolnitve se za knjižnico potrebujejo 3., 11., 15. in 22. letnik »Popotnika« ter 1. zve» zek dr. Grudnove Zgodovine slov. naroda. Kdor lahko pogreša ta dela, naj posnema dr. Brna! — Vodstvo. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse» buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri» like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. Dni ilustriran lik fotografičnih aparatov in potrebščin je ravnokar izšel. Na razpolago je interesentom gratis in poštnine prosto. Drogerija .GREG0RIČ' Ljubljana, PreSernova 5. —mm Knjige so natisnjene. Preskrbeli smo jim tudi okusno okrašene ovitke po osnutku M. Gasparija, da jih bo tako mla» dina še bolj vesela. Prihodnje dni, ko dobi» mo prve garniture iz knjigoveznice, začnemo z razpošiljanjem, in sicer najprej v kraje, ki so več ali manj oddaljeni od železnice in po» šte Nato pridejo na vrsto ostali kraji. Do kresnega dne bo imel lahko vsak naročnik knjige v rokah. Pošiljkam bomo priložili tudi bloke za leto 1929. Naročnina ostane za pri» hodnje leto ista, t. j. 10 Din. Vendar smo prisiljeni zahtevati še za upravne stroške in poštnino po 50 para od vsakega naročnika. Spričo skrajno nizke naročnine za talko lepe in bogate publikacije se temu gotovo nihče ne bo upiral. Tov. poverjenike(ice) prosimo, da začno s pobiranjem nove naročnine že ob razdeljevanju knjig, vsekakor pa ob začetku šolskega leta! Na to naj že zdaj opozore mladino! Opozore naj jo tudi, da se v kar največjem številu udeleži tekmovanja za lepe knjižne nagrade, ki jih razpisujemo na zad» nji strani »Kresnic«. Prihodnje leto bomo izdali poleg novega letnilka »Kresnic« še dve knjigi: eno z izvirno pripovedno, drugo z zanimivo realno vsebino. Snov za ti dve knjigi bomo določili šele jeseni in bomo pri tem radevolje uvaževali utemeljene nasvete, ki bi jih dotlej prejeli od katerekoli strani. Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. — Pokret učiteljic. —ž Celibat učiteljic. Ljubljansko poverjeništvo UJU je poslalo že meseca aprila na Izvršni odbor v Beograd vlogo v kateri je zahtevalo, da mora podvzeti isti vse korake, da prepreči namero uza» konitve celibata učiteljic. Pretekli mesec (15. maja) pa je bil predsednik UJU tov. Petrovič pri g. mi» nistru prosvete in stavil nanj tudi vprašanje, kako je prišla v projekt šolskega zakona odredba glede poroke učiteljic in ali jo misli g. minister ob dr» žati v projektu? — O tej intervenciji piše »Na» rodna prosveta« z dne 17. maja sledeče: Na drugo vprašanje je rekel g. minister: — Ne izjavljam, da pride ta odredba v projekt — jaz je nisem niti vanj vstavil. Priznati pa morate, da je to socijalno vpra» šanje, ki ga je treba rešiti obzirno, mora se dobiti neko solucijo. — Gospod minister, morda je to očitna slabost državne administracije, ko se tudi taka vprašanja stavijo v zakon. — Priznati morate, je dodal g. minister na to, da je bilo s tem do sedaj veliko težkoč. Tu je g. minister navedel ne» kaj iprimerov, s katerimi je imelo ministrstvo pro» svete velike teikoče, ko je bila učiteljica poročena z drugim uradnikom. — Predsednik je k temu pripomnil, da bi bilo treba paziti na one, ki zlo» rahljajo svojo službo, ki hočejo imeti vedno do» puste, da so potem skupaj z možem, ,ki je v službi v drugem kraju, ampak radi (nekaterih iprimerov se še ne sme obsoditi večine učiteljic, vestnih in dobrih, ne sme se jih obsoditi, ker so se one za