Ib. april 1982 lotu XI. ' st. 7 časopis kolektiva industrije motornih vozil Načrtujmo na stvarnih osnovah Ob 9. kongresu ZKS Volitve so za nami. Z visoko udeležbo smo delovni ljudje in občani ponovno dokazali pripadnost našemu socialističnemu samoupravnemu sistemu in pripravljenost, da se bomo težkih gospodarskih in političnih nalog tudi v prihodnosti lotevali odločno, preudarno in v duhu medsebojnih sporazumevanj in dogovarjanj. Tako smo oblikovali delegacije in to bomo zahtevali od delegatov, katerim smo izrazili zaupanje. Njihova naloga sedaj je, da bodo posredovali mnenje baze ZA PL AČILNO BILANCO Zakon o plačilni bilanci ! Sloveniji za letos nalaga, da mora ustvariti za 381 milijonov dolarjev več deviz, kot pa jih bo porabila za uvoz in druge potrebe. Slovenija j mora z izvozom letos iztržiti 3,8 milijarde dolarjev, kar je 1 i dobre pol milijarde dolarjev . več, kot pa jih je lansko leto. i_________________________ naprej in da nas bodo informirali o vsem, o čemer bodo sklepali in odločali, kajti volitve niso, kot bi kdo lahko mislil, višek političnega delovanja, ampak so le tisti inštrument, ki takemu delu postavlja zdrave in široke temelje. Letošnje leto že kaže, da bo družbenopolitično izredno živahno in zanimivo. Komaj so se polegle predvolilne dejavnosti, že smo prešli v predkongresno obdobje, ki zahteva od delovnih ljudi stalno angažiranost in sodelovanje pri oblikovanju kongresnih resolucij. Prihajamo namreč v čas, ko bomo že lahko ocenjevali gospodarjenje v posebnih pogojih, se pravi v luči svetovne gospodarske krize in zaostrenih gospodarskih razmer v naši domovini. Ocenjevali bomo, kako smo uspevali pri povečevanju produktivnosti in izvoza, kako nam je uspelo zmanjšati uvoz in zunanjetrgovinski primanjkljaj ter kako nam je uspelo spodbuditi vse razpoložljive sile, da bi preprečili še večjo gospodarsko in politično škodo. Ocenili bomo tudi, kako smo prestali prvo medkongresno obdobje brez dveh velikanov in tvorcev našega socialističnega samoupravnega sistema, tovarišev Tita in Kardelja. Gotovo NEVARNOST ADMINISTRATIVNIH POSEGOV ,,Vse bolj smo priče bolj ali manj odkritim dvomom v sposobnost delavcev, da bi sedanje gospodarske težave lahko premagovali na samoupravni način in na osnovah družbeno-lastninskih dohodkovnih odnosov. Sem sodijo tudi zahteve po koreniti spremembi sedanjega zakona o deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu in ponovnem uvajanju centralističnega državnoadministrativnega upravljanja in gospodarjenja z devizami. To pa se kajpak ne omejuje samo na omenjeni zakon, temveč zadeva sistem socialističnega : samoupravljanja v celoti, odraža pa se tudi pri uresničevanju j politike ekonomske stabilizacije." FRANCE POPIT ! za „Delo" - 2. aprila 1982 J *■*-*-*• JV*-**-* H-*-**-JV*-***'V***-*** ♦♦♦'F****'*****'*'**'*'****'*'*'*'*'**'*'**'*'*’*'*’*’*'*’****** 9. KONGRES ZKS KONGRES Deveti kongres Zveze komunistov Slovenije ho priložnost /a to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to. da se na njem dogovorimo za naše nadaljnje naloge. S? a bolje, kot so se leg nadejali in upali sovražniki zunanj in znotraj naše domovine. Vendar pa ne smemo zapirati oči pred problemi, ki še vedno tlijo pod Rokopise za naslednjo številko Kurirja oddajte najkasneje do 16. aprila. Uredništvo površino in bi jih sovražniki v trenutku naše nepripravljenosti lahko razpihali r požar. Prav zato je važno, da vse probleme obravnavamo odkrito in odprto, saj je naš sistem, ki je zgrajen na enakopravnosti delovnih ljudi pa narodov in narodnosti Jugoslavije, dovolj močan, da prenese vsak odkrit dialog. Izkušnje s Kosova nas učijo, kam lahko pripelje podcenjevanje in prikrivanje nezadovoljstva. ki ga sovražniki naše ureditve kaj hitro izrabijo. Vsekakor težka gospodarska in politična situacija doma in v svetu zahtevata stalna prilagajanja in ukrepanja, moramo pa biti previdni, da ne bi nekateri administrativni ukrepi, ki jih sedaj sprejemamo, kratili samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov in utirali pot nazaj k centralizmu in etatizmu. 9. kongres ZKS. ki bo od 15. do 17. aprila v Ljubljani, bo v resoluciji strnil vsebino dosedanjega dela ZKS in dal smernice slovenskim komunistom, da se bodo še bolj kot doslej vključevali v reševanje gospodarske in politične problematike v Sloveniji in Jugoslaviji. Prevladati morajo napredne ideje, ki bodo krepile jugoslovansko federacijo na ustavni osnovi, in prispevale k temu, da bodo delavci povsem obvladali rezultate svojega sedanjega in minulega dela. N. S. 9. KONGRES 3 ZKS *********+******* j****!^********************************************** Odločati na osnovi demokratičnih pobud Na volilno-programski konferenci so delegati 00S izvolili tudi novo vodstvo sindikata. Za to številko „Kuriija” smo se pogovarjali z novo izvoljenim predsednikom konference sindikata DO IMV, tov. Čedom Negovanovičem. Sindikat kot DPO — vloga, pomen v naši DO? „Če je ZK v našem družbenopolitičnem sistemu in življenju avantgardna, idejno progresivna gonilna sila, potem je sindikat poklican sindikatu naj bi dajali pobude in na demokratični način oblikovali stališča, sindikatu naj bi dajali pobude in na demokratični način oblikovali stališča na osnovi katerih naj bi sprejemali odločitve. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na ZSMS in samoupravne organe. Slabo delovanje teh institucij ponuja plodna tla za razvijanje tehnokratskih struktur in prevladovanje volje posameznikov, ki si skozi „parolo samouprave” lastijo pravico razbijati enotnost in uveljavljati svoja načela, gledana skozi drobnolastniške interese in ozko zaprtost. Samovolja posameznika, ki ima vpliv nad skupino, je v bistvu grajena na sistemu zastra-'v rvanja delavcev, nespoštovanja samoupravnih aktov, pravilnikov. Pride celo do tega, da takšen vodja iz maščevalnosti odloča o za delavca važnih za-davek. seveda pod krinko ..samouprave”. o OD. razporejanju na druga manjvrednotena delovna opravila, o stanovanju (pred sprejemom PRAVILNIKA), samo zato. ker mu ta ali oni delavec ni storil po godu ali če se mu je upravičeno, kot samo-upravljalec, zoperstavil. Še se dogaja, da nekdo sedi v krogu dvajsetih ljudi in vpije, da je „najpametnejši”. Mi pa celotni sistem gradimo na izmenjavi mnenj in stališč ter na konfrontaciji, se pravi „boju” mišljenj, saj bomo prišli do učinkovitih rezultatov. Pravilnik o dodeljevanju stanovanj in sredstev za individualno izgradnjo nam je služil kot lep primer spoštovanja in pra- vičnosti nekega samoupravnega dogovora, brez subjektivnih vplivov na rezultat izida. Spomnimo se samo pisanja o IMV-jevih praznih stanovanjih v dnevnem časopisju in polemikah okrog njih. S pravilnikom smo vse te zadeve rešili. Samoupravni dogovor ali akt nam je torej dal rešitev teh problemov. Menim, da moramo tudi na drugih področjih iskati rešitve s takšnim samoupravnim dogovarjanjem.” Naj na začetku v nekaj stavkih podamo oceno volilno programske konference, ki je bila 4. marca? „Konferenca OSS je ena od oblik delovanja sindikata, kjer OOS medsebojno usklajujejo stališča in vprašanja, ki so v interesu delavca, kjer se sporazumevamo o temeljnih zadevah, tako organizacijskih kot samoupravnih in kjer se dogovarjamo o aktivnostih za naprej. Prav konferenca, ki je bila v začetku marca letos, je potrdila, da smo sposobni za takšno dogovarjanje in usklajevanje stališč. V razpravah, ki so bile izvajane na konferenci, smo lahko zasledili vrsto konkretnih, odkritih vprašanj in slabosti, ki jih moramo znotraj DO odpraviti, da bi lahko dobili še večje zaupanje in podporo naših delavcev ter širše družbe v kraju, kjer živimo in delamo ter tudi v republiki in državi. Res, da je gospodarsko stanje v precejšnji meri vplivalo na situacijo, v kateri smo se znašli mi in tudi ostali slovenski „izgubaši”, res pa je tudi, da smo v še večji meri sam-krivi, daje stanje takšno, kakršno je. Ne bi rad ponavljal že tako znanih ugotovitev in opozoril delovne skupine CK ZKS, ko so nas pred leti opozarjali na napake in slabosti, v katerih smo se pozneje znašli, pa naj gre za to, da delavci stojijo ob robu, ko gre za odločanje, ali za sistem nagrajevanja in OD, ki ne stimulira delavce za boljše delo in gospodarjenje, ali pa za odnose z dobavitelji surovin in kooperanti ter zapletene spremembe pogojev trgovanja na domačem in tujem trgu. Kljub vsemu pa se ZK, ostale' DPO in samoupravni organi niso zoperstavili takemu stanju. Ali se bomo v bodoče? Danes ugotavljamo, da so se razmere za delovanje DPO in samoupravnih organov bistveno spremenile, vendar se stvari ne bodo razrešile, če si ne bo sleherni član kolektiva, predvsem pa član ZK in vsi drugi odgovorni subjekti v našem kolektivu prizadevali za izboljšanje tega izjemno težkega stanja. Prepričan .sem, da rešitve so in da bo kolektiv prispeval svoj delež za reševanje stanja in uresničitev sanacijskega programa. Predvsem smo na konferenci ugotovili, da strokovnjaki iz meni nerazumljivih vzrokov stojijo ob strani dogajanj, mi pa uvažamo tujo tehnologijo, „tujo pamet”, namesto, da bi bilo obratno. Ne osvajamo pozicij za naše izdelke, da bi s tem zmanjšali uvoz in povečali izvoz. Ocenili smo tudi, daje nujna in prava pobuda IS Gospodarske zbornice, da se oblikuje skupina za saniranje stanja v IMV, ter daje potrebno okrepiti predvsem vodstveni kader na ključnih procesih proizvodnje in gospodarjenja in to s strokovnjaki, ki nam bodo pomagali iz sedanjih težav.” Gotovo je vprašanje OD eno od osrednjih vprašanj. Vemo, da cene vsem izdelkom skoraj vsak dan „skačejo”, naši OD pa ostajajo isti. Kako bo z višino OD v tem letu? Vemo, daje v našem kolektivu že marsikje ogrožena socialna varnost, saj je znašal poprečni (bruto) OD v letu 1981 8.800 din. Kaj vse to ne vpliva morda tudi na fluktuacijo, produktivnost, položaj delavca? „Pri nas nimamo izdelanega sistema nagrajevanja po delu, zato bomo morali v najkrajšem času na podlagi samoupravnega, demokratičnega in strokovnega dogovora, kjer bodo sodelovali vsi zainteresirani, sprejeti nov način nagrajevanja, ki bo odraz planiranega in doseženega, ne le sedanjosti, temveč tudi prihodnosti. Sprejeti moramo takšen način nagrajevanja po delu in rezultatih dela, da bo OD našega delavca dejansko produkt njihovega sedanjega in minulega dela, ne glede na to, ali gre za proizvodnega ali režijskega delavca. Sistem nagrajevanja bi moral odpraviti razlike v OD, saj imamo primere, da imata za istim strojem dva delavca, ki delata v izmenah, različne osnove OD. Že tu kršimo pravilo za „enako delo enako plačilo” (govorim za primer, če oba dosegata 100% normo, jasno je, da bo tisti z nižjo osnovo dobil nižji