C. Corr. con la P6sta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
Narofinlna:		! Letno	poiletns	četrtletno
ITALIJA		... Lir	j 1040	5-20	2*60
INOZEMSTVO 		. . ■ *	1 18-20	910	4-60
Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-19, Telefon 1690. Ufadne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi : Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm : finančni oglasi l L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 20 cent.
Trst, 20. marca 1924. — Leto V. - Stev. 199.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
»Lastniki zemlje in kapitala bodo vedno uporabljali svoje politične predpravice v to, da branijo svoj gospodarski monopol. Zato je velika naloga delovnih razredov, da si osvojijo politično oblast4*.
K. MARX.
Delavcem Italije
čez par tednov bo italijansko ljudstvo pozvano, da se udeleži volilne komedije, ki jo, organizira fašistovsjca stranka. Potem ko je uničil vse proletarske organizacije in spremenil parlament v gnezdo politične korupmje, misli Mussolini, da, je prišel moment, ko je treba slavnostno posvetiti njegovo vlado s svetim volilnim oljem. Gotovo je, da bo novi volilni zakon, ki ga vlada manipulira z namenom, da si na vsak način zagotovi večino, funkcioniral po načrtih Mussolinija.
To pa ni razlog za to, da bi se delovne mase Italije vzdržale boja. Ampak ne smejo zamuditi nobene prilike, da dokažejo fašizmu, da njih sila ni zlomljena in, čeprav vihti nad njimi bič reakcije, so kljub temu voljne meriti se z njim na vsakem terenu.
Nobeden ni tako naiven, da bi mislil, da je mogoče premagati fašizem na tem terenu ali, da bi se mogel proletariat Italije nasititi ob iluziji, da bo našel v demokratičnem parlamentu obrambo in pomoč. Fašizem je najsil-nejši izraz razrednih nasprotstev. On živi za interese kapitalistične družbe in deluje izključno v interes izkoriščevalcev. Fašizem bo uničen le tedaj, kadar bo delavski razred zopet energično zapričel boj, katerega je vodil pred leti in'kateri ga je privedel skoraj do zavzetjaf vlasti, kadar se bo polastil politične moči in vspostavil svojo diktaturo.
Volilni boj lahko služi v to, in sicer uspešno, da ponese proletariat Italije k ponovni razredni akciji. Radi tega se danes predstavlja italijanskemu proletariatu to temeljno vprašanje: hKateri način udeležbe pri volitvah bo mogel prizadeti našemu sovražniku močnejši udarec ?»
Taktika, ki jo je predlagala Komunistična stranka, po splošnih direktivah Internacionale, je ravno odgovarjala temu vprašanju: ta taktika je najbolj odgovarjala interesom italijanske-skega revolucionarnega gibanja. Ona je stremela za term, da se posluži volilnega boja v to, da ustvari prvo zvezo med masami ki sledijo raznim proletarskim strankam; da združi krog čisto razrednega, protifašistovskega programa vse delavce Italije; da napravi iz volitev prvo epizodo velike akcije delavcev in kmetov za zopetno pridobitev naj element amejši h svoboščin in zavffiivM iluzijo, da je mogoče pridobiti te svoboščine potom sporazuma z meščanskimi skupinami; to je bilo geslo komunistov, ki so bili edini ki niso prikrivali socialdemokratičnih ali oportunističnih ciljev.
Predlog za enotno fronto vseh revolucionarnih delavcev je odklonila toliko Unitarska socialistična, stranka, ki je izjavila, da zasleduje demokratične cilje in da hoče sodelovati z buržua-zijo in ravnotako ga je odklonilo vodstvo ital. Socialistične stranke, ki se tudi takrat ni odrekla od svojih obtožb in najbolj nizkih špekulacij. Nasproti takemu počenjanju, ki se je ravno te dni ponovilo na Francoskem, napram predlogu Francoske komunistične stranke, namreč ponovilo s strani drugih političnih pustolovcev ki se imenujejo Frossard, Verfeuil, Rencmd, Brague i- t. d., se je najboljši del Socialistične stranke uprl in proglasil blok socialističnih mas s komunisti, proti volji voditeljev. Uprl se je proti disciplini do oportunističnih voditeljev in izjavil, da ostane discipliniran proletariatu in boju. To pa je danes geslo delavcev Italije.
Enotna fronta revolucionarnih delavcev v Italiji se je pričela oblikovati in sicer v obliki, ki bo najbolj ugodna za njen uspeh. Oblikuje se v vročini boja, potom nevzdržnega vzmaJia mas, od spodaj navzgor. V vseh mestih se sestavljajo odbori, skupno s komunisti in tretjeintemacionalci. Ti odbori, ki se sedaj vstvarjajo za pred-stoječo volilno borbo, bodo obstajali i v nadalje ter bodo služili za bodoče najvažnejše boje. Oni dokazujejo že danes, kako da dosežejo lahko revolucionarni delavci, ki se hočejo res združiti v to, da povzamejo boj v boljših pogojih, to namreč, ako se osvobodijo vseh neumnih predsodkov, ako odstranijo ovire ki jih stavljajo politikanti zato da preprečijo združitev revolucionarnih mas, ki bi napravila konec njihovim koristolovstvom.
Delavci Italije,
Komunistična internacionala zasleduje z največjo pažnjo vašo težko borbo. Ona je prepričana, da bo ta borba dala razvoj vašim silam, kljub varljivemu rezultatu, katerega bodo dale volitve. Volilna borba v Italiji postaja nova epizoda meščanske vojne. Kominterna pa gleda kljub temu optimistično na približajoči se socialni boj v naši deželi.
Danes, ko uvidevajo mase potrebo enotne fronte in da. jo udejstvujejo kljub nasprotnemu mnenju lažisocia-listov, ni nikak optimistični greh tr-diti, da bo fašistovski banditizem premagan potom proletarske revolucije.
Izvrševal« i odbor Komunistične Internacionale.
POLITIČNI
Italija
Prvi volilni shod Proletarskega udru-ženja v Rima. Osrednji odbor Komunistične stranke Italije je izdal navodila za volilno borbo, v katerih priporoča med drugim, da naj naši sodrugi v onih krajih, kjer je to mogoče, prirejajo volilne shode. Sledeč' tem navodilom, so rimski sodrugi sklicali shod, ki je uspel sijajno, po udeležbi, po navdušenju, po izrazu novih energij s katerimi j3 prežet rimski proletariat.
Čeprav, se Rim motno razlikuje od drugih italijanskih mest, toliko kar se tiče proletariata, kolikor meščanskih slojev in reakcionarnih eloirientov, ki tvorijo tamosnji fašizem, to je, da ni .reakcija imela tistega značaja kakor v drugih mestih, vendar so morali rimski komunisti prestati svoj del preganjanj. Tudi zadnjo nedeljo, dne 16. t. m. jes.^ms^a P°Hcija hotela pokazati, da «so zanima« za komuniste s tem, da so njeni organi ustavljali voditelje, ki so prihajali v Delavski doin, kljub temu, da so ji dobro znani.
To je imelo očiten namen preplašiti delavce, ki so prihajali v trumah, da slišijo govornike, da črpajo novih sil.
Dvorana je bila nabito polna, ,kal. ima značilen pomen, radi tega, ker se je ta shod vršil v dobi terorja, v dobi meščanske diktature. Vsi govorniki so med navzočimi vzbudili| silno navdušenje, posebno pa tedaj, ko so govorili o Sovjetski Rusiji, 0 Leninu, 0 Komunistični .internacionali.	nj bilo več
tisto sentimentalno, hipno navdušenje,
ki so ga gojili »ocialdomokratje takoj po vojni, ampak je dokazovalo, kako mas^i hrepeni po sovjetskem j-ežimu, kako globoko nosi v srcu Lenina, kako živi ž njim, kako se v njej vedno bolj ukoreninja Leninov nauk,
Sodrug Grieco je očrtal vso trnjevo pot' italijanskega proletariata, kakor tudi, zakaj ni zmagala proletarska revolucija, teko kakor je zmagala v Rusiji. Zaključil je svoj govor povdarja-joč, da bo fašizem premagan edinole z resno, potrpežljivo in melodično predpripravo delavskega razreda.