ta položaj pripravile in tudi tako postopanje ne ko» risti. — Gospod minister je rekel, da to ne velja za sedanje učiteljice, temveč za one, ki šele nasto» pijo službo. Sicer pa moramo o tem še razmišljati. V zakon moramo vstaviti vsaj klavzule, s katerimi bodo omejene zlorabe službe in jc tudi potrebno, da ipredočimo vsem, ki hočejo postati učiteljice, od» govornost, ki jih čaka; poostriti je treba admini» stativne mere, da ne bo več tako, kot je bilo do sedaj. — Preprečite, g. minister iprotekcijo, preme» ščanje k možu in če v dotičnem kraju ni razreda, preprečite nepotrebne dopuste ki jih dobivajo ne» katere učiteljice samo zato, da preživijo ta čas pri možu, potem vam ne bo potrebna taka zakonska odredba o poroki učiteljic. Naj se one poročijo s komurkoli, samo naj država zahteva od njih strikt» no izpolnjevanje dolžnosti. — Da, rekel je g. mini» ster, poostriti moramo administrativni postopek in najti pot in način, da se zadeva zboljša. O tem vprašanju bodem šc razmišljal. — Tak je bil uspeh intervencije predsednika UJU pri g. ministru pro» svete in kot poroča pozneje tudi dnevno časo» pisje je na zborovanju beograjskega učiteljstva dne 18. maja izjavil referent prosv. ministrstva g. Ra» brenovič, da g. minister v nobenem slučaju ne na» merava izdati" odredbe, ki bi ji nasprotovalo uči* teljstvo in da odiredbe o poroki učiteljic ne bo vsta» •vil v zakon o osnovnih šolah. NAŠA MIZERIJA IN INOZEMSTVO. Leta in leta že tarnamo in prosjačimo, v zadnjem času celo samo pazimo, da nam ostane ohranjena vsaj trda skorjica vsak da» njega kruhka. In vendar nam še celo to za» merijo, češ — učitelji nikdar niso zadovoljni! Neštetokrat se je že dokazovalo, da je v zmoti oni, ki misli, da smo dosegli eksistenčni minimum. Žal se to vprašanje pri naših kom» petentnih činiteljih ni nikdar resno vzelo v pretres, dočim se je v drugih državah gmotno vprašanje urejevalo le s fiksno določitvijo življenskih pogojev. Na študijskem potovanju mi je bila da» na prilika, proučiti gmotni položaj tovarišev v inozemstvu. Pri tovariših sem iskal po» datke za plačo samskega tovariša z 10 služ» benimi leti (na deželi) in prišel sem do sle» dečih izsledkov: Nemčija 240 R. M. (pribl. 3120 Din), Če» hoslovaška 1150 ČK (pribl. 2000 Din), Avstrija 320 S (2560 Din), Francija 950 frankov (2000 Din), Jugoslavija pa 1575 Din!! Še celo sov» jetski učitelj mi je na razstavi v Lipskem zatrjeval, da so njihove plače visoko nad eksistenčnim minimum. Izgovor, da je v dru» gih državah večja draginja, ne drži z ozirom na dejstvo, da učiteljske plače uradni eksi» stenčni minimum visoko presegajo. Ni torej nič čudnega, če inozemski tovariši z lahkoto zmagajo izdatke za reformistično literaturo, za kongrese, študijske tečaje in potovanja, pri nas pa še vedno vozimo po starih izvo» žonih cestah... »Wenig Geld — venig Mu» sik!« mi je ironično zabrusil tovariš in mi citiral izrek avstrijskega reformatorja Otona Glödkla ob priliki skupščinske debate o uči» teljskih plačah: »Zadovoljno, brezskrbno učiteljstvo — dbbra šola — srečen narod; nezadovoljno učiteljstvo — slaba šola — kaos!