OD). Zakaj? Združeno delo je od rezultatov dela obeh prejelo enak dohodek, zakaj potem ne nagrajevati obeh enako? Ko smo že pri OD ne smemo pozabiti, da je poprečje OD v Cedo Negovanovič naši DO da,eč izpod poprečja prejemkov delavcev naše branže - kovinsko predelovalne industrije in daje zaskrbljujoče veliko število delavcev, ki prejemajo nižji osebni dohodek od zajamčenega v času, ko cene življenjskih stroškov rastejo. Sindikati bomo o tem sprožili razprave, kajti če bomo zadevo prepustili samo sebi, bomo kaj kmalu prišli do spoznanja, da imamo toliko in toliko delavcev, katerih socialna varnost je ogrožena. Če jih že nimamo? ! To bo pokazala strokovna analiza, ki je v teku in javna razprava, ki jo prav tako pripravljamo. Nizki osebni dohodki in težka gospodarska situacija, predvsem za našo dejavnost, močno vpliva na fluktuacijo. Nestabi- len položaj našega kolektiva, sanacija, slabi medsebojni odnosi in morda tudi raznotirnost v tolmačenju nastale situacije, omajujejo položaj in moralo delavca v našem kolektivu, zato si mnogi iščejo trdnejša tla pod nogami.” Program in njegove glavne smernice. Kje so glavni poudarki? „Vsi poznamo osnovne usmeritve delovanja sindikata. Menim in prepričan sem, da so programi OOS, ki si jih sami zastavijo v svojih sredinah, najboljši in najučinkovitejši za tisto sredino, kjer živijo in delajo ti člani OOS, saj najbolje poznajo razmere. Najvažnejša je metoda delovanja OOS. Ali zna ta dovolj učinkovito s svojimi naprednimi stališči in konkretnimi akcijami pridobiti članstvo za naloge, najsi bo to samoupravna organiziranost, planiranje, dohodkovni odnosi in delitev dohodka, svobodna menjava dela, inventivne dejavnosti, zaposlovanje, družbeni standard delavca, varstvo in LO ter DS, organiziranost OOS, kadrovska politika, kadrovanje v politične in samoupravne funkcije ter izobraževanje funkcionarjev na ključnih vodstvenih političnih mestih. Na čem je glavni poudarek? Predvsem na tistem, kar je pomembno za delavca za njegov boljši jutri, za generacije, ki prihajajo za nami. Ponavljam, da je programska usmeritev le smer, v kateri moramo delovati v OOS, ne obstoja pa nobenega recepta, oziroma kot to pravimo, kopita, po katerem naj bi OOS delovala.” Način delovanja, kako uspešno je delo po sindikalnih skupinah. Ali so dosedanje oblike delovanja ustrezne? „Na konferenci smo iz poročila predsednika in ostalih razprav ugotovili, da so bile naloge, ki so bile naložene sindikatu, tako s strani konference kot Občinskega sveta sindikata, vedno in pravočasno izvrševane. Torej je v preteklosti le razvil neki postopek demokratizacije in javnih razprav v sindikalnih skupinah, se pravi, da sistem komuniciranja deluje. Sedaj je . PRESEŽENI NACRTI NEIZPOLNJENA PRIČAKOVANJA Za lansko leto smo v Jugoslaviji predvidevali uvoz opreme v vrednosti 1,8 milijarde dolarjev, v resnici pa smo je uvozili za 2,9 milijarde, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti zelo veliko, saj smo le 1979 uvozili več (za 3,5 milijarde dolarjev). Letos načrtujemo skoraj za polovico manjši uvoz opreme, kot smo je uvozili lani, ob koncu leta pa bomo morda zopet ugotavljali, za koliko smo presegli naše uvozne načrte. Sicer pa to še ni tako hudo: huje je, da ugotavljamo, kako smo drago tujo opremo slabo izkoristili in da ne daje tistega, kar bi po vloženih investicijah lahko pričakovali. V__________________________J naloga, da te skupine oz. zaokrožene celote ne razpravljajo samo o tistem, kar se jim narekuje, da izvajajo naloge „od zgoraj”, temveč, da se te skupine pogosteje mimo nalogov sestajajo in razrešujejo svoje probleme v sredini, kjer delajo, sprotno in da ne odlašajo z raznimi vprašanji. Svoja stališča bi morali potem usklajevati z ostalimi sindikalnimi skupinami v OOS in naprej v konferenci tozda, v konferenci DO IMV itd. Vsa aktivnost skupine je odvisna od usposobljenosti sindikalnega poverjenika oz. delo samega sindikata od predsednika OOS. So v našem kolektivu OOS, ki izredno dobro in organizirano delujejo na vseh področjih, kamor mora posegati sindikalna dejavnost. To zasledujem iz zapisnikov s sestankov OOS, ki jih prejema 10 K OOS, vendar so take redke. V dogovoru s Klubom samoupravljal - cev Občinskega sveta ZS bomo organizirali siminar za politično usposabljanje predsednikov OOS, kar bo seveda pripomoglo k boljšemu delovanju sindikata v naši DO.” Vloga in pomen informiranja. Kako smo obveščeni? „Samo dobro informiran delavec je lahko tudi dober samoupravljale^ sicer postaja orodje v rokah drugega in odloča tako, kot mu ta narekuje, saj sam o zadevi, o kateri naj bi odločal, ni dovolj informiran. Obveščenost delavca ima torej izreden vpliv na odločanje, sprejemanje sklepov in zastopanje interesov skupnega pomena. Nemalokrat slišimo, kako se delavcem gradiva za seje podelijo tik pred sejo ali občnim zborom, da delegati v DS brez seznanjenosti sredine, ki ga je delegirala, odločajo na sejah, pa čeprav ne vedo za njena stališča. Vse to počenjamo zaradi časovne stiske in sklepe sprejemamo tik pred zdajci, kar seveda spet vse to pripisujemo slabi obveščenosti in informiranosti. Iz tega izhaja, daje učinkovita le tista informacija, kije posredovana ob pravem času in na pravem mestu. Kaj nam bi na tem področju naredil sindikat in ostale DPO? Mislim, da je sindikat odgovoren, da so delavci pravočasno in pravilno informirani o vseh zadevah, ki so pomembne za delavca samoupravljalca, da pa je metodologija in sistem stvar strokovnih služb, ki skrbijo v kolektivu za informiranje. V zadnjem času veliko kritiziramo in govorimo o slabem informiranju, vendar ne opažam nekih pozitivnih sprememb. Prav tako menim, da bi se informativni center moral kadrovsko okrepiti, spremeniti način dela in modernizirati, ne pa delovati na isti ravni in s sredstvi kot že nekaj let nazaj. Ko pravim modernizirati, mislim na sam sistem posredovanja informacij, način pripravljanja in ponujanja tako tistih, ki so zakonsko opredeljene in tistih, ki so nujne za dobro samoupravno delovanje in družbenopolitično delo v našem kolektivu. Mi smo se danes osredotočili na pisane informacije v Kurirju in Informatorju ter na pripravo gradiva za nekatere seje DS in mislimo, da je to dovolj. Pa ni! Poglejmo rezultate. Niso nam potrebne analize, ozrimo se okrog sebe, povprašajmo sodelavca (delegata) o tem ali onem, pa bomo kmalu ugotovili kako slabo smo informirani. Način informiranja je potrebno korenito spremeniti, razdelati tehniko posredovanja informacije in celotno zadevo postaviti na nivo, ki ga ta čas, v katerem živimo, zahteva.” Kako pri nas samoupravljamo, kakšen je dejanski vpliv samoupravnih organov delavcev samoupravljalcev in gospodarenje? „Mnogokrat je bilo slišati pretiravanja, ko so nekateri govorili, da v IMV sploh nimamo samoupravljanja. Mislim, da so jih tudi tisti iz samoupravnih organov po tihem podpirali, misleč da tako ali tako ne moremo sami nič odločati. Vse je dirigirano, mi pa samo dvigujemo roke. V IMV smo po moji oceni razvili samoupravljanje. Menim, da delavec ne odloča o vseh vprašanjih svojega dela, ki mu ga nudita ustava in zakon o združenem delu. Neizpeljanost in nedodelanost razvojnega programa, neizdelanost dohodkovnih odnosov, nezmožnost obvladovanja vsiljenih mu investicij, vse vpliva na to, da je samoupravni položaj delavca relativno majhen. Menim, da bi z uresničevanjem ukrepov bistveno spremenili objektivni položaj delavca in s tem samoupravljanje kot družbeni odnos. Potrebno bi bilo tudi postaviti vprašanje delegatom ali so storili vse za izpolnjevanje vseh oblik samoupravnega odločanja, tako kot jim veleva zakon o združenem delu in vsi samoupravni splošni akti in ali so opravili vse svoje delegatske dolžnosti. V tej celotni samoupravni verigi tudi DPO niso odigrale svoje vloge. ZK ni mesto, kjer se odloča, je pa mesto, kjer naj bi se izoblikovala stališča, ki naj bi se potem preko komunistov v samoupravnih organih tudi uresničila. Isto velja za OOS in ZSMS. Pravimo, da je tam, kjer je dobro organiziran sindikat in ostale politične organizacije, tudi samoupravljanje dobro. Kjer tega ni, šepa tudi samoupravljanje. Letos smo se v DPO, predvsem na pobudo sindikata, domenili, da gremo istega dne v volitve za DS TOZD in DO, zato bo potrebno posebno pri evidentiranju paziti, da bomo izvolili v vse samoupravne organe osveščene ljudi, moralnopolitično neoporečne, take, ki bodo znali zastopati interes delavca, ne pa, da bo delegat samo zato, ker pač to statut zahteva. Moram povedati tudi to, da smo pred kratkim zaključili zadnjo fazo delegiranja v Zbor združenega dela in SIS. Oblikovali smo konference delegacij na nivoju DO IMV in za delegate konferenc in vodstva konferenc izvolili ljudi, od katerih pričakujemo pozitivne premike v delegatskem sistemu skupnih interesov. Udeležba na volitvah dovolj zgovorno potrjuje zaupanje delovnih ljudi v sistem, ki jim omogoča reševanja njihovih problemov in uresničevanje načrtov. SLOVENSKI IZVOZ NAPREDOVAL Slovenska izvozno-uvozna bilanca je bila lani prvič doslej najbolj ugodna med vsemi republikami v Jugoslaviji. Naša republika je pokrila z izvozom kar 85 odstotkov svojega celotnega blagovnega uvoza. Najbolj uspešna za nami je bila v tem Srbija, ki je pokrila 83 odstotkov svojega uvoza z izvozom, BiH pa ga je pokrila tri četrtine. Najmanj ugodno izvozno-uvozno bilanco je imela Črna gora, ki je z izvozom pokrila komaj 41 odstotkov svojega uvoza. V zadnjih letih dosega slovenski izvoz ugodno rast, saj se je lani povečal za 23 odstotkov, predlani pa za 34 odstotkov. V__________________________) Kaj je sprejela konferenca OOS DO IMV? 1. Konferenca ocenjuje, da je bilo delo sindikata v preteklem obdobju povezano z razreševanjem številnih vprašanj življenja in dela delavcev TOZD DO IMV. Sidnikalne organizacije so aktivneje posegale v razpravljanje in opredeljevanje stališč do posameznih vprašanj, ki so se pojavljala v TOZD in DO, vendar kljub temu konferenca ocenjuje, da sedanja organiziranost in usposobljenost sindikalnih organizacij še ne zagotavlja popolnega obvladovanja in uveljavljanja začrtane vloge sindikata na področju uveljavljanja samoupravnega položaja delovnega človeka, njegovega vpliva na gospodarjenje, kadrovsko politiko, na vse oblike socialne varnosti in druga vprašanja, povezana s sedanjimi razmerami in položajem delovnega človeka. 