PREGLED
Zborovanje se je zaključilo z burnimi kliči «Živel socializem!», « Živel komu* nizem !», «Živela enotna revolucionarna fronta!».
 — o-------
PREPOROD RAZREDNEGA GIBANJA MED KMETI. V milanski delavski zbornici so zborovali kmetčki delavci, došli iz raznih krajev pokrajine. To je dovolj značilno dejstvo ako se pomisli n& bestialno reakcijo fašizma, l^i je divjala več kakor dve Mi. Gibanje med kmeti dokazuje, da ni nikiar ka sila v stanu zlomiti volja po osvoboditvi, ki živi tudi v tem razredu, ki čuti na svoji lastni koži kapitalistično izkoriščanje.
POSOJILO POLJSKI. Italijanska vlada je dovolila Poljski posojilo v znesku 400 milijonov lir, ki ja namenjeno za organiziranje tobačnega monopola. Poleg tega je ital. ministerski svet sklenil, da se da poljski vladi podporo (v obliki garancijskega, zneska) v slučaju oborožienega vpada v Poljsko.
IZPRTJE GENOVSKIH TOVARNARJEV. Fabrikantje zrcal v Genovi so. proglasili izprtje, ki je povzročeno po novem občinskem davku, naloženem tudi na proizvode te industrije.
KAKO SODI MEŠČANSKO SODIŠČE UBIJALCE-FAŠISTE. V Bellunu se je vršila šodnijskia, razprava proti dvem fašistom, ki sta bila obtožena, da s|a ubila delavca Beoiiamino De Matlia. Eden izmed fašistov se je priznal krivini umora, ampak je dostavil, da je ravnal v osebno obrambo in da je neihote izprožil revolver. To je meščanskim porotnikom zadostovalo, da so oprostili oba fašista.
REPUBLIKANSKI... FAŠIZEM. V Milanu je bila ustanovljena Republikanska nacionalna stranka, ki je se stavljena iz mala peščice tistih elementov, ki so sicer za republikanizem, ampak istočasno tudi za... kralja in za voditelja fašizma. Buržuazija je mislila dia je potrebno; ako poleg ((demokratičnih» in «ljudskih» strank ustanovi še kraljwo-fašistovski republikffli-nizem.
VSE PO OBNOVITVENEMU PROGRAMU. V Italiji se povsod obnavlja. Danes je ena kategorija, ki mora okusiti slast »velikega gospodarskega preporoda«, jutri prid® na vrsto druga in tako dalje. Tudi rimski tramvajski nameščenci so osrečeni po politiki gospodarske obnovitve. Najprej je bilo odpuščeno znatno število nastavljemcev, potem je bil delovni čas podaljšan do deviet ur in pol a sedaj morajo garati po enajst ur.
Iz Mladinske Internacionale
(IV. svetovni kongres).
Izvrševalni odbor Komunistične mladinske internacionale je razposlal na vse sekcije sledečo okrožnico :
«Izvrševalni odbor Kom. ml. int. je sklenil da bodi datum za IV. svetovni kongres 7. september.
Dnevni red kongresa je sledeči:
1. Politični položaj in naloge omla-dincev;
2. Poročilo izvrševalnega odbora;
3. Poročilo nemške, francoske, čeho-slovaške, ruske in bolgarske sekcije;
4. Sedanje naloge vspričo revolucionarnih bojev nemškega proletariata;
5. Nadaljevanje v organiziranju komunistične mladine na podlagi tvor-niških in delavniških celjc.
Vse sekcije naj pravočasno predložijo svoje predloge.»
nasilja fumunsKe vlade i Besarabiji
«Izvestja», glasilo sovjetske vlade, podaja obširni zgodovinski pregled nasilna zasedbe Besarabije, (71 milijonov prebivalcev) po Rumuniji. Due 5. marca 1918 je rumunska vlada podpisala pogodbo z zastopniki ruske in ukrajinske sovjetske vlade, da, ba v dveh mesecih izpraznila Besarabijo in da se potem ne bo več vmešavala v njene, notranje zade>ve. Kljub podpisani pogodbi je rumunska vlada 26. novembra istega leta z neprimernimi švindli in nasiljem zasedla Besarabijo.
(•Izvestjai) pravijo na to, da pri sedanjih rusko-rumunskih pogajanjih nima rumunska vlada niti malo pravice, da zahteva Besarabijo zase, ker govore proti temu vsi zgodovinski, mar cionalni in gospodarski razlogi. /
V Harkov dohajajo dnevno vedno nove g* uče beguncev iz Besarabije radi nasilstev rumunskih oblasti nad ukrajinskim prebivalstvom, ki tvori dve tretjini prebivalstva Besarabije.
Misel na zopetno združenje Besarabije s sovjetsko ukrajinsko republiko zavzema najširše množice besarabskega prebivalstva brez ozira na narodnost.
Protiangleiko gibanje v Indiji. V
Kalkuti je bila odkrita delavnica, kjer šo indijski revolucionarci izdelovali bombe. Bila je zaplenjena znatna množina razstrelivnili snovi, kakor tudi šest že izgotovljenih bomb.
Vesti iz Jugoslavije
ii
Ljubljana, 15, III.
Povsod tam, kjer je prišel fašizem do vlasti, ali, kjer dela poskuse, da bi «napravil red» v državi, skuša potegniti delovne maset za seboj, — tam namreč, kjer jih ne more prisiliti, da bi se organizirale v bele strokovne, organizacije — s tem, da se postavlja kot ((zaščitnika« delovnega sloja. Kar ke> vrste je ta zaščita, nam pokazujejo neštevilni vzgledi, ki jih je dal fašistovski sindakalizem v Italiji. Vzgledi ki jasno kažejo, da stojijo fašistovski sindikalni organizatorji direktno v službi kapitala.
Naši orjunaši so tudi poskusili pokazati, da se zanimajo za položaj delavstva. Ti poskusi pa so zelo klaverni in zraven tega smrdijo prokleto po vranglovstvu.
Za soboto 8. marca je sklicala ljubljanska Orjuna s kričečimi letaki in lepaki shod za redueirine uradnike in brezposelne) delavce. Naši delavci so šli na shod, da vidijo, kako in kaj.
In v dvorani nismo našli nič drugega kot same poklicne orjunaše, nekaj študenterije in le par reduciranih nameščencev.
Kljub temu, da je bil javni shod, niso hoteli dopustiti orjunlaši volitev predsedstva,, ki si ga je lepo uzurpiral Kranjc. Takoj pri prvem govoru g. Šlajpaha je prišlo do burnih medklicev prisotnih delavcev : «Dol s kapitalisti !», «proč z Orjuno !», «živela sovjetska Rusijai», vien z vranglovci!«
Orjunaši so hoteli s terorjem prisiliti delavce, da naj molčijo in poslušajo čvekarije jugofašistov. Ali delavstvo je nadaljevalo z medklici in protesti proti orjunaškim govorancam, dokler ni dobil besede sodrug Vrhove, ki jo bil živahno pozdravljen in aplav-diran. med klici: Živela Neodvisna delavska stranka Jugoslavije ! S. Vrhove je Obrazložil vzroke brezposelnosti, ki jo povzroča kapitalistično gospodarstvo. Boj proti brezposelnosti mora voditi delavstvo potom skupnih brezposelnih odborov, ki se že snujejo, orjunaši so pa, le oboroženi zaščitnici jugoslovanskega kapitala. Ko so začeli orjunaši delati med njegovim govorom medklice o domovini, jim, je dejal a. Vrhove: Proletariat danes še nima nikjer domovine, razen v sovjetski Rusiji. Temui je sledilo burno ploskanje in klicanje: Živela Sovjetska Rusija i, Ven z vranglovci! — na kar so odgovarjali orjimašsi: Proč s Sovjetsko Rusijo! N© maramo jel vranglovci so naši bratje i itd. Razburjenje se je polagoma poleglo, da je mogel dokončati s. Vrhovo svoj govor med živahnim odobravanjem brezposelnih.