« Prepričevalno je govoril kot bivši uči» telj v imenu vseh tovarišev in njih zahteve so bile v polni meri sprejete. Dunajske šole krasno uspevajo, 3500 učiteljev se v popoi« danskih tečajih nadalje izobrazuje, Dunaj je upravičeno ponosen na svoje šolstvo. In mi? Prof. dr. Čajkovac sicer ugotav» lja, da naše šolstvo propada in točno navaja okoliščine, pod katerimi je progres nemogoč. Popolnoma pa je prezrl naš mizerni gmotni položaj, ki mnogim idealnim mlajšim tova» rišem ubija veselje do intenzivnega študija novodobnih načel in tako onemogoča vsak šolski napredek. Ali je to tragiko sploh še mogoče odvrniti? —c. Učiteljski pravnik. —§ Izplačilo zaostankov po partiji 55. Ker se še v računovodstvu ministrstva pro» svete ne nahaja več nobena nelikvidirana zadeva po partiji 55 , se opozarja članstvo, da ise v bodoče v tej zadevi ne obrača niti na Udruženje v Beogradu, niti na ministr» stvo prosvete, temveč samo na finančno upravo, ker bi le ta in pa nevednost naših tovarišev mogli zakriviti, da bi ostali mnogi računi iz partije 55. kljub zadostnim kredi» tom neporavnani in bi prešli na novo par» tijo 65. POZOR GDČ. IN GOSPE UČITELJICE, ki se želite izobraziti za lastno izdelavo garderobe. Poslužujte se krojnih tečajev, ki se vršijo mesečno v Ljubljani, ki pa jih tudi lahko napravite potom korespondence, da se izobrazite popolnoma v lastni izdelavi oblek. Cenjenim učiteljskim krogom znižan honorar. Izdelovanje krojev po meri. Zasebno krojno učilišče, Stari trg štev. 19, Ljubljana. Teieion 2477. in na smuk. Ne hodite pa brez pristnih Brajerjevih smuških čevljev ali pa brez pristnih Brajerjevih „gojzarjev"! J. BRAJER, Ljubljana, Breg štev. 1 k Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za marc, april in maj t. 1. Članarina: Jos Rajšp, šolski upravitelj, Maribor, doplačilo za 1927. leto 80 Din; društvo upok. učiteljstva v Ma» riboru 30 Din; II. deška osnovna šola v Ma» riboru 140 Din; deška osnovna šola Ptuj 160 Din; osnovna šola Krčevina»Lajtersberg 160 Din; Rudolf Simon, Tolsti vrh 40 Din. — Darila: Rakušček Jos., šolski upravitelj, Lem= berg 100 Din; Anton Hren, šolski upravitelj, Studenci, nabral na gostiji Ledinek»Rošker 200 Din; volilo umrlega tov. Gregorja Po* Ijanca 100 Din; Dragotin Roglič, tvrdlka »Ka» ro«»čevljev v Mariboru 250 Din; Posojilnica v Mariboru 1500 Din; min. prosvete v Beo» gradu iz čistega dobička državne zaloge šol* skih knjig in učil v Ljubljani 15000 Din; Nemec Alojzij, kmet, Babinci pri Ljutomeru 10 Din; gospa Alojzija Heričko, soproga Ion: carskega mojstra v Mariboru 100 Din; Učit. tiskarna v Ljubljani V¡% od prodanih zvez* kov v 1927. 1. 2895 Din; Firm Štefan in Irena, šolski upravitelj ozir. učiteljica v Radvanju 2 obveznici 1% državnega posojila á 100 Din. Vsem darovalcem iskrena hvala! — Gospo* darska podjetja: Zemljevidi 5840 Din; grb 1173-80 Din; Prekmurske pravljice 28 Din. M. Kožuh, blagajnik. Ferijalni Savez učiteljstva. —f Učiteljska kolonija na Bolu. Rok za priglase zaključen. V naslednji številki slede natančne informacije. Odhod okrog 8. julija via Karlovac Split. Kdor še ni poslal izp.ol* njene prijavnice, naj jo takoj pošlje narav» nost v Beograd. V interesu vseh prosim toč* nosti! — Mrovlje. Samoizobraževalna akcija Pov. UJU. —oio Delo po krožkih: 333. Trbovlje*Vode: V in Trbovlje 2; III. — skupno. 14. maja. Od 49 članov 26. »Iz družboslovja«: 4., 5. in 6. poglavje. Pri* hodnji sestanek ?. 334 Žužemberk: V. 17. maja. Od 27 čla» nov 14. O sociologiji. Socialna vzgoja na osnovni šoli. Okrožniea poverjeništva od 2. maja. Prihodnji sestanek sredi junija 335. Moste: V. 18. maja. Od 28 članov 8. Razgovor in sklepanje o okrožnici poverje» ništva od 2. maja. Prihodnji sestanek 11 jun. 336 Šmartno pod Šmarno goro: I. 8. rna» ja. Od 5 članov 4. Razgovor in sklepanje o okrožnici poverjeništva a dne 2. maja. Pri» hodnji sestanek ?. 