2. Konference osnovnih organizacij sindikata, priprave na konference ter razprave na konferenci so prispevale k celovitejši oceni sedanjih razmer, ko se delovna organizacija zaradi neustrezne poslovne politike v preteklosti nahaja v izredno težki in zaskrbljujoči situaciji. Konferenca je podprla ocene in ugotovitve 00 sindikata, ki so opozorile na resnost sedanjega stanja in nujnost organiziranega pristopa k sanaciji razmer na vseh področjih. Konferenca ugotavlja, da se začrtani sanacijski program in ukrepi ne uresničujejo v zastavljenih rokih in v zastavljenem obsegu. Po oceni konference so vzroki za odstopanje oziroma zamujanje pri uresničevanju zastavljenega sanacijskega programa tako v prešibki kadrovski zasedenosti, kot v prepočasnem uresničevanju opredeljenih smeri sanacije s strani sanatorjev in širše družbene skupnosti. Zato konferenca podpira oblikovanje delovne skupine pri Gospodarski zbornici, ki naj pomaga strokovno pospešiti dokončno sanacijo DO IMV. 3. Konferenca ugotavlja, daje razen opredeljevanja smeri bodočega razvoja IMV in kadrovske krepitve potrebno posvečati večjo pozornost organiziranosti in delu obstoječih kadrov, ki so mnogokrat neustrezno zasedeni, neučinkoviti in premalo vključeni v celotna sanacijska prizadevanja. Po oceni konference moramo s prehodno organizacijo, določenimi kadrovskimi prerazporeditvami, predvsem pa z ustreznejšo delitvijo dela med strokovnimi kadri doseči večjo vključenost celotnega kadrovskega potenciala v razreševanje vseh strokovnih vprašanj sanacije, kar bo prispevalo k preseganju sedanjih razmer, ko večji del strokovnega kadra predvsem spremlja razmere, kritizira slabosti ter naroča drugim, naj slabosti odpravljajo. Zato mora ves strokovni kader z lastnim ustvarjalnim delom mobilizirati delavce, da bodo pomanjkljivosti sproti ugotavljali in strokovno odpravljali. 4. Konferenca ugotavlja, da so se razmere za delovanje družbenopolitičnih organizacij v zadnjem letu bistveno spremenile, "kar omogoča tudi večjo vključenost sindikatov v razreševanje najbolj perečih gospodarskih, ekonomskih in drugih vprašanj delavcev TOZD DO IMV. Večjo samoupravno ter družbenopolitična aktivnost pa narekuje nujnost bolje organiziranega pristopa k delitvi dela med posameznimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. Ugotavljamo namreč, da se ista vprašanja na enak način in z enakimi zaključki obravnavajo na vseh organih. Zato menimo, da je potrebno v cilju večje učinkovitosti, pa tudi specifičnosti obravnavanja posameznih vprašanj, uskladiti programe dela družbenopolitičnih organizacij in posameznih samoupravnih organov. 5. Konferenca je ocenila, da posamezna vprašanja socialne politike in varstva samoupravnih pravic delavcev znotraj sindikalne organiziranosti ne obvadujemo dovolj učinkovito in uspešno. Se vedno se nam dogaja, da številna vprašanja socialnega položaja delavca 00 ne obravnavamo in razrešujemo. Zato moramo sindikalne organizacije usposobiti za izgrajevanje sistema socialne politike, v katerih bo skrb vseh delavcev za vsakogar, ki mu je potrebno socialno varstvo, postala vsakodnevna in neločljiva sestavina sindikalne aktivnosti. S tem v zvezi je potrebno tako imenovano zaščitno funkcijo sindikata bolj razviti in jo povezati s tekočim delom 00 sindikata. 6. Z načrtnim političnim delom moramo po oceni konference tekoče spremljati, kritično presojati in dajati pobude za razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Predvsem bi morah organizirano obvladovati naslednja vprašanja: - učinkovitost gospodarjenja z družbenimi sredstvi, - dohodkovne odnose in pojave odtujevanja rezultatov dela TOZD, - odnose med delavci TOZD, tovarištva, medsebojno vzajemnost in solidarnost, zasnovano na rezultatih dela in osebnem socialnem položaju, - analiziranje pogojev za dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje, ki omogoča smotrno delitev dela in sredstev med TOZD DO IMV in v celotni repro — verigi, - onemogočanje delovanja nesamoupravnih sil in njihovih nosilcev oziroma pojave tehnokratizma, monopolnih teženj, lokalistične in podjetniške zaprtosti in drugih slabosti, ki nasprotujejo samoupravnim odnosom, - sodelovanje in pravočasno začenjanje postopkov reševanja različnih sporov in nesoglasij, ki nastajajo znotraj TOZD in DO in - druga vprašanja, pomembna za delavce pri razvijanju samoupravnih odnosov. Tri kratke vesti iz Črnomlja Črnomelj (20. redna seja DS tozda Tovarna opreme Črnomelj) Delegati so potrdili sklep, da komisija za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v oddelkih v Črnomlju pripravi predlog za odpis in odprodajo nekorantnih osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Tov. Vardijan je delegate seznanil z vsebinsko osnovo plana kadrov DO IMV Novo mesto za leto 1981, ki so ga delegati potrdili. Obenem pa so sprožili razpravo o kadrovskih težavah in o veliki fluktuaciji, ki pesti njihov tozd. Tozd Tovarna opreme Črnomelj je iz združenih sredstev tozdov DO IMV v Novem mestu najela posojilo in sicer v znesku 800.000 din. Posojilo je namenjeno izključno za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev tozda. DS je sprejel sklep, da se na predlog stanovanjske komisije odobri posojilo naslednjim delavcem: Ivanu Željku 150.000 din, Danici Ivanušič 150.000, Alojzu Matkoviču 150.000, Mariji Jaklje-vič 200.000, Sonji Štukelj 200.000, Mariji Jakša 150.000, Jožetu Filipčiču 300.000, Cvetki Peteh 200.000 din. Stanovanjska posojila Mirna (seja delavskega sveta) Predsednik stanovanjske komisije Jože Bartolj je delegate seznanil s potekom dodeljevanja stanovanjskih posojil. Iz združenih sredstev za reševanje stanovanjskih problemov skupnega pomena na ravni DO, ki so bila vezana v banki, so bila tozdom, ki nimajo sredstev na lastnih stanovanjskih skladih, dodeljena posojila za reševanje stanovanjskih težav zaposlenih. Tozdu Mirna je bilo dodeljeno stanovanjsko posojilo v znesku 800.000 din. Stanovanjska komisija je obravnavala vlogo prosilcev in predlagala dodelitev posojil temle delavcem: Francu Gorencu 200.000 din, Francu Jakošu 200.000, Anici Kolenc 100.000, Aleksandru Blatniku 200.000, Dragici Brzin 100.000 din. Pogovor z brigadirjema Brigadirji stalne mladinske delovne pohodne brigade v naši delovni organizaciji smo spomladi pričeli z akcijami. Prvo akcijo bomo izvedli 10. aprila in sicer bomo ob Težki vodi kopali jame in postavljali stebričke za tovarniško ograjo. Še pred samim pričetkom izvajanja nalog pa naj predstavimo še „prvi“ osebi v brigadi, to sta predsednica zbora brigadirjev Vida Rifelj in komandant brigade Brane Granda. Obema smo postavili nekaj vprašanj, na katera sta rada odgovorila. Najprej pogovor z Vido Rifelj, ki je že stara in izkušena brigadirka. Vida je bila rojena 3. septembra 1962 v Novem mestu, v IMV je prišla 1981, ko je postala administrativni tehnik. Njeno delovno mesto je v sektorju zunanje trgovine. — Izvoljena si bila za predsednico zbora brigadirjev. Kakšne naloge so v tej zvezi pred teboj? „Biti vodja neke skupine, od katere se pričakuje veliko uspehov, ni lahka naloga. Potrebno je dvigovati moralo in zavest brigadirjev, voditi priprave na delovne in politične akcije ter poskrbeti za dobro počutje brigadirjev.11 - Kako si sama predstavljaš delovanje stalne brigade? „Naša SMDPB naj bi bila udarna sila v DO, ki bi se pojavljala povsod tam, kjer bi bilo najbolj potrebno, še posebno v primeru kakšnih naravnih ali množičnih nesreč." - Kakšen pomen ima takšna oblika prostovoljnega mladinskega dela za ZSMS v naši delovni organizaciji? Tu mislim predvsem na vzgojo, izobraževanja, krepitev politične zavesti mladih in možnost vključitve velikega števila mladih. „S takšno obliko prostovoljnega dela bomo lahko vzgajali naše mladince v dobre družbenopolitične delavce tako izven DO kot tudi na njihovih delovnih mestih. S svojo aktivnostjo bodo izkušnje prenašali na sodelavce in mladince ter jih skušali pritegniti k aktivnosti." - Ali ti aktivno delovanje v SMDPB pomeni veliko, dodatno obremenitev? „Aktivno delovanje v SMDPB bo vsekakor obremenitev več, ker imam za opraviti mnogo drugih stvari, ki so prav tako pomembne. Delujem v društvih in organizacijah v KS ter v DO. Sem tudi član stalne brigade pri OK ZSMS Novo mesto, katero tudi čakajo odgo- vorne naloge. Skušala bom kar najbolje opravljati zaupane naloge." — Bila si večkrat na zveznih in republiških MDA, kakšna je razlika v primerjavi z lokalnimi akcijami? „Na ZMDA je mnogo več možnosti za organizirano življenje mladih. Več je interesnih dejavnosti, izboraževanja, družbenopolitičnega delovanja. Do izraza pridejo tovarištvo, bratstvo in medsebojno sodelovanje. Lokalne akcije pa so običajno za en dan, ta je prekratek za vse predvidene aktivnosti. Največkrat ostanemo le pri fizičnem delu in nato še pri morebitnem športnem srečanju." — Kaj si kot brigadirka pridobila na teh akcijah? „Lahko bi rekla, da sem se na akcijah naučila živeti v družbi. Spoznavala sem pomen organiziranja MDA. Naučila sem se spoštovati družbeno lastnino, izvajati vse kolektivne sklepe ter širiti bratstvo in enotnost med nami in pomagati tovarišu v stiski." In sedaj je tu še komandant naše brigade Brane Granda. Rojen je 3. aprila 1953 v Novem mestu. V IMV je prišel septembra 1975 kot učenec v elektro stroki. Po končanem šolanju se je zaposlil kot elektro vzdrževalec v tozdu Tovarna avtomobilov (v proizvodnji IV), kjer ga najdete še danes. - Izvoljen si bil za komandanta SMDPB v DO IMV. Kakšne naloge so pred teboj? „Menim, da so pred mano oziroma pred vso brigado, predvsem pa pred sekretariatom velike, da ne rečem težke naloge, ker za pravega brigadira ni nič pretežkega. Dobro se zavedam, da od nas pričakujejo rezultate, ki so v situaciji, v kakršni se nahaja delovna organizacija, prepotrebni. Do teh pa lahko pridemo z aktivnimi in dobro organiziranimi akcijami, zato se bom osebno z vso resnostjo in močmi zavzemal, da bi v sekretariatu vse dobro pripravili in splanirali. Vem, da bo v primeru morebitnega neuspeha vsa kritika letela name, zato se bom zavzemal, da se sekretariat sestane tudi petkrat, če bo potrebno, pred akcijo, tako da bo plan dobro pretehtan. Jaz sem lahko le koordinator brigade, nikakor pa ne sme biti moja beseda glavna in edina." — Kako si predstavljaš delovanje stalne brigade? „Organizirano, kolektivno in pa udarno na katerikoli akciji; Vida Rifelj Brane Granda naj bo to pri kopanju jam, urejanju zelenic, parkirnih prostorov itd., predvsem pa ob elementarnih nesrečah moramo biti enotni, saj bomo tako lahko marsikaj dosegli. Če bomo organizirani, kolektivni in enotni, ne bo izostalo veselo vzdušje in dobro razpoloženje tako na naših pohodih kot tudi na kulturnih večerih, vsak posameznik bo odnesel dobre vtise in le-ti ga bodo privlačili na nadaljnje akcije in srečanje." - Kakšen pomen ima takšna oblika prostovoljnega mladinskega dela za ZSMS v naši DO? „Če sem prav razumel vprašanje, je moj odgovor takle: za ZSM v