Nato je govoril neki orjunaš, a njegov govor je bil prevpit po burnem protestiranju zbranih delavcev.
Na koncu je govoril še. sodr. Kermavner in orjunaši, videič, da jih ne mara brezposelno delavstvo poslušati, so med splošnim neredom zaključili svojo polomijado, ki so jo nazivali na letakih za shod «manifestacijsko skupščino)).
Tako so naši fašisti še enkrat dokazali, in to na jasen način, kake da se
za ljudstvo potegujejo. Njih bratje so vranglovci, tisti banditje, ki jih je organizirala vsa združena internac. reakcija, da stre rusko revolucijo, da vpostavi v Rusiji prejšnjo caristično reakcijo.
Tem hijenam, n,e samo našim, ampak povsod tarna, kjer skušajo priti do vlasti in kje,r< so začasno premagali revolucijo, bo moral proletariat napovedati boj do skrajnosti.
Kmetje in delavci, ki ječite v sponah kapitalistične reakcije, ustvarite ©notno fronto i Proč z Orjuno proč z reakcijo !
Kmečko gibanje
Prira kniedta kosferenu H. D. S. I.
V vseh deželah, ki so v pretežni meri agrarne, se je pričelo kmetsko ljudstvo po vojni močno prebujati, pričelo je spoznavati, da ni položaj revnega kmeta nič boljši od industrijskega delavca. Misel v skupni akciji kmeta in delavca proti buržuaziji je pričela pronikati tudi med mase slovenskih kmetov, ki so se nahajale pred vojno pod kuratelo najbolj reakcionarnih strank. Spoznale so pa tudi, da morajo vstopiti pod okrilje stranke, ki jo tvori najza-vednejši del industrijskega proletariata Dne 9. t. m. se je vršila v Ljubljani prva kmetska konferenca, na katerih je bilo zbranih 2i kmetskih delegatov, ki so zastopali svoje sotrpine iz raznih krajev Slovenije.
Kot delegat osrednjega izvrševalnega odbora iz Beograda se je udeležil konference s. Cepič iz Zagreba. Referentje so zbranim razložili, kako da se morajo boriti ramo ob rami z mestnimi delavci in kako se ne smejo dati prestrašiti od groženj buržuazije.
Nezavisna del. stranka Jugoslavije je izdala na kmete sledeči proglas:
Sodrugi, delavci in kmetje!
«V nedeljo, dne 9. marca t. 1. se prvič zbrali v Delavskem domu v Ljubljani na Karla Marksovem trgu zastopniki revolucionarnih kmetov in delavcev k prvi kmetski konferenci.
Nas položaj, sodrugi kmetje, viničarji, bajtarji in poljedelski' delavci, ni nič boljši kot oni fabriških delavcev. Da, v marsikaterem oziru se nam godi še slabše. Mi kmetje in delavci imamo skupnega sovražnika. Veleposestniki in fabrikanti, trgovci in banke, visoki uradniki, duhovniki in generali, vsa kapitalistična gospoda mest in vasi živi udobno življenje na naš račun. Mi garamo, oni nam pa ukazujejo. Mi živimo v nizkih bajtah in ozkih, nezdravih stanovanjih, oni pa v bogatih ir. prostornih palačah." Današnja kapitalistična država ščiti njihovo gospodstvo nad nami in hrani njihova) na račun naših žuljev nagrabljena bogastva.
Skopa nam je zemlja in poleg tega je imamo premalo. Vsled tega moramo garati od ranega Jutra do poznega večera. Ker nam ne preostaja časa, se nismo dosti brigali za politiko. Skrb m njo smo prepuščali oštirjem in duhovščini, misleč, da se nas kmetov po litika dosti ne tiče.
Sele svetovna vojna nam je odprla oči Na fronti in v strelskih jarkih smo
spoznali, da so nas tisti, ki smo jim prepustili vodstvo in skrb za politiko, pognali v medsebojno klanje za profite kapitalistične gospode. Ta je ostala doma na varnem in si tu polnila žepe na račun naše krvi in našega zdravja, na račun mrtvih, pohabljenih, vdoy in sirot. Nam doma pa so propadali domovi. V vojni smo mi kmetje in delavci še bolj obubožali.
Mi kmetje smo sicer plačali svoje dolgove, ali mi padamo sedaj v nove in v še večje dolgove. Kapitalistična gospoda skuša sedaj še poleg zvrniti vsa bremena svetovne vojne na ramena delavcev in kmetov. In da utrdi svoje gospodstvo, je ustvarila proti nam izjemne zakone, ž njimi je razgnala Komunistično stranko Jugoslavije, ker je brezobzirno zastopala koristi delavcev in kmetov.
Mi kmetje zunaj na vasi spoznavamo vedno bolj, da se moramo sami brigati za politiko in da je ne smemo prepuščati vaški in mestni kapitalistični gospodi in njenim strankam — klerikalcem, ki se nas pognali v svetovno vojno, demokratom in samostojnežem, ki so v zvezi s klerikalci zvalili na nas vsa bremena vojne in ustvarili današnji režim srbskega imperializma in narodnega zapostavljanja.
V zvezi z gospodskimi strankami mj kmetje ne bomo prišlj do osvobojenja. Mi živimo na vasi, delamo raztreseno po poljih. Središča oblasti pa so danes mesta. V njih se odločuje usoda delavca in kmeta.
Naši sotrpini. kmetje so se poskušali v nekaterih državah organizirati samostojno. Ali našli niso pravilne poti. Hoteli so vladati skupaj z gospodskimi strankami. Pretkani gospodski politiki so prevarili in podkupili voditelje kmetov.' In teko so postale te samostojne kmetske stranke orodje vladajoče gospode proti kmetom. V Bolgariji, kjer so poskušali kmetje, da sami osvoje državno oblast in jo drže proti delavcem, so bili premagani po gospodi in njihovih priganjačih.
Kmetje so zmagali edino v 'Rusiji, ker tu so se znašli s svojim naravnim' zaveznikom — fabriškim delavcem. Dobili so zemljo in osvobojeni izpod jarma carizma, veleposestnikov, kapitalistov in narodnega zatiranja, vladata delavec in kmet skupno v prvi de-lavsko-kmečki republiki na svetu.
Fabriški delavec se je že pred desetletji osvobodil vodstva gospodskih strahk. On živi v mestu, kjer so središča kapitalistične oblasti, bogat je na izkušnjah v boju proti kapitalistični gospodi. Ker se ona boji, da bi se mi kmetje priključili fabriškim delavcem, zato nas hujska drugega proti drugemu. Toda mi revolucionarni kmetje vemo, da nam bodo revolucionarni delavci pokazali pravilno pot k osvobo-jenju. Zato moramo stvoriti mogočen delavsko-kmetski blok, ki bo stal pod vodstvom NDSJ in ki nas bo povedla k osvobojen ju In k delavsko-kmetski republiki, kjer bodeta odločevala de lavec in kmet.
Naj živi delavsko-kmetski blok !
Naj živi delavsko-kmetska vlada !
Naj živi delavsko-kmetska republika Slovenija v zvezi federativnih republik Balkana in Podonavja !
Naj živi Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije in njena prva kmetska konferenca !
Ljubljana, dne 9. marca 1924.
Pokraj. tajništvo NDSJ v Ljubljani.
Kmetski odbor NDSJ v Ljubljani.
Predsedstvo I. kmetske konference
NDSJ v Ljubljani.