337. Št. VidsPreska: VII. 20. maja. Od 28 članov 5. Peto—deseto poglavje 2. brošura in okrožnica pov. z dne 2. maja. Prihodnj sestanek 19. junija. 338. Sv. Jurij ob Južni žel.: VIII 22. mc> ja. Od 20 članov 10. Izvenšolsko delo učitelj» stva. Prihodnji sestanek 12. junija. 339. Št. Ilj pod Turjakom: III. 18. maja. Od 11 članov 7. 7. do 12. poglavje 2. brošure. Prihodnji sestanek se določi pozneje. 340 Žiče: V. 23. maja. Od 17 članov 7. Šesto poglavje iz 2. brošure: o diferencijaciji. Prihodnji sestanek 13. junija. 341. Vinica: V. 13. maja Od 15 članov 0. Razgovor in sklepanje o okrožnici poverje» ništva z dne 2. maja. Prihodnji sestanek 3. junija. Razpisi služb. RAZPIS SISTEMIZIRANIH MEST STAL. NIH POMOŽNIH UČITELJEV PRI SRE« SKIH ŠOLSKIH NADZORNIKIH. Da se omogoči reden in neoviran pouk na osnovnih šolah ter na podlagi čl. 116. do» končnega šolskega in učnega reda z dne 29. septembra 1905, štev. 13.200 (državni zakon štev. 159), je ministrstvo za prosveto s svo» jim odlokom O. N. br. 41.721 z dne 9. maja 1928 v zvezi čl. 11. Uredbe o ureditvi mini» strstva za prosveto odločilo, da se sistemizi» rajo pri sreskih šolskih nadzornikih mesta stalnih pomožnih učiteljev z nalogo, da nado» mestujejo v srezu za krajši čas obolelo ozi* roma odsotno učiteljstvo in da pomagajo sreskim šolskim nadzornikom pri njih poslu v pisarni. Ob nadomestovanju jim pripada povračilo potnih stroškov in mala dnevnica v smislu Uredbe D. R. br. 96.000/20 in odloka ministrstva financ D. R. br. 109.376/27. Pri predlogu za oddajo teh mest se je ozirati na dobro oceno in na najmanj štiriletno dobo efektivnega učiteljskega službovanja. Pred» pisano opremljene prošnje za te službe z na» vedbo, v katerem srezu (izvzet je srez Ljub» Ijana — mesto) želi prosilec službovati kot stalni suplent (pomožni učitelj), je vložiti pri pristojnem i šolskem upraviteljstvu naj k a» sneje do dne 20. junija 1928. Šolski upravi» telji jih morajo v dveh dneh odposlati po običajni uradni poti pristojnemu sreskemu poglavarju. Sreski poglavarji naj jih pred» lože najkasneje do dne 5. julija 1928 velikemu županu ljubljanske oblasti v Ljubljani. — Vršilec dolžnosti prosv. inšpektorja: dr. Ca» puder s. r. —r Na štirirazredni osnovni šoli na Brdu, srez Kamnik, se razpisuje ena služba za uči» telja a ne služba šolskega upravitelja, kakor je objavljeno v razpisu slu ž pod P, br. 4085 z dne 14. maja 1928, »Ur. list« štev. 51. Nncrnvurp sv^ene v vse^ barvah, l v vg 14 UllsVf Največja izbira, najnižje cene. Pletenine, bluze, kravate itd priporoča modna trgovina FR.M.ROZMAN, Ljubljana, Židovska ul.7. Naša stanovska organizacija. Za ohranitev svobode stanovskim društvom in stanovskemu tisku Resolucije društev. +r UČIT. DRUŠTVO Z^ SREZ A MARIBOR DESNI IN LEVI BREG iz* raza na svojem rednem zborovanju dne 16. maja 1928. svoje veliko začudenje nad pojavi zadnjega časa, da se disciplinsko in sodnijsko zasleduje poverjenika naše stanovske organizacije in urednika stanovskega glasila, ki vršita svoje dolžnosti v imenu celokupnega slovenskega učiteljstva v prid šoli, njeni upravi in po njej narodu in državi. Odločno izjasvljamo, da v rubriki UčU teljskega Tovariša, »Kaj se godi?