IMV bo brigadirsko življenje in delo lahko velikega pomena. Kadar bomo organizirali brigadirski dan, bo na sporedu tudi kakšno predavanje v različnih temah, tako da bo vsak lahko našel kaj zanimivega zase. Takšne krepitve v smislu vzgoje, izobraževanja in moralnopolitične zavesti bodo pozitivno delovale na vsakega posameznika, seveda na nekoga bolj, na drugega pa manj. Tako je možno, da bo marikaterega, ki sedaj pasivno gleda na vse skupaj, začelo zanimati, kako je s tem ali onim v njegovem delovnem okolju in se bo obrnil na svojo 00 ZSMS ter sčasoma postal aktivni mladinec. Če se zavedamo, da je bila do nedavnega ZSM v naši DO „na psu", pa tudi še sedaj ni na povsem pravilnih tirih, nam bo vsak novopečeni aktivist dobrodošel." Ali ti bo aktivno delovanje v SMDPB predstavljalo veliko obremenitev? „Da, obremenitve seveda bodo, tako med delovnim kot tudi prostim časom, toda moram reči, da sem pri predpostavljenih na delovnem mestu naletel na veliko razumevanje. Prostega časa pa mi zagotovo ne bo nikoli žal, saj sem .zaljubljen1 v akcijsko življenje." — Bil si na zveznih in republiških MDA, kakšna je razlika v primerjavi z lokalnimi delovnimi akcijami? „Bil sem trikrat na zvezni in enkrat na republiški akciji, večkrat pa tudi na lokalni, in iz teh izkušenj lahko zatrdim, da je že med zvezno in republiško občutna razlika, lokalnih pa s temi nikakor ne bi mogli primerjati. Na enomesečnih akcijah je časa na pretek, organizacija pa dobro zastavljena, tako da se po vrnitvi z delovišča lahko ukvarjaš z raznimi aktivnostmi. Na lokalnih si tega ne moreš privoščiti, ker tako čas kot tudi druge stvari tega ne dopuščajo. Običajno zataji še organizacija, pa smo tam, brigadir izpade fizični delavec, saj mu poleg malice in dela ni bilo pripravljenega nič drugega. Če je družba dobra, se po končanem delu na trasi ponavadi preseli v gostilniške prostore, se ob pesmi razvedri. V nasprotnem primeru pa se brigadirji razkrope na vse strani, zato jih prihodnje akcije ne privlačijo. Povsem odvečna so vprašanja, zakaj je udeležba na teh akcijah tako majhna." - Kaj si ti kot mladinec ali kot osebnost pridobil na MDA? „Na kratko povedano: izredno veliko, tako pri vključevanju v družbeno življenje, pri spoštovanju družbene imovine in podobno, ne nazadnje pa tudi ogromno novih poznanstev in prijateljev širom Jugoslavije." JOŽE DERGANC DSSS 11 KCNGKIHS \Z5M5 ŠTAFETA MLADOSTI Mladi iz Novega mesta bomo imeli tudi letos priložnost pozdraviti zvezno štafeto mladosti. Štafeta bo prispela v naše mesto prek Dobrniča in Žužemberka 27. APRILA POPOLDAN. Nato bo nadaljevala pot proti Beli krajini. Že sedaj moramo tudi v naši DO pričeti s pripravami na sprejem štafete. V___________________________________/ V dveh tozdih mladi niso organizirani Člani koordinacijskega sveta ZSMS v DO IMV si prizadevamo, da bi delo in aktivnost mladih v vseh naših osnovnih organizacijah (imamo jih 18) dejansko zaživelo. Predvsem si želimo, da bi se spoznali tudi s člani 00 ZSMS v tako imenovanih zunanjih tozdih. Še vedno pa nismo dosegli takšnih rezultatov, kot si jih želimo. Vsi tozdi, ki so vključeni v našo delovno organizacijo, z izjemo Belega Manastira, so sorazmerno blizu Novega mesta, vendar ugotavljamo, da predstavljajo tudi ti kilometri določeno oviro. Ne gre za to, da te osnovne organizacije ne bi bile aktivne, nasprotno, posamezne bi bile lahko za vzgled, vendar pa bi vseeno morali poiskati ustrezno obliko srečavanja, spoznavanja mladih med seboj. V tozdu Zastopstvo inozemskih firm v Ljubljani ni delavcev ki bi vsaj po letih sodili v mladinsko organizacijo, prav tako pa ni možnosti in interesa mladih v tozdu Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta. Od tu nam je Alojz Jeglič, ki se je trudil, da bi stvari premaknil z mrtve točke, poslal naslednje pojasnilo, ki ga objavljamo v celoti. „V tozdu Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjeta, bi lahko bila osnovana organizacija mladih, vendar je ni zaradi nezainteresiranosti. Mladinci so že starejši, v glavnem poročeni, doma s kmetij in zato težko najdejo čas za dejavnosti izven delovnega časa. Tudi v bodoče v našem tozdu ne vidimo možnosti za osnovanje mladinske organizacije, ker tudi zaposlovanja nove, zlasti mlade, delovne sile verjetno ne bo.“ Predsedstvo KS ZSMS DO IMV Politična šola mladih Občinska konferenca ZSMS Novo mesto je tudi letos pripravila mladinsko politično šolo, ki je organizirana po A in B programu. Iz 00 ZSMS v naši delovni organizaciji se bodo te oblike izobraževanja, ki bo potekala v aprilu, udeležili naslednji mladinci: Tozd TA: proizvodnja I: Tomislav Markovič (B); proizvodnja IV: Bernarda Bratkovič (B), Branko Granda (B), Mile Žgela (A), Dragan Mandič (A), Ljubiša Georgijevič (A) , Jovan Georgijevič (B); proizvodnja V: Štefica Penica (A), Zvone Tratar (A), Anica Košir (A), Marko Hvastja (B); Materialni oddelek: Stane Miklič (A), Roman Miklič (A). Tozd TP: Branko Vukobrat (A), Tatjana Štefanič (A), Dušan Marjanovič (B). DSSS: Jože Derganc (B), Sonja Jenič (B), Jasna Šinkovec (B) , Bojan Jenkole (B), Darja Zepuhar (B), Milan Piletič (A) Roman Vrček (B). Tozd COMMERCE: Anton Korasa (A), Danica Žagar (A). Tozd Tehnoservis: Rado Cesar (A), Jože Kobe (A), Franc Pisek (A), Jože Plaveč (A), Janez Jurišič (A). V_______________________'_____________________________J Delajmo načrtno! V 00 ZSMS DSSS smo 23. marca 1982 na volilno-program-ski konferenci izbrali novo predsedstvo 00, v katerega so bili izbrani mladinci iz posameznih sektorjev. Po poročilu o delovanju 00 v preteklem obdobju smo sprejeli tudi akcijski program aktivnosti naše 00 v letu 1982/83. Na prvi seji predsedstva 00 25. marca 1982 pa so bili izmed članov predsedstva izvoljeni novi predsednik Bojan Jenkole, sekretarka Branka Vovk in blagajničarka Erna Zupančič, člani predsedstva so še Nada Rataj, Milan Piletič, Janez Zupančič, Jože Derganc in Igor Zupet. 00 ZSMS v DSSS je v obdobju 1981/82 delovala bolj stihijsko kot pa načrtno in frontno. Predsedstvo se je iz različnih vzrokov osipalo, novi mladinci, ki so prevzeli njihovo mesto, pa se pri svojem delu v začetku niso najbolje znašli, saj za to delo niso bili pripravljeni; sčasoma se je stanje izboljšalo. Po ustanovitvi koordinacijskega sveta ZSMS v IMV je viden napredek v metodah delovanja v mladinski organizaciji, vendar jih je potrebno še dograjevati in izpopolniti, da bomo lahko ugotovili, daje aktivnost članov ZSMS pravi odraz zavesti in volje večine mladih v DSSS. Torej bomo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti aktiviranju čim večjega števila mladih, da se bodo vključevali v dogajanja na vseh področjih dela in življenja v DO ter izven nje. AKTIVNOSTI, KI SMO JIH IZVAJALI V LETU 1981: čistili smo sneg v TP, sodelovali smo v akciji NNNP, na srečanju mladih iz združenega dela (organizator KMD pri OK ŽSMS), en mladinec se je udeležil ZMDA, kopali smo jame za tovarniško ograjo, aktivno smo se vključili v priprave na volilno-programsko konferenco KS ZSMS DO IMV, obiskali smo vojašnico Milana Majcna v počastitev dneva JLA. AKTIVNOSTI V LETU 1982: Z ustanovitvijo KS ZSMS je tudi naša 00 postala aktivnejša. Akcije, v katere smo se vključevali na pobudo KS ZSMS DO IMV: sodelovanje na okrogli mizi v kadrovski politiki v IMV, proslava kulturnega praznika, predavanje „Vpliv vere na Dolenjskem — religija in mladi", ogled spominske sobe v vojašnici Milana Majcna, izvedeno je bilo evidentiranje (od 140 jih je 53 izpolnilo karton), akcija za članarino (44 mladincev), v SMDPB je bilo evidentiranih 17 mladincev, med drugim so mladi sodelovali v razpravi o zaključnem računu, predstavniki sektorjev so bili prisotni na TKK v predvolilnem obdobju, v raznih delegacijah je zastopano zadovoljivo število mladih iz DSSS, v času volitev so bili v DSSS v volilno komisijo in volilne odbore vključeni v glavnem mladinci, ekipa naše 00 se je udeležila sindikalnega strelskega tekmovanja. Glede na specifičnost organiziranosti in lokacijo DSSS bo v prihodnjem obdobju potrebno posvetiti posebno pozornost metodam dela v 00, predvsem na področju informiranja in samostojnosti sektorjev v obliki aktivov, predsedstvo pa naj bi te aktivnosti povezalo in usklajevalo ter vodilo akcije na nivoju 00. Predvsem manjka iniciative med mladimi. Vsi si želimo akcij, ob tem pa pričakujemo, da nam jih bo pripravil kdo drug. Večje sodelovanje in pomoč pri delu 00 ZSMS pričakujemo tudi od ZS in ZK v DSSS, prav tako pa je potrebno v mladinske vrste ponovno vključiti vse tiste mlade komuniste, ki so s svojim delovanjem v ZSMS prenehali. r \ MED STO NAJVECJIMI Med sto naj večjih slovenskih izvoznikov se je po podatkih Vestnika gospodarske zbornice uvrstilo tudi več organizacij združenega dela s področja dolenjske in spodnjeposavske regije. Zasedle so naslednja mesta: 2. IMV Novo mesto, 5. sozd Uniles (član Novoles), 14. sozd Gipos (član Pionir), 15. Krka Novo mesto, 55. Trimo Trebnje, 66. Novoteks Novo mesto, 76. Beti Metlika, 79. Lisca Sevnica in 84. Gozdno gospodarstvo Brežice. Od naštetih ima največje pokritje uvoza z izvozom Gozdno gospodarstvo Brežice (1656,4 odstotka), najmanj pa Beti Metlika (35,7 odst.). „_________________________J Smučarski tečaj na Voglu Aktivno na volitvah Tako kot že nekajkrat, je bil tudi letošnjo zimo organiziran smučarski tečaj na Voglu. Zaradi zelo ugodne cene in plačevanja v obrokih seje tečaja udeležilo veliko ljubiteljev smučanja. Med njimi pa je bila velika večina mladih. Tečaj je trajal od 13. do 20. marca. Ze sam začetek je bil vzpodbuden, bilo je vsaj polovica takih, ki so že bili na tečajih, katere je organizirala DO IMV. Veliko je bilo novih, kar nam kaže, d je smuka vse bolj priljubljena med delavci naše DO. / \ Sodelovanje ostaja O našem tvornem in uspešnem sodelovanju z V. P. 1394/10 smo že veliko pisali. Nekateri med vami ste se tudi sami vključevali v te akcije in bili z njimi zadovoljni, saj so bile vedno prežete z veliko mero prijateljstva in tovarištva. Tako smo imeli v sredo, 24. marca, poslovilni prijateljski večer z vojaki in starešinami te vojne pošte. Vojaki namreč odhajajo v „pre-komando". Prav zaradi čvrstih tovariških vezi, ki so zrasle v tem času sodelovanja, je bil tposlovilni večer ob prijetni glasbi vojaškega ansambla toliko bolj prijeten. Vendar tovarištvo ostaja in sodelovanje prav tako. Med nas bodo prišli novi vojaki, ki bodo to sodelovanje nadaljevali. ________________________/ Tako smo z željo po lepem vremenu odšli ob 15. uri iz Novega mesta. Po kratkočasni vožnji, za kar smo sami poskrbeli s petjem, smo prišli do Bohinjskega jezera in hotela pod Voglom. Že ta večer je organizator poskrbel