O nadaljenem poteku te važne konference bomo poročali prihodnjič.
0
Velik otacu pnti piljtielskii dBlamin
na SlovaSkem
.Te dni se je pričel nia, Slovaškem velika sodnijska obravnava proti 177 poljen deTskim delavcem, ki so obtoženi upora proti obstoječim zakonom, češ, da so prišli v novembru 1922 k upravitelju veleposestva Neuschloss na. Slovaškem in zahtevali od njega obnovitev prejšnje kolektivne pogodBe; in ko je upravitelj njihovo zahtevo odklonil, so izsilili od njega 100.000 čeških kron. 3rugi dan je prišla žandarmerija in aretirala 177 delavcev.
Ta orjaški proces kažet v vsej luči divjaške metode suženjskega tlačenja poljedelskih delavcev ne samo v svobodni čehoslovaški republiki, temveč po vseh kapitalističnih državah in tudi pri nas.
Lov na komunistične poslance. Eno
uro pred- razpustom Reichstaga, ko so poslanci še vživali parlamentarno imuniteto, je policija postavila svoje orga ne v bližino parlamenta, z namenom, da aretira sodruge Konen, StOcher, Frfthlich in Rommele. Ti pa so pravočasno zavohali policijske namene ter so ae postavili na varno.
((V vseh evropskih deželah je opažati neoporekljivo resnico, ki jo ne more zanikati noben nepristranski opazovalec in katero zanikujejo samo tisti ki imajo interes na tem, da vzbujajo v drugih varljiva upanja. In ta resnica je, da ne izpopolnjevanje strojev, ne uporaba znanosti v industriji in poljedelstvu, ne pomožna sredstva v trgovini, ne nove kolonije in izseljevanja, ne pridobitev novih tržišč, ne svobodna izmenjam in vse te stvari skupaj ne morejo odpraviti revščine industrijskih mas. Ravno naiobe: na napačni podlagi sedanjega, stremi vsak novi nadaljni razvoj za tem, da vstarja večja nasprotstva, da obojstruje socialni konflikt.»
«Lastniki zemlje in kapitala bodo vedno uporabljali svoje politične predpravice v to, da, branijo svoj gospodar-' ski monopol, da ga ovekovečijo. Oni so daleč od tega, da bi dali impulz osvoboditvi dela. Ravno narobe: oni bodo nadaljevali mu stavljati ovire. Zato je velika naloga delovnih razredov, da si osvojijo politično oblast.»
Tako je govoril, tako je pisal pred več desetletji K. Mara. Od tistega časa sem se je marsikaj spremenilo, toliko v svetovni politiki, kolikor v načinu proizvajanja, toliko industrijskega kolikor poljedelskega. Moderne države, v kojih vlada individualistično gospodarstvo, so pod pretvezo ((industrijskega. in trgovinskega vzmaha» osvojeva-l«a dežele v »(neciviliziranih delih sveta.« Ni ja velesile, katera ne bi posedovala več ali manj kolonij. In kljub temu kaj vidimo? Da živijo delavski sloji vedno v revščini. Kapital si je osvojil kolonijet, ampak zato, da jih izkorišča, zato da prisili primitivne narode, da mu garajo malodane zastonj.
V tistem času, ko je živel Marx, se je industrija bujno razcvitala. Toda koliko bolj so danes razviti proizvajalni sistemi, kolika je razlika med tedanjo in današnjo tehniko. Marx ne gleda vsega razvoja industrije in poljedelstva, toda njegov proroški duh vstaja pred nami v vsej veličini. On je videl v bodočnost. Oslanjajč se na svojo mogočno dialektiko in, ker je natanko analiziral proces produkcijes ker je ugotovil temelje, na katerih sloni kapitalistično proizvajanje; ker je v jasnih črtah orisal razmerje med izkoriščanim in izkoriščevalnim slojem; ker je videl to, kar niso videli njegovi predhodniki (namreč predhodniki-kri-tiki meščanske družbe), to je, da razred, ki ima v svojih rokah gospodarsko premoč, mora vsled tega nujno imet* tudi politično silo. In videl je, da mora izkoriščani razred, ki se vsled nastalih okoliščin nahaja v konfliktu z meščanskim razredom, zavzeti oblast in z železno silo diktirati svojo voljo tistim, ki so bili prej njegovi izkoriščevalci.
Zatirani delovni sloji, toliko mestni kolikor kmečki, morajo torej iz mnogoštevilnih izkušenj črpati zavest, da ničesar, kar ne seže naravnost do živega, ne more spremeniti železnih zakonov, ki ure(jujejo kapitalistično proizvodnjo in tudi ne more odstraniti izkoriščanja in vsega, kar je združeno z današnjo krivično uredbo človeške družbe.
Nikako človekoljubje, nikaka dobrota sovražnega razreda, lastnika, industrialca, bankirja, duhovnika, narodnega voditelja ne pomaga tam, kjer je uredba družbe taka, da zagotavlja enemu malemu delu ljudi blagostanje, drugemu pa samo trpljenje. Zaman je upanje, ki ga v izkoriščanih vzbujajo sanje o blagostanju v tujih, daljnih deželah. Zaman je upanje v izboljšanje tehnike, znanstva i. t. d., ako vsa ta sredstva ostanejo v rokah privilegiranega razreda.
Rešitev je edinole v proletarski revoluciji, v zavzetju vlasti, v razlastitvi posedujočih slojev.
Delavci in kmetje naj imajo vedno pred seboj zlate nauke K. Marxa. Sle*, deč po poti, ki jo je kazal izkoriščanim masam, si bomo priborili novi svet.
■ ••■••■aaaaaaaaaaaaa aa a a * a a fa a a a # a a a a a a a a a
Kongres beloruskih Sovjetov, V Minsku zboruje šesti kongres Sovjetov Bele Rusije. Predsednik izvrševalnega odbora Cernjakov je izrekel govor, v katerem je očrtal razvoj Bele Rusije. V manifestu, izdanem na belorusko prebival* stvo, se omenja široke izglede kulturnega in gospodarskega razvoja Bele Rusije in to vsled tega, ker ji oktobep-ska revolucija garantira njen avtonomni obstoj, kakor tudi vsled nacionalne politike Sovjetov.
Bopetne izhajanje komunističnega glasil«. Pred temi meseci so francoske okupacijske oblasti v Porenju ukinite list «Freibeit» v Dflsseldorfu. Sedaj pa je bila naredba preklicana in list je prišel zopet Izhajati.	'
služi na eni strani kapitalistom, da ga izinozgavajo, na drugi strani pa političnim špekulantom, ki mu govorijo celo v revolucionarnimi tonu tedaj, kadar ga hočejo držati na vrvici.
Ne bomo tukaj razglabljali o lastnostih in vrlinah predstavljenega, Tudi o tem nei, da-li je «njegovo delovanje za ljudstvo« odkritosrčno. Ampak poglejmo malo dalja. Oglejmo si »strategijo« ljudskih voditeljev, oglejmo si protislovja:
«Sovražijo ga, ker dela za ljudstvo, domači kapitalisti in narodni nasprotniki» — pravi «Mali list«. Kateri bi bili ti domači kapitalisti? Pa ne morebiti tisti bankirji, in zastopniki bankirjev- katere se je še včeraj tako ostro napadalo?! Morebit tudi. »Narodni nasprotniki«, — katere se tudi omenja, da ga sovražijo, rie morejo nikakor biti drugorodni proletarci, ker ti ne morejo nikogar sovražiti, če res dela za
ljudstvo. Imamo torej opravka s kapitalisti obojih narodnosti? Menda.