« nismo videli nikakih napadov na kogarkoli, ampak le načelen boj protti uvajanju pra= kse, ki škoduje šoli, učiteljstvu, narodu in državi. Zato tudi obsojamo, da se ho--če ta načelen in stvaren boj speljati na politično:strankarsko polje. Tovarišu poverjeniku in tov. urednU ku izražamo svoje zaupanje in priznanje ter obenem pozivamo slov. učiteljstvo, da strne svoje vrste in vztraja vedno in povsod na strogo načelnem stališču šoli, narodu, državi in sebi v prid. Učiteljsko društvo za sreza Maribor d\esni in levi breg. +r KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO se je na svojem zborovanju dne 19. maja 1928. pridružilo v zadevi pre* iskave proti poverjeniku in uredniku Učit. Tov. sklepom Celjskega učiteljskega društva. +r SLOVENJEBISTR1ŠKO UČb TELSKO DRUŠTVO je sprejelo na zbo; rovanju dne 2. junija t. 1. sledečo resolucijo: »Pozdravljamo »črno desko« v Učit. Tovarišu ter se pridružujemo mnenju ostalih društev, da ne vidimo v teh dopisih nikakih osebnih napadov, ampak le ugotovitev golih dejstev. Stojimo strnjeni za našimi voditelji ter jih pozivamo, da vztrajajo v boju za pravico.« Iz poverjeništva UJU. -fpov. Poverjeništvo je odposlalo vlogo na prosvetni oddelek v Ljubljani in Mari» boru ter posredovalo potom Izvršnega odbo» ra UJU v Beogradu, da bi čimprej dobili službena mesta učitelji, ki so odslužili ka» diski rok. Pojasnili so nam, da bi se dala zadeva urediti potom virmana O uspehu bomo poročali. +pov. Okrajna učiteljska društva, ki še niso poslala imen delegatov in namestnikov za pokrajinsko in državno skupščino, naj to store prav gotovo do 20. junija it. 1. -j- Apel vsem društvenim blagajnikom. Prosim, da tov. blagajniki(ke) izterjajo od posameznikov vse zaostanke za tekoče po» slovno leto sigurno do določenega roka in mi pripadajoče zneske takoj nakažejo, ker moram urediti vse račune in druge plačilne obveznosti do 1. julija. Letni obračun poš» ljem vsem p. n blagajnikom te dni in pro» sim, da ga pregledate in primerjate s svo» jimi vknjižbami. Kdoir ne bo tekom 3 dni po prejemu obračuna reklamiral, bom smatral, da je račun v redu. Istotako prosim, da se mi nemudoma pošljejo vse zaostale mesečne prijave. — Glavni blagajnik UJU. Iz društev: = LJUBLJANSKO UČIT. DRUŠTVO bo zborovalo v četrtek, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v risalnici šentjakobske šole. Na dnevnem redu je predavanje tov. Rupnika: Blonskijeva teorjja v delovni šoli. Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka J. Rojina, Ljubljana Foto-aparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik Ljubljana, Stari trg 9, Priporočam se ra vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupne Šolskih otrok, legitimacije i d. Slikat grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik. Foto „REKORD" Jožko tat, Ljubljana, Poljanska i\ l Največja izbira krasnih binx in otroikih obleke KRIŠT0FIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg. Damam z dežele je posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna onduladla Separirani oddelek za specialno barvanje las v vseh nlansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča . Podkrajšek frizer za dame in gospode, Ljubljana Sv. Petra cesta 12. = ZBOROVANJE UČITELJSKIH DRUŠTEV ZA SREZE: LAŠKO, KR-ŠKO IN BREŽICE'SEVNICA, ki se bo vršilo v soboto, dne 16. junija 1928. v Radečah pri Zidanem mostu. Po prihodu jutranjih vlakov bo zborovalo vsako društvo zase v ondotni šoli. Točno ob 11. uri se bo vršilo skupno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. Računstvo v osnovni šoli, rej. g. prof. Fr. Fink iz Maribora. 