za spoznavni večer. Smuka seje začela s sončnim vremenom. Tečajniki so bili razvrščeni v 4 skupine, pač po znanju smučanja. Bilo je tudi nekaj takih, ki so prvič stali na smučeh. Vendar so se s pomočjo vaditelja in drugih udeležencev kmalu znebili strahu pred belimi planjavami. Kaj kmalu so začeli uživati v lepoti smučanja. Da ne bi bili preutrujeni zaradi smuke, nam je vreme naklonilo dan počitka, saj je tako snežilo, da je mimogrede zapadlo 30 cm snega. Seveda je vsak izkoristil dan za nabiranje novih moči, pripravili smo tudi šaljivo tekmovanje, bilo je mnogo smeha in zabave. Zadnjega dne je bilo tekmovanje v veleslalomu. Marsikdo je imel strah pred vratci, vendar so bili vsi srečni in nasmejani, ker jim je uspelo prevoziti progo. Zvečer so bili najuspešnejši nagrajeni. Večer smo zaključili z družabnimi igrami in plesom. Prišel je čas odhoda. Ob slovesu so vsi zagotavljali, da se naslednjo zimo zopet srečamo na snegu. Seveda pa smo ob slovesu tudi veselo zapeli, da ne bi bili žalostni po tako uspešni, dobro organizirani in vodeni enotedenski smuki. Mladi Novega mesta na oddaji Srečanje Tokrat smo se Srečanja, ki ga vodi Mito Trefalt, udeležili brigadirji Kranja in Novega mesta. V ekipi, kije predstavljala Novo mesto, smo bili tudi mladi iz naše DO. Ves čas oddaje, v sklopu katere je bila vrsta zanimivih iger in tekmovanj, je bilo v studiu prijetno razpoloženje. Seveda Mito Trefalt tudi tokrat ni mogel „iz svoje kože“, tako smo morali vsi udeleženci sodelovati v razgibalnih vajah, za ritem pa je poskrbel orkester Jožeta Privška. Za Srečanja smo pripravili tudi zabaven in neko- liko bodeč, aktualen skeč, kije naši ekipi prinesel vodilne točke. Z nami je bil tudi Alojz Simončič, železničar, ki se je izkazal in premagal nasprotnika iz Kranja v poznavanju zgodovine lokomotiv. Zadnjo odločilno točko pa smo si prislužili v tekmovanju tribun. Tako je bil končni izid 5 : 3 znaš. Zato smo se toliko bolj veseli in dobro razpoloženi vrnili v Novo mesto in proslavili naš uspeh. ZORAN LEKO DSSS Aktivnosti članov 00 ZSMS DSSS na volitvah članov delegacij za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti Člani 00 ZSMS DSSS so se zelo aktivno vključili v volitve. To je razvidno že iz same sestave volilne komisije in volilnih odborov, torej organov, ki so najpomembnejši in najodgovornejši za pravilen in uspešen potek volitev, kot tudi iz zastopanosti mladih, saj so bili evidentirani za člane delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Volilna komisija DSSS je bila zvečine sestavljena iz članov ZSMS, le en član volilne komisije je bil starejši. Kljub mladosti so člani volilne komisije uspešno opravili delo, za katero so bili zadolženi (neposredno tehnično delo v zvezi s pripravo volitev, imenovanje in instruk-taža volilnih odborov itd.). Člani mladinske organizacije so prevladovali tudi pri sestavi volilnih odborov, skrbeli so za pripravo in ureditev volišč, vodili glasovanje na voliščih, po opravljenem glasovanju ugotavljali izide glasovanja itd. Na kandidatni listi za volitve članov delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti sicer ni bilo članov ZSMS, zato pa so bili člani ZSMS kandidirani v sorazmerno velikem številu za člane delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. Za člane delegacij za skupščine sisov je bilo izvoljenih 7 članov ZSMS od skupno 30 delegatov, kolikor jih je bilo izvoljenih. Predsednik volilne konuss -. J VUTE MIRO Ustanovili OO ZSMS v tehničnih službah Da bi aktivirali in vključili čim večje število mladih v delo mladinskih organizacij, smo na zadnji seji KS ZSM TA sklenili, da se formira nova 00 v tehničnih službah TA. Tehnične službe so do sedaj delovale v okviru materialnega oddelka, vendar je bila aktivnost teh mladincev slaba. To sta namreč dve popolnoma ločeni enoti z različnimi interesi in z različnimi problemi, zato je prihajalo do tega, da se tehnične službe niso vključevale v delo. Ker sta se tudi sindikat in ZK reorganizirala, več samo fraze, ki jih vztrajno ponavljamo iz dneva v dan. Mislim, da je prišel skrajni čas, da potegnemo črto ter prenehamo z oportunističnim neodgovornim obnašanjem in zahtevamo osebno in kolektivno odgovornost na vseh nivojih. Mladinci si tudi služimo kruh in take stvari nas morajo zanimati, zato moramo pokazati na nepravilnosti ter vztrajati pri odpravljanju nepravilnosti. To lahko izpeljemo le z aktivnim delovanjem. 18. marca 1982 smo imeli Izvolili smo predsedstvo v sestavi: - predsednik Jeriček Miro (tehnološki oddelek OV) - podpredsednik Perhaj Igor (KTO DV) - sekretar Jakše Alenka (vodstvo TA) - blagajnik Obradovič Stoja (vodstvo kontrole kvalitete) - člana predsedstva: Hočevar Ivan (rekonstrukcijski oddelek OV) Halilovič Ruždija (planski oddelek) bomo tako skupno tvorili enotno fronto v borbi za sanacijo delovne organizacije in za uveljavljanje samoupravnih odnosov ter nagrajevanje po delu. Ni samo naloga mladinskih organizacij, da sodelujejo na raznih delovnih akcijah, prireditvah, ampak da se vključijo in aktivno delujejo na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Finančno stanje naše DO nam kaže, da to ne smejo biti ustanovno konferenco 00 ZSM v tehničnih službah, na kateri so bili prisotni poleg mladincev tudi predstavniki 00 ZS, 00 ZK ter OK ZSM. Prve naloge predsedstva so, da evidentira mladince, napravi akcijski program ter aktivira v delo čim več mladincev. Seveda mu moramo s svojim delom pomagati. FRANC NEMANIČ tozd TA tl : Jfc J i . i \\ k 1 , IJ J ..Avtodom" z znakom IMV je vzbudil izredno zanimanje tudi pri strokovnjakih. Tudi za avtomobilske prikolice je na sej n'1 TOZD Commerce obiskovalcem posredovali' r V ZNA) Letošnji 21. mednarodni sejem moto* očeh domače javnosti še pred otvori* „jeklenim konjičkom" najbolj nakloni' „predstavo, ki je ne bo", pri čemer so® domači avtomobilski industriji, ki po ^ potemtakem dve desetletji stara pred' posebnega smisla. Nedvomno drži, da je bil beograjski ** prikrajšan za vrsto značilnosti, ki so mUc — „vašar" mu rečejo tukajšnji — saj' domače proizvajalce ob zid. Cen ni, P*1 dobavni roki so zadeva, o kateri pogovarjajo, in celo prospekti so dostik" odvija v duhu velikega CA. (cirka), ki' radovednežu ne pove mnogo. Tudi pod oboki velike dvorane ob vi* avtomobilov in prikolic — letos prvič P' ob najboljši volji ni bilo moč ustva"' razstavnega prostora dalo tudi praktični1 To nevšečnost v veliki meri blaži splo^1 informiranja, da je IMV kljub ogroma*1 razstavili vrsto novih izdelkov, ki prič3 vztraja v doslej stokrat potrjeni pravilni f1 Naš „avtodom" je „prva zvezda b podkovani poznavalci skorajda obnern"1 voz, ki sta v prvi vrsti nov dokaz, da P*1 izvozne ofenzive na konvertibilni trg, ki® modrostjo in pridnim delom. Čeprav ne gre podcenjevati palete n® šteti tudi dva modela prikolic (prodaji obiskovalcev. Uspeh na evropski sceni je na našem razstavnem prostoru, ampak 1 vrsto izpeljank te uspešnice in videti \l' primerne konkurence v srednjem razred" Resda program razstavljenih dostava1 & dalj časa čakajo na dobavo pred letofP daljšem času pripravili prijetno presene’ uspešnem pohodu po Evropi v hipu rta^ razreda pri nas. Ni časa niti prostora za nekatere inačice bomo v sodelovanju z gre le za pokrivanje zaostalih obveza1 lO'1 konstrukcijskem, tehnološkem in konc^ ki je bil spričo različnih okoliščin v ozadje. Ta kratki raport iz Beograda vsekak0' tukaj dogajalo, velja pa ponovno podč^ slišati vsak trenutek: „Beograjski saloni1 Prijetno je slišati takšne komplia1"11 pozabiti, da nas tudi obvezujejo. PRILOGA-NAŠI DELEGATI ORGANI ZVEZE KOMUNISTOV V IM V 1. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV 2. TOZD TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO Sekretariat 00 ZK proizvodnje I: Sekretariat 00 ZK: Črnič Boris sekretar Fink Aleš sekretar Udovič Jože namestnik Rešetič Dušan namestnik in člani in člani Šterk Marjan Djaip Mojca Hren Anton Gašperšič Stane Ruperčič Anton Ravbar Stane Sekretariat 00 ZK proizvodnje II in materialnega oddelka: Liberšar Franc sekretar 3. TOZD COMMERCE NOVO MESTO Petrovič Stanko in člani namestnik Sekretariat 00 ZK: Cigoja Drago Drakulič Janko Negovanovič Čedo sekretar Kordiš Tone Šali Rudi namestnik Likar Peter in člani Švajger Branko Sekretariat 00 ZK proizvodnje III: Francekovič Lidija Zrimšek Janez Gerbec Andrej sekretar Čampelj Vinko Grobovšek Vojko in člani Ponikvar Anton Pedišič Vojko Lobe Janez namestnik 4. TOZD TEHNOSERVIS NOVO MESTO Sekretariat 00 ZK: Sekretariat 00 ZK proizvodnje IV: Mirtič Venceslav sekretar Samarđija Drago sekretar Brodar Štefan namestnik Ograj šek Miro in člani namestnik in člani Rom Anton Ribič Leopold Vuksan Ivan Bursač Vladimir Jakovac Vinko Cvetkovič Josip Cerovšek Drago Vržina Milorad Sekretariat 00 ZK proizvodnje V: Plankar Drago sekretar 5. DSSS Cvetkovič Vlado evidentičar in člani Andolšek Franc Grubič Jože Sekretariat 00 ZK: Lipar Emil Zavodnik Franc sekretar Medle Karolina Mamilovič Andrej namestnik Perše Alojz in člani Ferbežar Dragica Sekretariat 00 ZK tehničnih služb: \ Hlavaty Zagorka Sadek Rudi Kebelj Lojze \ sekretar Reba Drago Ljubeč Vanja in člani Čeferin Anton Koman Mitja Repše Franc Dravinec Marija namestnik Jasnič Miro 6. TOZD ZIF LJUBLJANA 00 ZK: Sekretariat 00 ZK obrata Suhor: Simčič Nataša sekretar Ovniček Nikola sekretar Petrič Franc namestnik Muc Anton namestnik Avsec Iztok Dako Sumina član Prezelj Breda r \ 7. TOZD TOVARNA OPREME MIRNA 10. TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ Sekretariat 00 ZK: Sekretariat 00 ZK: Sladič Branko sekretar Konestabo Milan namestnik in člani Leskovec Franc Bizjan Miran Medved Stane Jazbec Stanislav Gačnik Peter ml. Franjga Katjuša Končina Elizabeta Tintor Marinka Tori Ivan 8. TOZD PODGORJE ŠENTJERNEJ Sekretariat 00 ZK: Sluga Slavko sekretar Tomšič Polde namestnik in člani Gabrič Jože Luštek Franc Grubar Jože 9. TOZD TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREZICE Adlešič Slavo sekretar in člani Butala Anton Živanovič Rade Štukelj Sonja Šimec Vladka 11. TOZD TOVARNA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR Sekretariat 00 ZK: Vinović Dragutin Šuvakov Aladar Stupar Koviljka in člani Obradović Čedo Blažeka Josip Sekulič Milan Dobo Tivadar DELOVNA ORGANIZACIJA IMV PREDSEDSTVO KONFERENCE ZK DO IMV sekretar namestnik blagajnik Sekretariat 00 ZK: Lukšič Stane in člani Orešnik Marjan sekretar Ban Ivan Kovačič Tatjana namestnik Bizjan Miran in člani Tomšič Jože Novak Ivan Negovanovič Čedo Blažič Ivan Piletič Jože Kosi Boža Plankar Drago predsednik ORGANI ZVEZE SINDIKATOV V IMV 1. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO Izvršni odbor OOS proizvodnje I: Blatnik Alojz Hrovatič Ivan Sirk Martin Bregar Fani predsednik namestnik predsednika sekretar blagajnik in člani Božič Jože Cugelj Jože Hrovatič Ivan Ivnik Franc Janeževec Vida Janjac Stjepan Gorjanc Jože Kastelic Anica Klobučar Franc Potočar Stane Ruperčič Anton Smuk Alojz Zoran Leopold Žabkar Martin Izvršni odbor OOS proizvodnje II: Krštinc Boris predsednik Radojčin Ivica namestnik predsednika Pavlin Štefka sekretar in člani Obrč Tončka Gosenar Jože Iskra Marjan Rogič Nedeljka Muška Franc Štih Jože Pavlin Drago Pavlin Zora Špelko Ivan Murgelj Valentin Rojc Lucijan Žurga Srečko Bratkovič Marjan Izvršni odbor OOS proizvodnje III: Kužnik Albin predsednik Der Vlado namestnik predsednika Levak Branko sekretar J in člani Srebrnjak Jože Gorenc Franc Lindič Franc Žalec Jože Gimpelj Jože Kolenc Marijan Kos Anton Cimerman Janez Šega Peter Kastelic Franc Jenič Milan Bon Marija Drkušič Jovanka Sodja Stane Macedoni Alojz Olah Janoš Luzar Ivan Jerele Marija Petrovič Stevo Izvršni odbor OOS tehničnih služb: Izvršni odbor OOS proizvodnja IV: Kupljen Franc predsednik Gajič Ljubo namestnik predsednika Granda Branko sekretar Grabnar Tončka blagajnik in člani Kastelic Stane Murn Tomaž Horvat Jože Mohorčič Marjan Gerkšič Jože Sijarič Mustafa Kastrevc Silva Kadvanj Stjepan Kastelic Anton Rajakovič Branko Vidmar Anton Plantan Alojz Ograjšek Miroslav Izvršni odbor OOS proizvodnje V (montaža gospodarskih vozil): Zupančič Janez predsednik Kastrevc Alojz namestnik predsednika in člani Blatnik Jože Marinič Marjan Grahek Stane Malerič Jože Golobič Janez Kobe Janez Uhan Ivan Drganc Brane Rangus Cvetka Gregorčič Marija in člani Murn Marjan Gregorčič Franc Udovič Marija predsednik namestnik predsednika sekretar Izvršni odbor OOS obrata Brežice: Gramc Jože Požar Rajko Žabker Marija Jurman Jože predsednik namestnik predsednika sekretar blagajnik Izvršni odbor OOS obrata Suhor: Jordan Stane Šimec Stane Nemanič Mira in člani Šoštarič Niko Črnugelj Ivan Car Marija Hostič Tilka Furjanič Zdenko Šaver Stanko Špehar Josip Radakovič Stjepan Ambrožič Anton Jurkovič Dragutin Videtič Brane predsednik namestnik predsednika blagajnik Izvršni odbor OOS proizvodnje V (montaža osebnih vozil): Marinkovič Vlado predsednik Stojanovič Rašo namestnik predsednika Jakše Anton sekretar in člani Cvetkovič Vlado Blagojevič Tošo Žibert Milan Smrke Martin Petkovič Silva Župevc Alojz Aščič Ivo Božič Anton Čeič Drago Vinovrški Štefka Gliha Martin Nose Franc Bogovac Rade Košak Franc Izvršni odbor OOS materialnega oddelka: Sodja Alojz predsednik Miklič Pavle namestnik predsednika Pust Jože sekretar in člani Kastelic Jože Lukse Jože Kaplan Veko KONFERENCA OOS TOZDA TOVARNA AVTOMOBILOV NOVO MESTO Proizvodnja I Blatnik Alojz Hrovatič Ivan Novak Slavko Črnič Boris Proizvodnja II Gosenar Jože Murgelj Valentin Štih Jože Krštinc Boris Proizvodnja III Der Vlado Lindič Franc Levak Brane Kužnik Albin Proizvodnja IV Hrovat Jože Granda Branko Gajič Ljubo. Kupljen Franc J Proizvodnja V (gospodarska vozila) Marinič Maijan Ucman Jože Kastrevc Alojz Zupančič Janez Proizvodnja V (osebna vozila) Plantan Drago Štamfelj Majda Turk Jože Udovč Jože Zadel Jože 3. TOZD COMMERCE NOVO MESTO Cvetkovič Vlado Grubič Jože Jakše Anton Marinkovič Vlado Materialni oddelek Božič Miha Miševič Mirko Sodja Alojz Pust Jože Izvršni odbor: Udovč Vlado predsednik in člani Žagar Danica Avsec Vinko Korasa Anton Berkopec Jože Malenšek Albin Vesel Jelka Tehnična priprava proizvodnje 4. TOZD TEHMOSERVIS NOVO MESTO Rajkovača Marko Jovanovič Biljana Černič Gordana Derganc Brane Kovinski obrat Brežice Gramc Jože Jerman Jože Vretič Jože Majkič Miroslav Obrat Suhor Plut Anton Šaver Stanko Jurkovič Drago Jordan Stanko Izvršni odbor. Gregorčič Janez Longar Anton in člani Žagar Katarina Lavrič Peter Šircelj Martin Vukajlovič Brane Kikič Jeronim Udovč Jože Veman Ivan Jerič Franc Pavačič Anton 5. DSSS PREDSEDSTVO KONFERENCE OOS TOZDA TOVARNA AVTOMOBILOV Rajkovača Marko (tehnične službe) Kužnik Albin (proizvodnja III) Grozina Majda (proizvodnja I) Jovanovič Biljana (TPP) Kupljen Franc (proizvodnja IV) Cvetkovič Vlado (proizvodnja V) Jordan Stanee (obrat Suhor) Sodja Alojz (materialni oddelek) Krštinc Boris (proizvodnja II) predsednik namestnik predsednika sekretar blagajnik član član član član član 2. TOZD TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO Izvršni odbor: Izvršni odbor: Petrič Jože Žagar Stanislav Štampohar Francka in člani Al Soufi Marinka Čalič Marija Drab Slavko Derganc Jože Ferbežar Tomaž Leko Zoran Mihajlovič Tereza Pavlovič Milka Piltaver Rezka Plantan Marija Sadek Rudolf Terzič Marija predsednik namestnik predsednika predsednik namestnik predsednika blagajnik Ravbar Stane Sever Rudi in člani Avguštin Stane Drab Marija Dragan Alojz Gazvoda Jože Gazvoda Jožica Gorišek Florjan Hrastar Antonija Jurečič Ladislav Jakše Milka Jerman Vinko Kermc Ivan Novak Franc Opalk Maijan predsednik 6 T0ZD Z,F LJUBLJANA namestnik predsednika Izvršni odbor: Marn Nada Božnar Marjeta Lrban Ivan predsednik blagajnik član 7. TOZD TOVARNA OPREME MIRNA Izvršni odbor: Gorenc Franc predsednik Gačnik Peter ml. namestnik predsednika Konestabo Marija sekretar in člani Knežević Roža Primožič Janez Jakopin Marija Zupanek Karolina Žibert Cilka Hribar Janez Ramovž Marjan Franjga Katja Zupančič Stane Kolenc Joži Planinc Alojz Lakner Ivan Mežič Danica Poreber Martin Volf Anica Stegne Pavel Stipanovič Marko Pezdirc Anton 12. TOZD TOVARNA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR 8. TOZD TOVARNA OKEN IN KOVINSKE GALANTERIJE ŠMARJETA Izvršni odbor: Goli Franc predsednik Tratar Cvetka namestnik predsednika in člani Gorenc Anton Redek Anica Škrbina Jožica Kerenc Jože Šterk Pepca Kocjan Jože 9. TOZD PODGORJE ŠENTJERNEJ Izvršni odbor: Izvršni odbor: Borovac Josip predsednik Kner Ivan namestnik predsednika Košak Marica blagajnik in člani Vukašinovič Vlado Zrilič Boško Dolčič Ivan Kifer Josip Folk Jovan Čavič Miličko Mučič Vjekoslav Mančič Vinko DELOVNA ORGANIZACIJA IMV Vrhovšek Jože Gorenc Martin Judež Slavi in člani Jordan Ivanka Medle Martina Hudoklin Jože Praznik Franc Prhne Marija Simončič Ludvik predsednik namestnik predsednika sekretar IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE OOS DO IMV Negovanovič Čedo (Commerce) Ferbežar Tomaž (DSSS) Kopinč Branko (TAP Brežice Borin Franc (TO Mirna) Penica Drago (TO Črnomelj) Rajkovača Marko (TA Novo mesto) Sever Rudi (TP Novo mesto) predsednik namestnik predsednika član član član član član 10. TOZD TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREŽICE Izvršni odbor: Dolenšek Rudi Kovačič Tatjana Kopinč Branko in člani Toplišek Rok Vinetič Franc Turk Emil Arh Ivan Šetinc Jože Koželj Zdenka Sotler Jože Debelak Erika Tomše Irena Kolar Bojan Jurman Angelca 11. TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ KADROVSKA KOMISIJA Reba Drago DSSS predsednik Bratož Dominik (TA Novo mesto) član Hrastar Tončka (TP Novo mesto) član Berkopec Jože (Čommerce) član Mirtič Vinko (Tehnoservis) član Goli Franc (TOKG Šmarjeta) član Globevnik Martina (Podgorje Šentjernej) član KOMISIJA ZA PRIZNANJA Negovanovič Čedo (Commerce) predsednik Horvat Božo (TP Novo mesto) član Galič Artur (TA Novo mesto) član Vidovič Tomo (Tehnoservis) član Poglajen Zlata (TOKG Šmarjeta) član Jarkovič Franc (Podgorje Šentjernej) član Barbič Janez (DSSS) član KOMISIJA ZA POČITNIŠKO DEJAVNOST predsednik sekretar blagajnik Izvršni odbor: predsednik Marn Igor (ZIF Ljubljana) Švajger Martina (TO Črnomelj) Penica Drago Konestabo Marija (TO Mirna) Kozan Janez namestnik predsednika Zupančič Mirko (Čommerce) in člani Sever Rudi (Tovarna prikolic) Grahek Martin Bučar Jože (Tovarna avtomobilov) ORGANI ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENUE VIMV 1. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV Žučak Željko Ambrožič Janez Predsedstvo 00 ZSMS proizvodnje I: Ruperčič Anton Kulovec Silvo in člani Markovič Tomislav Pintarič Jože Primc Darinka Predsedstvo 00 ZSMS proizvodnje III: LubeJanez Gabelič Mujo Padovan Boris Koželj Ivan Turk Brane Predsedstvo 00 ZSMS proizvodnje IV: 2. TOZD TOVARNA PRIKOLIC NOVO MESTO predsednik sekretar Predsedstvo 00 ZSMS: predsednik podpredsednik sekretar član član Zoran Igor Kudelič Ostoja Pakar Stanka in člani Vukobrat Branko Črv Branko Štefanič Tatjana Marjanovič Radmila Sarič Peter Gačnik Marjan Hirkič Mustafa Marjanovič Dušan predsednik podpredsednik sekretar Granda Brane Zupančič Darko Bratkovič Nada Stjepič Gordana in člani Vuksan Ivan Vojnovič Mile Grabnar Tončka Žgela Mile Giorgijevič Jovan Predsedstvo 00 ZSMS proizvodnje V: Dukič Zdravko Sokolović Martin Benedik Vida Obradovič Stoja Lakič Marjan Kobe Janez predsednik podpredsednik sekretar blagajnik predsednik podpredsednik sekretar blagajnik član član Predsedstvo 00 ZSMS materialnega oddelka: Sodja Stane Drakuiič Janko Petrovčič Stevo in člani Pekolj Jože Kukman Franc Rajer Marjan Bon Marija Žagar Marjan predsednik podpredsednik sekretar 3. TOZD COMMERCE NOVO MESTO Predsedstvo 00 ZSMS: Korasa Anton predsednik Sedlar Milena sekretar in člani Žagar Danica Banko Andrej Kovačič Nevenka Mikolič Zvone Šutar Jože Švajger Borut 4. TOZD TEHNOSERVIS NOVO MESTO Predsedstvo 00 ZSMS: Glavan Andrej predsednik Pisek Franc sekretar in člani Forneci Ljubica Kikič Jeronim Zore Brane Cerar Majda Žagar Stane 5. DSSS Predsedstvo 00 ZSMS: Predsedstvo 00 ZSMS tehničnih služb: Jeriček Miro Perhaj Igor Obradovič Stoja Jakše Alenka Hočevar Ivan Halilovič Ruždija predsednik podpredsednik blagajnik sekretar član član Jcnkole Bojan Vovk Branka Zupančič Ema in člani Derganc Jože Zupančič Janez Rataj Nada Zupet Igor predsednik sekretar blagajnik Predsedstvo 00 ZSMS obrata Suhor (stari sklic): Nemanič Jože predsednik Žugelj Anton namestnik in člani Nemanič Mira Petrič Jane/ Lukamč Katica Muc Anton Konda Martin 6. TOZD TOVARNA OPREME MIRNA Predsedstvo 00 ZSMS: Gačnik Peter predsednik Škarja Drago sekretar Zakrajšek Joži blagajnik in člani Bartolj Anton Kramar Marjeta Udovč Jože Uhan Milena 7. TOZD PODGORJE ŠENTJERNEJ Predsedstvo 00 ZSMS: in člani Vovk Tomaž Švajger Martina Veselič Jože Vardič Ivo Jerman Marjana Špehar Ivan Poreber Anton V. Tomažin Tone Grubar Jože Župan Majda Škoda Pavla predsednik podpredsednik sekretar Blagajnik 8. TOZD TOVARNA AVTOMOBILSKIH PRIKOLIC BREZICE 10. TOZD TOVARNA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR Predsedstvo 00 ZSMS: Predsedstvo 00 ZSMS: Kršlin Vlado Krulc Sonja Krajačič Ljubica predsednik sekretar blagajnik 9. TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ Predsedstvo 00 ZSMS: Lakner Ivan predsednik Ivanušič Danica namestnik