Ampak, poreče morebit kdo: »Predstavljeni je kandidat pol. društva «E-dinost«, ki je izraz slov. reakcionarnega nacionalizma. Kandidat tiste ideje, tistega toka, ki je za ohranitev sedanjega reda izkoriščanja. Tistih ljudi, ki sa vežejo z enako reakcionarno vlado, če tudi drugorodno, samo da varuje interees kapitalistov, bankirjev, proti katerim je še pred kratkimi grmel «Mali list«. In med take ljudi so postavili Bitežnika, ki je sovražnik kapitalizma. ki je bil celo v rdeči armadi?
Oh! volilna komedija, oh ((Strategija«!
Ne, ne! Tudi najbolj spretna politika ne bo v stanu prepričati prebujajočega se kmeta in delavca, da je mogoče delati za ljudstvo v objemu zastopnikov buržoazije, kaj še s tako zavoženo strategijo.. .
tudi prespalo. Če gre na volišče', gre le za to, da pokaže svoje velike cilje.
Delavec in kmet izdajalce lahko preneseta. Proletariat ne- hodi v sprejeme, ne upogiba hrbta, ne daja hinavskih izjav zvestobe in pokornosti. Ljubši so mu udarci, rajši trpi preganjanja, lažje mu je iti v ječe kot v vladne sprejemnice. Sovraži laž in če treba, bo dal kri, a ne bo dajal izjav podlož-nosti. To prepušča ljudem, ki živijo pol stoletja za ostalo Evropo. Prepušča ljudem, ki je čas šel čez nje in jih pustil daleč zadaj, prepušča to starcem preteklosti in gleda solnce pred seboj. Smeje se njih pritlikavškim igračam, njih umirajočemu parlamentu in vsemu ognju, v katerem plešejo okoli iz-dihajočega. Za delovno ljudstvo je parlament mrlič in komedija volitev le še pogrebni obredi, ki se trudi ž njimi meščanski svet. Delovno ljudstvo morejo zmerjati z izdajalci samo še omejenci ali taki, ki čutijo s propadanjem parlamentarizma sekiro na koreninah svoje koristi. Zmerjanje kmetov in delavcev pa ne bo nič izdalo, le konec bo pospešilo. Delovno ljudstvo bo vstalo tedaj, ko ho zabilo zladnji žebelj v mrtvaško rakev meščanskega parlamenta. Da bo prišla ta ura, nam jamčijo velike žrtve, ki jih je proletariat položil in ki jih bo moral še položiti.
Domače vesti
Izdajice
svoj švindel za skrivnostno besedo »narod«, ker ni druge bolj pripravne in ker se z očitkom izdajalcev najbolj razburi poštenjak, ki je morda pre-kratkoviden; da bi videl, kako ga z narodno slogo izkoriščevalcev in izkoriščanih vodijo imenitno za nos.
«Novice» so začele isto. Ne vidijo, kako drugi listi previdno molčijo. Izdajalci šo zdaj komunisti — vidi se, kako so «Novice» novinške. Drezajo v stvari, o katerih bi bilo bolje po vsej pravici molčati. Ali «Novice» morajo doseči zaslug za narod. Stokrat bolje bi bilo, ko bi izdaj ic ne metale na delovno ljudstvo, na kmeta in delavca, ki se branita izkoriščanja in izkoriščevalcev, Kmet in delavec trdo živita, bolj trdo kot tisti, ki ju zmerja z izdajalci. Vzlic psovkam bosta šla svojo pot. ker se hočeta z vsemi silami boriti za svojo neodvisnost. Teh odvisnosti pa ne bosta dosegla v družbi s tistimi, ki jih tišče pod stopalom in sramotijo povrh. Neodvisnost dosežeta le s svojo borbo, ramo ob rami s kmeti in delavci vsega sveta. V tej borbi pa je parlament in kar se okrog njega suče tako brezpomembno, da bi delovno ljudstvo volilno komedijo lahko
Najmlajše narodno glasilo je te dni vzdignilo glas proti izdajicam. Bil je že skrajni čas, izdajalci so nameravali 6. aprila tega leta izdati ves narod, kar ga je od Bezije do Cresa, od Nanosa do sinjega morja. Velika sreča, da se je še o pravemi času opazilo. Velika sreča, da so »Novice« razkrile reč.
Izdajalci smo seveda mi, komunisti. Noč in dan prežimo, kje bomo ujeli trideset srebrnikov. Kaj bi neki drugega mislil revolucionarni delavec, rev volucionarni kmet, če ne tega, kje se bo pustil podkupiti za bel srebrnik! Komaj čakaš kje in komu se bo prodal, kdaj bo priložnost. Lopov je in izdajstvo njegovo najslajše opravilo.
Tako govorijo »Novice« in rešujejo narod. Bodo li preprečile izdajstvo, tega danes niti bogovi ne razkrijejo. A zasluga ostane, še pozn® čase bo narod hvaležno priznaval »Novicam« zaslugo za to junaško dejanje. Saj je razumljivo! Kolikor več krika ženeš, toliko večje zasluge si tkeš.
Če bi vedeli, da dobimo odgovor, bi vprašali «Noviee», kje se začne in kaj jie prav za prav izdajstvo. Ako bi bile »Novice« vsaj nekoliko poštene, bi sramežljivo pošepetale:	Saj veste,
kako je! Volitve so v deželi, treba je narediti kaj za; narod in »Novice« še posebe potrebujejo zaslug za narod! Razumete?
Stara je to pesem, ubira pa se vedno spet na nove strune. Kakor hitro pridejo volitve, začne brenkati ves narodni tabor o njih pomenu. Vse drugo je čez noč pozabljeno. Volilna komedija ima tako čudežno moč, da tudi narodne struje omami. Zaradi treh ali štirih poslancev, ki morajo plesati, kakor svira kapitalistična gorjača, se vijejo hrbtenice, se dajejo lažnjive izjave, se krtačijo čevlji, začenši r>ri zadnjem vratarju. Vsei to ni zad(%i; zdaj zdaj se še kdo oglasi, da se šie niso povaljali tudi pred njim. In igra začne spet skraja, volilna komedija gre v sedmo, v osmo in kdo v katero dejanje. Ali — treba je! Treba je, sicer pride narod s treh poslancev na dva, na enega, z enega na nič. Ali si ja mogoče misliti večje narodne žalosti? Namesto treh,
— nobenega poslanca? Ves svet bi gledal in strmel: s treh na nič, pa so se tako širokoustili! Pomislite nobenega, mi, okoli katerih se svet suče in ki s© morajo še Patagonci skriti pred nami.
»Novicam« smo prav hvaležni, da nas pita z izdajalci. Dajajo nam priložnost, da pokažemo, kje je gnilo. Z «narodnega stališča« jo grdo «Novice« lomijo, če nas napadajo prav v teh časih. Imele bi več ko dovolj vzrokov temeljito molčati.
Še, ni dolgo, ko so si Wilfanovci in Šeekovci eden drugiemu metali izdajice v obraz ter se pestili in boksali, da je bilo veselje. Pravda še, ni rešena in bo precej po volitvah spet začela. Ali ta čas, te postne ‘tedne so poštenjaki. Kako ne, ko so se obvezali obojestransko, da si nič ne rečejo. Slovesno so zakrpali narodno slogo ter s® I silo trudijo, da bi ne bili njih obrazi premalo prijazni. Zdaj niso izdajice. Bodo pa precej, ko so volitve srečno mimo.
S tako slogo je težko pred mili narod. Kmetje in delavci niso slepi in vidijo, kako se koristi dveh političnih skupin križajo. Vidijo, da se križa celo osebno samoljubje v imenu naroda. Vidijo, da se tržejo zanje, to se pravi zato, da bi jih upregli pred voz svojih profitov. Kmetje in delavci vidijo komedijo za narodov blagor in se ji smejejo.