2. Situacijsko poročilo. 3. Predlogi. 4. Slučajnosti. Udeležba obvezna za vse člane in članice. Radi kosita naj prijavijo šol. upravitelji do 13. junija število udeležencev tov. Vlad. Požarju, upr. v Radečah pri Zidanem mostu. ROBERT PLAVŠAK, 1. r. Trbovlje. JANKO VAN1Č, 1. r. Krško. FRAN JAKOPEC, 1. r. Senovo. = . KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO. Dne" 9. junija t. 1. proslavi naše dru» štvo svojo 40»letnico. Po oficijelni proslavi se vrši društveno zborovanje. Poleg običaj» nih točk je na dnevnem redu referat sreske» ga šolskega referenta G. Lukežiča »Spisje v delovni šoli« ter volitev delegatov za pokra» jinsko in državno stkupščino UJU. = LITIJSKO SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 11. junija 1928 na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani ob 9. uri dopoldne z običajnim dnevnim .e» dom. Na programu važne točke internega značaja. — Ob 8 uri se vrši istotam odbo» rova seja. Udeležba častna zadeva vsakega člana, ki se zaveda organizacijske dolžnosti in obveznosti! — Odbor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POLITIČNI SREZ LJUTOMERsGOR. RAD» GONA zboruje v slučaju lepega vremena v soboto, dne 9. junija 1928 na Ščavnici, v slu» čaju slabega vremena pa v Gor. Radgoni. Dnevni red kakor že objavljeno. = GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 16. junija ob 'Al2. uri v Lučah z običajnim dnevnim redom. Na dnevnem redu so tudi volitve za 1. 1928./29., volitve delegatov za pokrajinsko skupščino in proračun za leto 1928./29 V slučaju sla» bega vremena se zborovanje preloži na drugi dan — 17. junija — ob 10. uri, in sicer v Re» čico ob Savinji. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OR« MOŠKI OKRAJ ima svoje zadnje zborova» nje v tekočem društvenem letu dne 16. junija t. 1. v Središču. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu razstava izdelkov osnovne in cbrtno»nadaljevalne šole središke. Začetek zborovanja ob 11. uri. = ZBOROVANJE KRŠKEGA UČI» TLEJSKEGA DRUŠTVA se bo vršilo v so» bo to, dne 16. junija t. 1 ob 349. uri v Rade» čah pri Zidanem mostu v ondotni šoli s sle» dečim dnevnim redom: 1. Tajne izpremembe v človeškem telesu. Predava g. strok. učit. .loško Žabkar. 2. Naše gospodarske ustanove. Poroča tov. M. Brezovar. 3. Predlogi. 4. Slu» čajnosti. Ker se vrši po" našem zborovanju skupno zborovanje, udeležba obvezna za vse člane in članice. = BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 16. junija t. 1. ob 9. uri v Črnomlju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo1. 2. Naš položaj. 3. Poročilo in skle» panje o predlogih krožkov. 4. Volitve dele» Qavev in namestnikov za pokrajinsko skup» ščino in kongres. 5. Eventuelni referat o de» lovni šoli. 6. Slučajnosti. Ker je to v teko» čem šolskem letu naše poslednje zborovanje, pričakujem polnoštevilne udeležbe. — Pred» sednik. Poročila: + UČIT. DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO» VENJGRADEC je zborovalo dne 28. april.: 1928 v Slovenjgradcu. I. Statistika. Od 42 članov manjkalo 7. II. Situacijsko poročilo. Razpravljalo se je o došlih dopisih — glede Lavtarjevih ra» čunic se bo razpravljalo 2. junija t. 1. ob 9. uri v Sloven jgradcu; tozadevni referat je