Mančič Vinko Grujič Radovan Galetič Mira in člani Milanović Dragoljub Kleš Drago Turk Zlatko Matič Sretko Kerič Zvonko Djukič Mirko Tavez Ferenc predsednik sekretar blagajnik DELEGACIJE ZA ZBORE ZDRUŽENEGA DELA IN ZA SKUPŠČINE SIS V TOZD IN DSS DO IMV TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV c) posebna delegacija za kulturo I. DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Ljubeč Vanja 2. Grobovšek Vojko 3. Bahč Vlado 4. Fridl Srečko 5. Likar Peter 6. Repovž Tone 7. Piletič Jože 8. Ribič Leopold 9. Šterk Marjan II. DELEGACIJE ZA SIS a) združena delegacija (izobraževanje, raziskovanje) 1. Kordiš Tone predsednik 2. Leskovšek Vojteh namestnik 3. Črnič Boris 4. Fabjan Anton 5. Kopitar Mladen 6. Levak Brane 7. Mačerol Vinko 8. Peterle Slavko 9. Petkovič Silva b) združena delegacija (invalidsko-pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje) L Kotnik Franc predsednik 2. Gregorčič Slavko namestnik 3. Andolšek Franc 4. Butala Jože 5. I Iren Anton 6. Kastelic Anton 7. Križman Jože 8. Lindič Franc 9. Šinkovec Jože predsednik namestnik 1. Lindtner Tatjana 2. Prašnikar Tomo 3. G rozina Majda 4. Kovačič Janez 5. Krhin Boris 6. Lazarov Spasenka 7. Ravbar Verica 8. Skupek Ljubo 9. Šurla Franc č) posebna delegacija za telesno kulturo 1. Bratož Dominik 2. Bogovac Jovo 3. Bradač Jože 4. Mikec Vinko 5. Piletič Boris 6. Cigoja Zlata 7. Kecojevič Ivo d) posebna delegacija za zdravstvo L Kukman Alojz 2. Franko Anton 3. Adlcšič Nikola 4. Bregar Fani 5. Kastelic Jože 6. Medle Karolina 7. Novak Slavko e) posebna delegacija za otroško varstvo L Jerele Marija 2. Kikelj Milena 3. Blatnik Jože 4. Kastelic Jože predsednik namestnik predsednik namestnik predsednik namestnik predsednik namestnik 5. Lovrinič Katarina 6. Potočar Sonja 7. Šurla Franc 0 posebna delegacija za socialno skrbstvo 3. Zadel Jože 4. Blažič Franc 5. Kovačič Jana 6. Staniša Janez 7. Pirnar Janez ' ^ predsednik 1. Jovanovič Biljana predsednik 2. Plantan Alojz namestnik 3. Blažič Jane/ 4. Gregorčič Marija 5. Kos Boris 6. Marinčič Marjan 7. Perše Alojz g) posebna delegacija za stanovanjsko gospodarstvo 1. Fabjan Anton predsednik 2. Krštinc Boris namestnik 3. Bon Marija 4. Gerbec Andrej 5. Ruperčič Anton b. Stojanovič Raso 7. Škof Vinko II DELEGACIJE ZA SIS a) združena dejegacija (stanovanjsko gospodarstvo, invalid-sko-pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje) 1. Hrastar Tončka namestnik 2. Ravbar Stane 3. Luzar Jože 4. Dular Milka 5. Gašperšič Stane 6. Rešetič Dušan predsednik 7. Kuhar Martin 8. Urbančič Franc 9. Strojin Martina b) združena delegacija (kultura, telesna kultura, izobraževanje, raziskovanje) OBRAT SUHOR I DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Črnugelj Ivan 2. Drakulič Niko 3. Guštin Jože 4. Nemanič Jože 5. Nemanič Stane 6. Pezdirc Anton 7. Selič Franc II DELEGACIJE ZA SIS a) združena delegacija (zdravstvo, otroško varstvo, zaposlovanje) 1. Damjanovič Vera 2. Gurovič Milan 3. Ivančič Jože 4. Jordan Stane 5. Konda Jože 6. Kraševec Jože namestnik 7. Krizmanič Evgenija predsednik b) združena delegacija (izobraževanje,kultura, telesna kultura. raziskovalna dejavnost) 1. Črnič Mihael 2. Goleš Ilija 3. Kraševec Anica 4. Malešič Božidar 5. Muc Anton 6. Nemanič Mira 7. Ovniček Nikola c) združena delegacija (socialno skrbstvo, pokojninsko-invalidsko zavarovanje) 1. Bogovič Josip 2. Juršič Lado 3. Krštinc Drago 4. Nemanič Jože 5. Selan Zinka 6. Šajatovič Nikola 7. Štefanič Marija TOZD TOVARNA PRIKOLIC I DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Kulovec Jože 2. Jaklič Ivan namestnik namestnik predsednik namestnik predsednik namestnik predsednik 1. Gazvoda Jožica 2. Sever Rudi 3. Luzar Anton 4. Dolinar Jože 5. Pavlin Zvone predsednik 6. Habjan Marjan 7. Jurečič Lado 8. Mavsar Stane 9. Fink Aleš 10. Muhič Alojz 11. Marjanovič Dušan namestnik 12. Rolih Miha c) združena delegacija (zdravstvo, otroško varstvo, socialno varstvo) 1. Hrastar Franc 2. Gačnik Marjan 3. Jakše Milka 4. Mohar Stane 5. Jakobčič Miha 6. Pavlin Marija 7. Dajčman Ciril 8. Vraničar Marija 9. Balabanič Marija TOZD COMMERCE I DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Boltar Alojz namestnik 2. Cvetkovič Marjan 3. Gogič Jožica 4. Korasa Anton 5. Peterlin Janez 6. Požun Franc predsednik 7. Švajger Branko 8. Zrimšek Janez II. DELEGACIJE ZA SIS a) združena delegacija (kultura, izobraževanje, raziskovanje) 1. Debeljački Gordana 2. Dragičevič Mirko 3. Drenovec Vlado 4 Mikulič Dragica 5. Seničar Milena 6. Šuštaršič Jože 7. Tomše Miha 8. Urbančič I rane 9. Vozelj Marija namestnik predsednik _____________J predsednik namestnik r v. b) združena delegacija (zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo) 1. Avsec Vinko 2. Jaklič Marija 3. Malenšek Albin 4. Obradovič Divna 5. Suhorepec Cvetka predsednik 6. Udovč Vlado 7. Vesel Jelka 8. Vodopivec Jožica namestnik 9. Zupančič Ivan c) združena delegacija (stanovanjsko gospodarstvo, invalid-sko-pokojiiinsko zavarovanje, zaposlovanje) 1. Hudoklin Jože 2. Negovanovič Fanika 3. Papič Dubravko namestnik 4. Potokar Nevenka 5. Seničar Jože 6. Šepec Anton 7. Šmid Franc predsednik 8. Zupančič Mirko 9. Zupan Dana TOZD TEHIMOSERVIS I. DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Grablovec Alojz 2. Jakovac Vinko 3. Jerič Franc 4. Kastelic Ivan 5. Kovačič Alojz 6. Miklič Jože 7. Žagar Martin II. DELEGACIJE ZA SIS a) združena delegacija (izobraževanje, raziskovanje, kultura, telesna kultura) 1. Bukovec Anica 2. Golobič Marjan 3. Gorišek Janez 4. Kelvišar Anton 5. Kobe Ferdo 6. Kolenc Leopold 7. Perko Jože 8. Sivec Bogomir namestnik 9. Šinkovec Jože predsednik b) združena delegacija (otroško varstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo) 1. Blatnik Fanika 2. Drkušič Marko 3. Gosenar Marija namestnik 4. Kopina Ivan 5. Kunstek Milan 6. Molan Darko predsednik 7. Murn Albert 8. Šulc Jože 9. Žibert Jože c) združena delegacija (stanovanjsko gospodarstvo, pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje, zaposlovanje) 1. Ambrožič Aloj/. 2. Cerar Majda namestnik 3. Luzar Franc 4. Novak Viktor 5. Perše Stanislav predsednik 6. Saje Alojz 7. Tomažin Jože 8. Vukajlovič Branko 9. Žurga Franc predsednik namestnik N DSSS I. DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Hlavaty Zagorka namestnik 2. Jasnič Miro 3. Kebelj Anica 4. Košir Branko 5. Kraševec Drago 6. Mamilovič Andrej predsednik 7. Sopčič Mato II. DELEGACIJE ZA SIS a) združena delegacija (kultura, telesna kultura, izobraževanje, raziskovanje) 1. Bančov Ferenc 2. Dunato Anton 3. Fajfar Slavica 4. Goedl Djerdj 5. Lukšič Stanislav predsednik 6. Petakovič Djordje 7. Pureber Marta 8. Sečan Mica 9. Simončič Alojz 10. Starič Vladimir 11. Šinkovec Jasna namestnik 12. Špinger Mojca b) združena delegacija (zdravstvo, otroško varstvo, socialno skrbstvo) 1. Ban Ivan 2. Bradica Anka 3. Brine Janez 4. Bursač Radojka 5. Košir Branko 6. Leko Vesela 7. Ostojič Cecilija 8. Oštir Marjanca 9. Povše Janez c) združena delegacija (stanovanjsko gospodarstvo, invalid-sko-pokojninsko zavarovanje, zaposlovanje) 1. Aringer Rezi 2. Božič Marija 3. Brzič Alfonz 4. Deak Rezka 5. Muhič Jože 6. Sadek Rudolf 7. Strmole Breda 8. Senica Franc 9. Štangelj Vlasta TOZD ZASTOPSTVO INOZEMSKIH FIRM LJUBLJANA Vsi zaposleni (manj kot 30) predstavljajo delegate a) delegat za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA: Preželj Breda b) delegati za SIS (kultura): Pečar Peter (zdravstvo): Popovič Sonja (zaposlovanje): Bogataj Vlasta namestnik predsednik predsednik namestnik TOZD TO MIRNA I. DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Bizjan Bogomir namestnik 2. Brate Jože 3. Gačnik Peter ml. 4. Jerovšek Ivan 5. Kašič Janez 6. Mandelj Stanislava ____________________________________________J 7. Strajnar Martin 8. Tintor Amalija 9. Višček Daniel 10. Zore Albin 11. DELEGACIJE ZA SIS a) posebna delegacija za izobraževanje 1. Bevec Marija 2. Gačnik Frane 3. Jakopin Marija 4. Kodrič Ciril 5. Kranjc Marija 6. Ravnikar Branka 7. Sladič Marija b) posebna delegacija za zdravstvo 1. Bon Franc 2. Bračko Vanda 3. Brinovec Miroslav 4. Gorenc Franc 5. Kovač Franc 6. Leskovec Emilija 7. Peček Anton predsednik namestnik predsednik namestnik predsednik c) združena delegacija (kultura, telesna kultura, raziskovalna dejavnost) 1. Kirm Anton 2. Knez Božidar 3. Kramar Marjeta 4. Petje Anton 5. Podržaj Marija 6. Ramovš Marjan namestnik 7. Rugelj Ivanka 8. Toman Emil predsednik 9. Žonta Olga č) združena delegacija (otroško varstvo, socialno skrbstvo, stanovanjska skupnost, zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje) 1. Franjga Katjuša 2. Gašperšič Darinka 3. Jerič Rozalija 4. Knez Franc 5. Kolenc Jožica 6. Konestabo Marija 7. Rugelj Ivan 8. Šega Darko 9. Škarja Drago namestnik predsednik TOZD TOKG ŠMARJETA I DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Bečaj Silva 2. Goli Franc 3. Gorenc Anton Horvatič Ana Ilovar Dragica Redek Anica 7. Štimpfelj Ignac II POSEBNA DELEGACIJA SIS 1. Bevc Milena 2. Gorenc Anton 3. Grahut Jožica 4. Ilovar Dragica 5. Mrgole Lojzka 6. Šterk Pepca 7. Tratar Cvetka 8. Vovk Franc 9. Kapler Anton TOZD TOVARNA PODGORJE ŠENTJERNEJ I. DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA predsednik namestnik predsednik namestnik predsednik namestnik predsednik namestnik 1. Duh Jože 2. Globevnik Martina 3. Grubar Jože 4. Koželj Martina 5. Luštek Franc 6. Medvešek Lado 7. Praznik Franc II. DELEGACIJE ZA SIS SPLOŠNA DELEGACIJA SIS: Tomažin Tone Barič Franc a) za izobraževanje 1. Bratkovič Franc 2. Dvojmoč Franc b) za kulturno dejavnost 1. Grgovič Jože c) za raziskovanje 1. Gorenc Martin č) za telesno kulturo 1. Škoda Pavla d) za zdravstvo 1. Sluga Slavko 2. Prhne Marija e) za otroško varstvo 1. Bregar Jožica 2. Črne Janez f) za socialno skrbstvo 1. Tomažin Tone 2. Cujnik Lado g) za stanovanjsko gospodarstvo 1. Penca Janez 2. Vencelj Franc h) za invalidsko-pokojninsko zavarovanje 1. Barič Franc i) za zaposlovanje 1. I ludoklin Jože TOZD TAP BREZICE L DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Tomše Jože 2. Šumlaj Zvone 3. Kolar Milan 4. Bratanič Ivanka 5. Cizelj Ivan namestnik 6. Ogorevc Miha predsednik » DELEGACIJE ZA SIS II. DELEGACIJE ZA SIS a) posebna delegacija za zdravstvo 1. Novak Ivan 2. Sotler Jože 3. Ogorelc Alojz 4. Blažič Ivan 5. Ostrelič Jože 6. Šabanovič Sadik 7. Veble Ciril b) posebna delegacija za izobraževanje 1. Levak Peter 2. Strgar Lidija 3. Grmovšek Stanko 4. Dimeč Janja 5. Glogovšek Milena 6. Urek Breda 7. Dedukič Meho c) združena delegacija za socialno skrbstvo in otroško varstvo 1. Kolar Bojan 2. Oštir Fanika namestnik 3. Boh Vera 4. Tomše