Javkanje o narodni slogi jim ne more do srca, ker so nazadnje oni, ki plačajo račun. Če glasujejo narodno, ne glasujejo morda za svoj jezik, zakaj kmeta ne bo tudi vrag prisilil, da bi uvedel kak državni jezik v svojo družino. Tudi tabel in napisov kmet ne stavi, če glasuje narodno, glasuje najprej za svojega trgovca, za gostilničarja, za veleposestnika, za vpliv pri o-blastih. Kmet najboljše ve, kako mu ti narodni možje želijo dobro. Stotine dokazov ima na vseh koncih in krajih, kako je ž njih narodno častjo. Prvo je
— moč nad kmetom, da ga bo laže izkoriščati. Videlo se je pred vojno, po vojni in se vidi danes. Vedno so bili ti krajevni narodni politiki zvezani z oblastjo, da so tlačili delovno ljudstvo. Med vojno so imeli častno nalogo goniti kmeta na fronto. Doma pa so vodili aprovizacijo. Kmetu je dom razpadal, polje mu je šlo po zlu, magnatu je rasla palača. Po vojni so te razmere trajale še par let. Časi pa so bili razburkani, ljudstva, ki se je vrnilo iz bojišč, ni bilo mogoče tako hitro spet u-kloniti pod jarem. Puntalo se je vaškim bogovom, upiralo se je izkoriščanju. Tisti, ki so mislili s svojimi možgani, so začeli obračati pijavkam hrbet. Ali magnat si je znal pomagati. Kakor se je prej razumel z nemško vlado, tako se je zdaj če® noč sprijaznil z reakcijo, z obnovljeno povojno kapitalistično vlado. Njegova‘ljubezen za narod ni bjla nič drugega kot skrb, kako bo bolj nemoteno živel od kmečkih žuljev. Da bo to mogoče,, je pripravljen vezati se tudi s samim vragom, če bi bili od tega odvisni njegovi dobički. Znal bo pa zmiraj skriti
Glasovi z dežele
Podbrdo	I	učenca,	do	uglednega	nadui
Tudi iz naše vasi se moramo kaj oglasiti in povedati, kako nam se tukaj godi. Pri nas imamo šest gostilen, pet trgovin, nekaj malih beznic, štiri krojače in enega kovača. Šivilj pa sam n*e> verni koliko. Tako da., kar ni gostilna in trgovina, so ostali rokodelci, kmetje in železničarji. Res prijazni smo eden napram drugemu. Samo enemu samemu nismo po godu. In to je naš Tinče. Vedno udriha po nas raz prižnice. Zraven tega pa se spušča v take stvari, pri katerih ne bi imej čisto nič opraviti. Pa tudi bi nam hotel ukazovati kaj da smemo jesti. Namreč v postnem času. To pa, vendar gre čez vse meje. Mi delavci itak živimo borno življenje, se moramo postiti radi tega, ker mam današnji družabni red ne dovoljuj© boljšega življenja. Ali naj bi vrhu tega, še hodili njega vprašati v farovž, kaj da smemo jesti ? Bedarije !
Pri tem pa vprašujem trpine: ali bomo še dolgo poslušali, da nam bodo duhovni odločevali kaj da bomo jedli danes ali jutri ? Temu moramo enkrat napraviti konec. Preveč potrpimo: Preveč si pustimo glavo k tlom pritiskati. Vzdramimo se in poglejmo kvišku kaj se godi okoli nas in kaj dela gospoda z nami. Redaj ko se bližajo volitve, moramo pokazati svojo,voljo, moramo pokazati, da, smo tudi mi iz krvi in mesa kakor oni, ki nas tlačijo.Oni nas tlačijo ravno tako kakor kmet svoj gnoj, da se, mu ne izpridi. Pritiskajo nas k tlom nadi tega, da bi se - • ~ i' • „ dli kaj delajo z nami. Saj r	>gi
od nas se ne zavedajo, radi	1 er
so temu navajeni, ker so vid 'ti dede in pradede ter so v krivi da mora, biti vedno tako. Res je, im tukaj manjka voditeljev. Pa#i mcijti, mo le sami pomagati, ker tisgj ai govorijo v imenu Kristusa nas predstavljajo kapitalistom kot sužnje:	Tukaj
jih imate, udarjajte po njih kolikor le mogoče, pritiskajte jih«.
Ali bomo dolgo še tako neumni, brezpametni ?. Odprimo svoje oči, poglejmo tja kjer se, vživa svoboda, v Sovjetsko Rusijo. Tukaj nas odirajo. Zvišujejo nam- davke in nam znižujejo plače. Iz naših žuljev si zidajo palače, mi pa še, kmalu ne bomo imeli niti revnih bajt, da bi se v njih segreli pozimi.
Zatorej kmetje in delavci: združimo se, potem nam bo šlo bolje. V slogi je moč, sloga jači a nesloga tlači. Zadosti so si sezidali palač, oderuhi vseh narodnosti, na račun naših žuljev.
Poslušalec jiridige.
Renče
Zmaga prebujajoče se narodne sile — fašizma — je koristila razen na gospodarskem tudi na kult. polju. Kakor se opaža to duševno dviganje po celi Italiji, tako je vidimo tudi v malih Renčati. Posebno v zadnji predpustni sezoni se je dramatični krožek narodnega društva «Svoboda» naravnost orjaško povspel... Predelal je že vse ljudske igre slovenskih pisateljev in že nastopa s francoskimi. Kdor se ni udeležil zadnjih prireditev, ta se bo gotovo še po smrti kesali Stopi mi v dvorano in mislil sem, da sejni v raju; bila je vsa — ne samo lepo — toda divno okrašena s zeleno-belo-rudečim kin-čem in Savojskimi grbi. Pred mano nad odrom mi gleda v oči velika slika italijanskega kralja, iz odra se melodi-jozno izlivajo glasovi izbrane pesmi «Fratelli d’Italia», iz grl renskega narodnega pevskega zbora, pred odrom pa udarja prvaška sokolska godba u-domačeno «Giovineizzo», Kdo bi ne bil ponosen nad tako krasno uspelimi slovenskimi prireditvami?! Da ae naša umetnost čimbolj spopolni naj omenim še, da pri nobeni veselici ne sme izostati narodu tako koristni ples. Ples še se navadno celo noč; do polnoči na splošno, po polnoči pa samo narodni bori tel ji, to pa v izogib raznih «brez-obzirnežev», da bi n,e motili narodne sloge ... Videl sem jih v vročem objemu vladne organe, fašiste, renske prvake z njih razgretimi gospodičnami, ooete s hčerami in soprogami, vse od navadnega kolporterja lipove vejice, pa tja do odbornika tržaškega društva «Edinost«, od nepokornega šolskega
Državnozborske volitve 1924
biti drugo (duplikat); tretjega duplikata pa ni več mogoče dobiti.
3) Kadar se volilec poda na volišče, mora imeti pri sebi, če le mogoče, kak dokument da se izkaže, če pa bi se ga ne pustilo voliti, ker nepoznan pri volilni komisiji, se lahko da spoznati potom kakega sodruga-volilca, ki je že volil.
4) Predsednik tozadevne volilne sekcije da vsakemu volilcu eno glasovnico. Volilec mora paziti, da glasovnica ni pokvarjena ali zaznamovana, posebno v notranjosti in sicer na volilnih znakih. Gledati mora tudi na to, da ima pečat volilne sekcije, številko in da je podpisana. Glasovnica ima, za te volitve, obliko telegrama. Volilni znaki strank, ki stopajo v borbo, so tiskani v notranjosti glasovnice in sicer ob straneh, razvrščeni eden pod drugim. V sredini je bel, črtan prostor, v katerega se vpiše ime in priimek, zadostuje pa tudi samo priimek kandidata, kateremu se želi dati preferenčni glas. Pri tem je potrebno opozarjati na to, da ni dopustno dati več ko tri preference; v nasprotnem slučaju je glas neveljaven.