prevzela tov. Vavpotova. — Glede kraja, kjer bi se vršil 2. izobraževalni tečaj, ne pri» dejo kraji v tem sodnem okraju v poštev. — Za »Pevski zbor« bo plačevalo učiteljstvo da» lje a 1 Din mesečno. (Sklep za šolsko leto 1928./29'!) >— Prispevki v Moderndorferjev sklad se ukinejo. — Razprava o ustanovitv; oblastne učiteljske knjižnice se preloži na prihodnje zborovanje. — Delegati oziroma namestniki za pokrajinsko skupščino v Celju: tov. Purkhart (Gobec), Šumer (Mathans). III. Šolska reforma. Tov. Lavrenčič, strokovni učitelj v Mariboru je podal teoretično in praktično učni načrt v pouku telovadbe, kojemu je sledilo navzoče učiteljstvo z naj» večjim zanimanjem. Tov. predsednik se mu v imenu navzočih najlepše zahvali. Da se omenjeni učni načrt tem lažje uveljavlja, je obljubil tov. Lavrenčič objaviti ga morebiti v našem stanovskem glasilu. IV. Samoizobrazba. Krožki se redno vrši» jo, pri ko jih je obisk zadovoljiv. V. Izvenšolsko delo. Radi pičlega časa se preloži na prihodnje zboirovanje. VI. Slučajnosti. Prihodnje zborovanje združeno z majniškim izletom se vrši v so» boto 19. maja v Šoštanju. VII. Predlogi. (Tov. Gobčeva): Članice in člani Učit. društva za pol. okraj Slovenj* gradeč soglasno sklenejo resolucijo, da stori organizacija potrebne korake proti uvedbi predlaganega zakona o celibatu učiteljic. MALI OGLASI Hali oglail, ki -luiljo v posredovalne in «oelalne namene obilnitva, vsaka beseda 50 par, Najmanj!' znesek Din 5~—. KAJ GOVORI OCENA P. FLERETOVE KNJIGE »PRIRODNE SILE« O STVAR» NEM OZIRU? Razuljivo je, da so si prirodne vede utrle pot tudi že v osnovno šolo. Pa ni dovolj le teoretsko znanje prirodnih naulkov, treba je to znanje tudi praktično poglobiti. In ta na» men ima Fleretova knjiga. Naj bi zato po» stala zanimiva prirodoslovna čitanka osnov» nošolske mladine, ki hoče na izbranih, naj» enostavnejših pojavih pokazati medsebojno delovanje prirodnih sil, katere si je znal člo» vek sčasoma ukrotiti in udomačiti. V stvar» nem pogledu je knjiga uspela. (Dr. Simon Dolar). Knjigo »Prirodne sile in njihova uporaba« Pavla Flereta je na osnovi Glavnega Prosvetnega sveta S. Br. 579/27. ministrstvo prosvete is svojim odlokom O. N. Br. 62.950i27 odobrilo kot pomožni učbenik za priroao» slovje v višjih šolskih letih osnovne šole. Izdala in založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Pripominjamo, da je to edini odobreni slovenski učbenik za prirodoslovje v osnov» nih šolah. gtJuLt «jt-jM ta xi. t.t* o wwwwvimvuuni/wwwMru/Mt g | Manufakturo | | NA OBROKE | I =— E a nudi cenj. učitelj- £ | stvu ter izdeluje j| 3 obleke po meri za g: gospode in dame I M.Bflli iaii. PREVORŠEH I | LJDBLJAliA, Resljeva testa 1 f 3 S; BAJEC LJUBLJANA Pod Tranto * Tel. 3222 Izdeluje Šopke, vence, trakove s napiti 1.1, d. I I F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Modni atelje | N. I. Bianchi j i Ljubljana, Sv.Petrac.44 J izvršuje najmodernejše j obleke za dame in gospode ' po konkurenčnih cenah. ■ r m znmmmmmmmmmmmmmfi 1 Pomladanske plašče | ¡3 moderne, v krasni izvršitvi najlepših modernih ( vzorcev boste najugodneje kupili pri tvrdki K Fran Lukič, Ljubljana, Stritarjeva ul. g Modni atelje Martin Pevec Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Izvršuje obleke vseh vrst. — V zalogi vedno pristno angleško blago za obleke in modne hlače. — Delo solidno, cene nizke. Cenj. odjemalcem dovoljeno po dogovoru do 3 kratno odplačilo. J&rf 1BMXifiJ Kuhinjska posoda, kuhinjske potrebščine, železno pohištvo, orodje, športne predmete, in vsakovrstno železninsko blago dobite najceneje pri znani trgovini z železnino Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. P. n. učitelji(ce) dobe blago tudi na obroke. Po dolgem času spet velik dogodek na slovenskem književnem trgu. Ob stoletnici pisateljevega rojstva. NOVO! L. N. TOLSTOJ NOVO! ANA KARENINA ROMAN PREVEL VLADIMIR LEVSTIK Dva zvezka z ifialone enajststo stranmi! Tiskano na najboljšem papirju, vezano v Srno ali višnjevo platno z bogato pozlačenim, moderno sti-liziranim hrbtom po izvirnem umetniškem načrtu, v želatinastem omotu in kartonasti kaseti. Cena za oba dela skupaj Din 250-— (po pošti Din 10"— več). Plačljivo tudi v obrokih. Roman nudi izredno bogastvo filozofskih in moralnih idej, mojstrsko osvetljenje z naravnost fanatično resnicoljubnostjo obdelane najgloblje in najintimnejše probleme ljubezni in zakona ter pomeni za vsakogar nepozaben in pretresljiv notranji doživljaj. Izdaja predstavlja eno najsilnejših del svetovnega slovstva, višek slovenske prevajalske umetnosti in obenem vrhunec dosedanje slov. knjižne opreme. Vaš dom in vaša knjižnica ne smeta ostati brez nje! Naročila sprejema ZVEZVA KNJIGARNA, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Najboljši in najcenejši nakup za gospode v posebnem oddelku tvrdke A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS LJUBLJANA R4ŽEM Ljubljana, na Žabjaku Št. 3 Točijo sepristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe. Vaša obleka bode izgledala zopet kakor nova, akojo pustite kemično čistiti v tovarni JOS.REICH Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Ljubljana. Podružnica: Šelenburgova ulica 3. Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvanje oblek v različnih barvah. (St iS) SeliHan Zaloga barv, tušev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem ,{ vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. 3BIE UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČCN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 « JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstrene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3. UCiTESJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leoo lovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Zahtevajte cenike! Modni atelje J. Kurili 1 LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1 - BREG 1 uljudno pripcrois svoj novo otvorjeni modni salon za gospode. Izdeluje krojaška naročila po na|no> vejšem kroju. Cenj.odjemaicem odplačila na obroke MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Gntlanje, ažuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši" vzorci. MATE K & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotela Štrukelj. A.Škedelj, Ljubljana, Stari trg 11 a priporoča po najnižjih cenah: šolske in pisarniške potrebščine, razglednice Na drobno! in papir. Na debelo! iS) Najcenejše in najmodernejše damsko perilo vseh vrst iz trpežnega blaga in lepe izdelave po konkurenčnih Cenah si nabavite v spec. trgovini damskega perila Amalije Zorčič, Ljubljana, Kongresni trg 3. r Flobert puške, lovske puške, brovninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. Kaiser, puškar LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6. Kdor oglašuje, ta napreduje! j li