5) Ko je volilec prejel glasovnico,. se mora takoj podati v kabino ter mora s svinčnikom, ki ga bo tam našel, prečrtati volilni znak »Proletarskega udru-ženja», to je «srp in kladivo, med žitnim klasjem in v žarečem solncu«. To je grb Ruske sovjetske republike. Pripominja se, da so v tem boju združeni komunisti in tretjeinternacionalisti. Volilec zapre nato glasovnico, oslini gumirani rob ter zalepi in jo izroči predsedniku, ki jo mora položiti v žaro. Priporoča se, da se volilec ne odstrani dokler ni predsednik tega izvršil.
6) Volilne sekcije morajo ostati odprte do 21. (9. ure zvečer); po tej url se ne more več voliti.
1. Bresatz Vito,
2. Gennari Egidio,
3. Juraga Antonio,
4. Lonzar Antonio,
5. Scoccimarro Mauro
6. Srebrnič Giuseppe,
7. Tonetti Giovanni.r -
Strankino vodstvo priporoča, da se da sledečim sodrugom preferenčni glas:
Gennari Egidio,
Srebrnič Giuseppe in Tonetti Giovanni.
Opomba: Za preferenco zadostuje označiti priimek ali pa nmo tekočo številko kandidata, ▼ našem slučaju se zapiše na gla* sovnici v prvo vrsto št. 2, v drugo 6 in v tretjo 7.
Morajo pa biti zapisani ali sami priimki ali pa same številke.
(Volilno kuhalo)
Čimbolj se bližamo volitvam, tembolj je opažati, da imajo iste zelo magično silo, takšno, da jei v stanu delati naravnost čudeže. V imeinu »naroda« se hoče vedno spraviti v sklad interese vseh slojev, revežev in bogatinov. To je, že stara metoda in precej obrabljena, tako da more vplivati le-šei na tiste, ki so popolnoma zaslepljeni.
Rodoljubkarji' pa niso vsi enaki, i-rnamo tudi pri nas izjeme, pa Še kakšne! To so tisti narodni voditelji, ki bi hoteli igrati spretno vlogo političnih strategov, pa so tako ... strate-gični, da ga kar na celi črti polomijo. Mislili so, cla je zadosti, ako se obleče,.... vedno iz strategičnih vzrokov, rdečo srajco. Pa ne sokolsko, temveč pravo, avtentično srajco revolucionarjev.
Igra pa se ne obnese, ker tisto ljudstvo, v imenu katerega govorijo, ni tako kratke pameti, da bi pozabilo kar na enkrat to kar se je godilo včeraj. In tudi ne tako zarobljeno, da ne bi videlo globokega protislovja v e-nem in istem članku) »ljudskega« časopisa, v katerem se predstavlja in opisuje kandidata slovenske narodne liste.
Predzadnji «Mali list« je opisal kandidata J. Bitežnika. Ki jei, po opisu, vzbrstel iz družine proletarcev. Nadalje, da se je med vojno nahajal v Rusiji, kjer da je storil marsikaj, kar bi dalo razumeti, da je bil tedaj razrednozave-den. In končno, da se je po vojni vrnil domov, kjer dela za blagor ljudstva, ker drugače da nei more, kajti oživel je življenje ubogih ljudi, doma in v Rusiji. Življenje mu je vcepilo protikapi-talistične nazore. Bitežnik ne more biti za bogatine».	»
Vse to bi bilo prav in dobro, razumljivo. Namreč s tega stališča, da se dandanes operira «z ljudstvom«. Ker je namreč ljudstvo tisti material, ki
Dan volitev se bliža. Ker jo stranka sklenila, da se volitev udeleži, moramo sedaj vsi skrbeti, da bo naša udeležba, pri volitvah nad vse dostojna in da se bo. tudi ob tej priliki izkazala prednost naše organizacije nad drugimi. Vsi torej, sodrugi in simpatlzantje, naj tekmujejo med seboj, kdo bo ob tej priliki največ pripomogel strankini organizaciji, komunistični propagandi in volilnim potrebam.
Strankinim sekcijam, sodrugom in simpatizantom
Najkasneje do četrtka 27. t. m. mora imeti tržaški volilni pdbor seznam vseh zastopnikov naše liste na voliščih. Vse naše sekcije naj do tega dne pošljejo na naslov «Dela» v Trst Imena dveh so-drugov za vsako volišče, ki bosta opravljala posel zastopnikov liste. Eden izmed sodrugov naj bo zastopnik liste, drugi naj bo namestnik prvega ako bi se ta slučajno oddaljil od volišča. Kjer ni strankinih sekcij, naj zastopnike nate liste zbero sodrugi in simpati-zantje med seboj. Ako ni mogoče imeti namestnika je tudi en sam priden in vesten zastopnik dovolj. Sekcije in posamezni sodrugi smejo določiti tudi vo-lllce in sodruge iz svojega kraja kot zastopnike liste na voliščih drugega kraja. V prihodnji številki bomo povedali kakšne so dolžnosti zastopnikov list. Do 27. t. m. torej naj bodo v Trstu imena vseh naših zastopnikov da jih naš volilni odbor predloži višjemu sodu.
Navodila za volilce
1) Volilci so vsi italijanski državljani, ki so do 1. maja 1B23. dovršili 21. leto.
2) Vsak volilec mora dobiti dostavljeno na dom, volilno izkaznico. Kdor bi Je ne dobil naj jo osebno dvigne in sicer do dneva volitev, pri občinskem uradu. Ce bi se volilna izkaznica zgubila ali pokvarila, ima volilec pravico do-
učenca, do uglednega nadučitelja, od priprostega zidarskega vajenca, tja do bogatega podjetnika in še mnogo sem jih videl, celi narod seirn videl... Moja duša se je nasrebala tečne hrane, ves prerojen in osrečen stopim iz ((Kraljestva palčkov in ... in pust je tu! Stara navada, železna srajca! pravi pregovor in res, člani žei omenjenega društva z godbo na čelu častno hodijo od hiše do hiše, do zadnje kmetske koče, z narodnimi himnami nabirajo za... oh, narodni blagor. Da se ta lepa navada ne izgubi zato poskrbijo zopet oni — narodni prvaki s svojimi dese-taki, če ne celo stotaki. Vse se vrti, vse se giblje.; s strašansko naglico se bližamo sijajni bodočnosti.
Oni svirajo in mi plešemo, oni svi-rajo in cel narod pleše ... h
Savi
Iz Viiinade
Prošlo je več mnogo vremena, da se ne javljamo v našem listu) «Delo». Mi okoličani Vižinade, kao je to običaj i škrta dužnost svih švijesnih dru-gova radničke klase, evo nas ponovno k tebi, drago «Delo». Još smo živi, 1 nalazimo se mnogo jači i na višem stopenu u izobrazbi proleterskih ideala, nego što smo ikada bili.
Pošto mi čitatelji našega lista dobro znademo, da živimo u kritičnoj periodi, i da se nalazimo u teškom položaju, za to nečerno da okupiramo mnogo prostora u naš list, več u kratko oba-vijestilo. Istarski seljaei večinom pre-živijaju ,sypj.: mladi Jixo.t auhikdi.jja-, volji i u robstvu, a to radi nekojih gaz-da i ostale gospode, koji deru na desno i na lijevo a ne dadu siroti Seljaku, koji celi dan radi od zore do mraka, da bi mogao barem malo svoj po-ožaj pobolšati, a niti da se. slobodno razvijemo u našoj organizaciji. Oh se-Ijaci do kada če ovo gnavnjenje trajati? Mi živimo večinom u duhu one veličanstvene ideje komunizma, jer znamo, da čemo samo putem komunizma doč do naše bolje budučnosti i velike pobjede. U našim srcima dnevno raste revolucionarna ideja, kojoj če doči dan, kada čemo stupiti u borbu za oslobodit se ove gospode koja nad nama vlada i koja nam ne dade da možemo našim radom živjeti. Seljaei! ovo je potrebno jer ovako mi ne možemo živjeti.
Mi znademo, da je velika razlika izmedju seljaku, i radnika iz varoša. razum; se, da je radnik neprestano u klasno j borbi, za ojačati svoj ekonomski položaj, a kmet je samo onda, kada proti njemu dodju gore navedeni elementi, i radi toga, što je češče pred rcakciom fašizma, koji prijeti da če mu kuču zapaliti, ili bilo kakvu drugu štetu ueiniti. To je običaj reakcionara-ca svijeta, a osobito naših (recimo Wilfanovci i drugi nacionalisti) koji nosiju nabite džepove leda. I ovi ljudi pokvareni elementi, misle nam sprije-čivaLi rad u našem razvoju, te nam za-ustavljaju više puta naše novine itd. Poznata nam je jedna osoba, u našoj okolici koja se sram i biti član radnič-ke-kmetske stranke, a to bi imao biti gosp. Rej. A. stoga što je naša stranka ustanovljena samo od seljaka i radnika. To znači po njegovoj misli, da bi i komunista bio, ako bi mu komu-nistička stranka darovala ko ju svotu novaca, ali pošto komunistička stranka ne napunja džepove tog leda,, več samo recolucionarnog duha, za to je najbolje dotični gosp., da vrši i dalje tu pokoru pokvarenih elementa u službu gospode. Budučnost če donijeti o naj sveti dan, kad če ovi odgovarati pred naš sud, kao što danas odgpvara-ju u našu prvu na svijetu radničku i seljačku državu Rusije.
Istarski seljaei! prebudite se, barem sada, kada vidite da vam je kuča u plamenu. Ne plašite se vraga, ni pakla, kao vam to gospoda popovi kažu, toga nema. Evo vam pakao, na ovoj zemlji, kojeg vidite pred vaše oči, radite kao živine gladni, žedni, g°h i bosi, i nika-da ništa nemate, a oni koji nikada ne rade, imadu svega i svašta i još nas činu ovako da i dalje njihovi robovi ostanemo. Po ovom vidite, da je za gospodu n& ov°i zemlji, a za nas je crni pakao, i biti če, sve do tada, dok mi ovako šutimo i pokoravamo se 8°~ , spodskoj zapovjodi. Potrebno je, da :
seljaei i radnici združe u jedno tijelo i u jedan duh, te da stupimo svi u Komunistične redove pod revolucionar-nu zastavu, sa kojoin če se' radni narod osloboditi. Seljacii obratite se na ((Delo», čitajte ga, jer ovo vam je jedi-m vodja, koji če vas podučiti u svemu, i koji vas vodi najboljim i sjegurnim putem do vaše velike pobjede. Mnogi čitaju, naprimjer list «Istra», «Pučki Prijatelju, «Riječ», novine, ko je rade samo za svoj interes, i kako če tebe se-Ijače, najbolje varati. Oni u sve novine obečavaju svega, lepo za nas a kad
mo. nema za nas ništa drugo nego da budemo njihovi robovi. Naprimjer sada, kad su izbori, oni če sve lepo pi-sat. i obeeavati nam, samo da glasujemo za gospodu nacionaliste. Vrijem© do.šlo, da smo razumih ovu njihovu finu politiku, kako nas varajo. Mi čemo od sada glasovat samo za nas, jer znamo da se sami moramo osloboditi, buduč nas drugi (gospoda) neče mkada osloboditi. Bili mi pod italija-na, jugoslavena itd. pod koju bilo go-spodsku državu, biti čemo uvjek robo-V' Za to j® Potrebno glasovat za: srp, čekič izmedju žitni klas i izmedju žarko sunce koji nosi broj 19. Mi čemo ovaj prečrtat, jer su sa ovim znakom došli do seljačke i radničkia države i velike pobjede naši seljaei i radnici u Rusiju.
Živila Sovjetska Rusija! Živio komu nizam!
Samo uk
S Komenščine
Od nas že dolgo niste prejeli nobenega glasa. Pa nei mislite, da dremljemo. Delamo tiho, brez krika in vika. Alar-sikaj bi lahko popisal, kako se pri nas godi. Za danes povem samo to, da se ljudje pustijo preveč strahovati. Posebno zloglasni Scopi dela kar hoče in plaši z revolverjem kmete, ki mu ne^ marajo dati pooblastil za vojno odškodnino. Ker je velik patrijot, ima proste, roke. Ko so neznani storilci zažgali državno zastavo v Lipi, je pokazal Scopi veliko ljubezen do domovine in je lovil nedolžne ljudi. Gotovo ste čuli, kako so naredili v Komnu, da bodo več zvedeli. Vse polovljene so zaprli v eno luknjo. Osumljeni so zbi-vali šale kar se je dalo. Kar pade enemu v glavo, da bi pogledal pod prično. Kaj vidi? Zdolaj je živ človek. Zbrcajo ga izpod prične in ga prašajo, kaj je delal. Revež se je tresel in povedal po pravici. Bil je preoblečen orožnik in so ga skrili pod prično, da bodo kaj zvedeli. Ce se ni obneslo, ni bil mož kriv. Ali vendar ni nič a-vanziral, kakor se, čuje. Tudi tisti ne, ki so ga spravili pod prično. Samo e-
i« to j c
Scopi. Evival
Dutovlje
Za volitve leta 1921. je bilo pri nas 30 komunističnih glasov. Ne veimo, kako bo zdaj. Nekateri gospodarji se pustijo preveč voditi za nos od narodnih glav. Kakšno j© narodnjaštvo vidijo lahko zadnje čase. Prve narodne glave so zdaj v fašju. In se lahko razume. Fašisti so ravno taki sovražniki kmetov ko naši narodnjaki. Zato pa gredo skupaj. Narod na jeziku. V mislih pa izkoriščanje kmeta, ki trdo dela in sa za silo preživlja z mlekar-jenjem.	j ; ,
Kmet je narveč sam kriv. Verjame lepim besedam in pusti si nasipati peska v oči. Ne ve, da mu drugi ne bo pomagal, ca si ne bo sam. Bog nas varuj narodnih prijateljev, sovražnikov se bomo sami. Dokler se kmet in delavec n j bosta sama vladala, jim bo zmiraj gorje. Še le delavsko-kmečka vlada nas bo rešila. Komunist ■ ■■■■■■■■■■«••■■■■■■••■■ •■■■»«■«■■■■■■■■»■
Labouristična vlada
Vodja angleške Labduristične stranke. Mac Donald, nadaljuje s svojimi neksperimenti)) ki dokazujejd, da, se mora ravnati čisto po buržoaznem receptu, kakor njegovi predniki, ako hoče1, da ga bodo meščanske stranke trpele. Kakor poročajo, namerava labouristična vlada dovoliti posojilo treh milijonov in pol šterlingov neki kapitalistični družbi, ki poseduje nasade v Sudanu (Afrika). Ta predlog je bil sprejet z velikim veseljem s strani konservativcev in liberalcev. Povzročil pa je živahne proteste pri labouri-stičnih zastopnikih.
 «-» '
Kongres Delavske stranke Bolgarije. Dne 27. aprila se bo vršil kongres bolgarske Delavsko stranke. Na dnevni red tega kongresa je postavljena tudi točka o imenovanju novega strankinega vodstva.
Pravni minister Madlmrov je stavil ministerskemu* svetu zahtevo, da so mora na podlagi izjemnega zakona *a varstvo države razpustiti Delavsko stranko.
Napredek rnskega poljedelstva. Zahteve po poljedelskih strojih naraščajo vedno bolj, tako da so že pošle vso zaloge. Načrt za zopetno uvažanje strojev predvidja čez dva milijona zlatih rubljev, za inožeinske stroje. Zunanje tvrdke bodo olajšovale uvažanje s tem, da dajo kredit z dolgim rokom in po zelo ugodnih pogojih, za nakup poljedelskih strojev
Izdajatelj :
I. O. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Posl. Gius. Bellone. Stab. Tip. S. Spaisal ■ Trieste, Via Commerdsl« *•