Irena 5. Toplišek Rok 6. Janušič Ljubica 7. Kostevc Marjetka predsednik č) posebna delegacija za pokojninsko-invalidsko zavarovanje 1. Medved Anton namestnik 2. Bregar Ivan 3. Ogorelc Slavko 4. Kelhar Anton 5. Kopine Branko predsednik d) posebna delegacija za raziskovanje 1. Levak Jože 2. Urek Franc predsednik 3. Planinc Greta 4. Krošl Ivan 5. Hotko Ivan namestnik e) posebna delegacija za stanovanjsko gospodarstvo 1. Kene Srečko 2. Kosi Boža 3. Jurman Angelca 4. Dobrina Karl namestnik 5. Lesar Franc predsednik f) združena delegacija (kultura in telesna kultura) 1. Bertole Janez predsednik 2. Kranjc Janez namestnik 3. Krajčič Ljubica 4. Tomše Božo 5. Kuželj Maijan 6. Uršič Peter 7. Kostanjšek Jože g) posebna delegacija za zaposlovanje 1. Kolar Branko predsednik 2. Sečen Ernest namestnik 3. Kovačič Tatjana 4. Omerzo Ivan II. 5. Bertole Mojca TOZD TOVARNA OPREME ČRNOMELJ I. DELEGATI ZA ZBOR ZDRUŽE NEGA DELA 1. Vovk Tomaž predsednik 2. Ramuta Ivan podpredsednik 3. Adlešič Slavo 4. Golobič Janez 5. Grahek Angelca 6. Kofalt Stane 7. Starešinič Anton 8. Šištarič Jože 9. Planinc Antonija 10. Kozan Janez a) združena delegacija (raziskovanje, izobraževanje) 1. Saje Anton predsednik 2. Jelenc Marjan 3. Junko Jože 4. Špehar Ivan 5. Štublar Martin 6. Švajger Martina 7. Vajs Anton b) združena delegacija (otroško varstvo, socialno skrbstvo) 1. Željko Milka predsednik 2. Filipčič Jože 3. Hvala Milka 4. Jesih Anica 5. Mihelj Edvard 6. Rožman Marija 7. Vipavec Vinko c) združena delegacija (kultura in telesna kultura) 1. Lakner Ivan predsednik 2. Brežan Marjan 3. Butala Anton 4. Novak Anton 5. Pavliha Anton 6. Štefanič Jože 7. Vajs Drago d) združena delegacija (zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje) 1. Laterner Alojz predsednik 2. Batinič Marija 3. Lužar Alojz 4. Simonič Matija 5. Štefanič Alojz 6. Štrumbelj Milka 7. Žarkovič Vinko e) posebna delegacija za zdravstvo 1. Živanovič Rado predsednik 2. Dejak Jelka 3. Jakša Marija 4. Planinc Franc 5. Žnidaršič Marija f) posebna delegacija za stanovanjsko gospodarstvo 1. Zore Jože predsednik 2. Kozan Marija 3. Pezdirc Janez 4. Rozman Zvone 5. Udovič Alojz TOZD TOVARNA SERVISNE OPREME BELI MANASTIR I. DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Zrilič Duško predsednik 2. Brženac Rastko namestnik 3. Vujatovič Milorad 4. Milanovič Dragomir 5. Kovač Stevan 6. Šulc Janoš 7. Mergl Adam 8. Dobo Tivadar 9. Bekič Milan II. DELEGACIJA SIS a) združena delegacija (vzgoja in osnovno izobraževanje, družbena skrb za predšolske otroke, kultura in informacije, telesna kultura) 1. Vukašinovič Vlado predsednik 2. Vojtek Pavle 3. Juhas Ernest namestnik predsednik predsednik namestnik 4. Grujič Radovan 5. Bogdan Željko b) združena delegacija (usmerjeno izobraževanje elektro-kovinske stroke, raziskovanje, zaposlovanje, dijaški in študentski standard) 1. Šarc Josip predsednik 2. Benimč Adam 3. Groš Branko 4. Borovečki Stjepan 5. Hrovat Jožef c) združena delegacija (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo, socialno skrbstvo) 1. Farkaš Josip predsednik 2. Radovanovič Radojica 3. Stamenkovič Vida 4. Blagojevič Milan 5. Leskovar Tomo d) združena delegacija (stanovanjska dejavnost, komunalna dejavnost, protipožarna zaščita in elementarne nesreče) 1. Kebert Mihalj predsednik 2. KJeš Drago 3. Mančič Vinko 4. Marinkovič Milenko 5. Galetič Milan e) delegacija za gospodarske SIS (vodno gospodarstvo, elektrogospodarstvo, lokalne ceste) 1. Markan Ivan KONFERENCE DELEGACIJ TOZDOV IN DSSS V SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE NOVO MESTO sis za pokojninsko-invalidsko zavarovanje: 1. Božič Marija (DSSS) predsednik 2. Zupan Dana (Commerce) namestnik predsednika 3. Kožnik Franc (TA) 4. Gregorčič Slavko (TA) 5. Andolšek Franc (TA) 6. Hrastar Tončka (TP) 7. Urbančič Franc (TP) 8. Cerar Majda (Tehnoservis) 9. Ambrožič Alojz (Tehnoservis) 10. Šmid Franc (Commerce) 11. Muliič Jože (DSSS) sis za otroško varstvo: 1. Suhorepec Cvetka (Commerce) predsednik 2. Jerele Marija (TA) namestnik predsednika 3. Kikelj Milena (TA) 4. Blatnik Jože (TA) 5. Pavlin Marija (TP) 6. Mohar Stane (TP) 7. Drkušič Marko (Tehnoservis) 8. Vodopivec Jožica (Commerce) 9. Ban Ivan (DSSS) 10. Ostojič Cica (DSSS) 11. Blatnik Fani (Tehnoservis) sis za zaposlovanje: 1. Senica Franc (DSSS) predsednik 2. Rešetič Dušan (TP namestnik predsednika 3. Butala Jože (TA) 4. Hren Anton (TA) 5. Kastelic Anton (TA) 6. Strojin Marija (TP) 7. Perše Stanislav (Tehnoservis) 8. Tomažin Jože (Tehnoservis) 9. Papič Dubravko (Commerce) 10. Negovanovič Fani (Commerce) 11. Strmole Breda (DSSS) sis za stanovanjsko gospodarstvo: 1. Fabjan Anton (TA) predsednik 2. Stangelj Vlasta (DSSS) namestnik predsednika 3. Krštinc Boris (TA) 4. Bon Marija (TA) 5. Gašperšič Stane (TP) 6. Dular Milka (TP) 7. Novak Viktor (Tehnoservis) 8. Vukajlovič Brane (Tehnoservis) 9. Potokar Nevenka (Commerce) 10. Hudoklin Jože (Commerce) 11. Brzič Alfonz (DSSS) sis za izobraževanje—raziskovanje: 1. Lukšič Stane (DSSS) 2. Kordiš Tone (TA) 3. Leskošek Vojteh (TA) 4. Črnič Boris (TA) 5. Luzar Tone (TP) 6. Fink Aleš (TP) 7. Šinkovec Jože (Tehnoservis) 8. Kobe Ferdo (Tehnoservis) 9. Urbančič Franc (Commerce) 10. Šušteršič Jože (Commerce) 11. Poreber Marta (DSSS) sis za kulturo: 1. Pavlin Zvone (TP) 2. Lindtner Tatjana (TA) 3. Skupek Ljubo (TA) 4. Grozina Majda (TA) 5. Mavser Stane (TP) 6. Bukovec Anica (Tehnoservis) 7. Sivec Bogomir (Tehnoservis) 8. Vozelj Marija (Commerce) 9. Seničar Milena (Commerce) 10. Šinkovec Jasna (DSSS) 11. Špringer Slavka (DSSS) sis za socialno skrbstvo: 1. Leko Vesela (DSSS) 2. Muren Albert (Tehnoservis) 3. Jovanovič Biljana (TA) 4. Plantan Alojz (TA) 5. Blažič Janez (TA) 6. Jakše Milka (TP) 7. Dajčman Ciril (TP) 8. Kopina Ivan (Tehnoservis) 9. Jaklič Marija (Commerce) 10. Malenšek Albin (Commerce) 11. Bursač Radmila (DSSS) sis za zdravstvo: 1. Nosan Darko (Tehnoservis) 2. Košir Branko (DSSS) 3. Kukman Alojz (TA) 4. Franko Anton (TA) 5. Adlešič Nikola (TA) 6. Jakovčič Miha (TP) 7. Gačnik Marija (TP) 8. Gosenar Marija (Tehnoservis) 9. Avsec Vinko (Commerce) 10. Zupančič Ivan (Commerce) 11. Oštir Marjanca (DSSS) sis za telesno kulturo 1. Bratož Dominik (TA) 2. Sever Rudi (TP) 3. Bogovac Jovo (TA) 4. Bradač Jože (TA) 5. Marjanovič Dušan (TP) 6. Gorišek Janez (Tehnoservis) 7. Golobič Marjan (Tehnoservis) 8. Debeljački Gordana (Commerce) 9. Drenovec Vlado (Commerce) 10. Petakovič Doko (DSSS) 11. Sečen Marija (DSSS) predsednik namestnik predsednika predsednik namestnik predsednika predsednik namestnik predsednika predsednik namestnik predsednika predsednik namestnik predsednika bilo veliko zanimanja, tako da so delavci ^ informacije. (U IMV ev 'n motornih vozil v Beogradu je bil v 'ij° skorajda obsojen na neuspeh. Celo n' s° ga blagohotno napovedovali kot ae'' v mislih predvsem splošne razmere v nenju mnogih nima česa pokazati in je 'ava v mestu ob zlivu dveh rek brez °n malokdaj v svoji zgodovini tako zelo aJale podobo sejma ali ljudskega praznika 0 objektivne okoliščine postavile zlasti '•netni davek je zavit v tančico misterije, vUudni predstavniki najraje sploh ne 1 .Privilegij manjšine obiskovalcev. Vse se 1 Osnemu interesentu niti poprečnemu kjer je IMV razstavila kakih šestdeset *ervisne opreme — visi velik vprašanj, saj ^dušja, ki bi zelo uspelemu videzu 1ačai. ki smo si ga tako želeli. 0 °ceno, ki polni stolpce sredstev javnega težavam naredila pravi „bum", saj smo l0, da dolenjski velikan ne glede na vse °9ramski usmeritvi. tajskega salona", saj so tudi najbolj srečanju z dvema tipoma čudovitih P'kakršne težave ne morejo odvrniti od Se le treba iz dneva v dan dokazovati z ijL . Prikolic za domači trg, h katerim je ' *e R 9 tisti, ki pleni simpatije množice ^■devetke" naredil tarčo zanimanja ne le Prireditvi nasploh. Razstavili smo celo a -.devetka", zlasti v izvedbi TL, nima °rPobilov domačih proizvajalcev. .V°eil vzbuja jezo nekaterih kupcev, ki že Vema vplačanih vozil, vendar smo po -,*e- Renault „trafic" in „master" sta v a Uporabnike dostavnih vozil srednjega °vanje desetin izvedb teh vozil, katerih u'tom kmalu poslali na domači trg. Ne .'■Pač pa predvsem za ogromen korak v *ern razvoju programa dostavnih vozil, Pb letih (neupravičeno) potisnjen v ati'IT'el namena Podstaviti vsega, kar se je , br^nanje, ki smo ga imeli priložnost ,e nabu IMV"! v®ndar ne smemo niti za trenutek m I S £aj mm m m R 9 je z veliko prednostjo osvojil naziv „avto leta 1982“ v zahodni Evropi. Tudi domači kupci so pokazali veliko navdušenje nad njim. Program dostavnih vozil smo popestrili z razred tovrstnih avtomobilov. najnovejšimi Renaultovimi modeli, ki sodijo v vrhunski V naši hali je vladal nenehen vrvež od jutra do večera. GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH * GLAS MLADIH S posveta predsednikov OO ZSMS v združenem delu V Domu JLA je bil 23. marca posvet vseh predsednikov 00 ZSMS in koordinacijskih svetov iz ozdov. Z veseljem ugotavljamo, da se predsedniki naših 00 ZSMS pridno udeležujejo posvetov, katerih glavni namen je nuditi pomoč pri delu v 00 ZSMS in ponujajo koristno izmenjavo mnenj in izkušenj. Na tokratnem posvetu smo obravnavali nekaj obsežnejših poglavij iz naše bodoče aktivnosti. V aprilu naj bi bile v vseh 00 ZSMS izvedene programsko-volilne konference. Ugotavljamo, da smo v naši DO, v tozdih s sedežem v Novem mestu, konference izvedli vsi, razen v Teh-noservisu in TA, proizvodnja II. Ivan Uijanič, predsednik konference mladih delavcev, in Anton Anderlič, predsednik občinske konference ZSMS, sta prisotne seznanila s potekom priprav na XI. kongres ZSMS, ki bo predvidoma 29. oktobra v Novem mestu. Za pripravo kongresa je oblikovan 45-članski odbor, ki deluje po komisijah. Mladi iz Novega mesta se bomo morali aktivno vključiti v vse akcije, ki bodo pripravljene in naj bi zagotovile čim tvornejše in uspešnejše delo kongresa. V kratkem bo RK ZSMS poslala vsem 00 ZSMS kongresne dokumente, ki jih bomo morali vsi temeljito analizirati in oblikovati svoja stališča. Na kongresu bo mlade iz Novega mesta zastopalo delegatov. V nadaljevanju posveta smo se pogovarjali o pripravi in izvedbi mladinske politične šole, Delegata za 9. kongres ZKH in 12. kongres ZKJ Beli Manastir (sestanek 00 ZK) Po predhodni informaciji o delu in pomenu obeh kongresov je sekretar 00 ZK Drago Vin-kovič prebral predlog, izoblikovan na seji sekretariata. Predlagana sta bila: za delegata na kongres ZKH Erne Juhas, za delegata na kongres ZKJ pa Milan Sekulič. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. ki jo pripravlja občinska konferenca ZSMS. Ta politična šola je postala osnovna oblika družbenopolitičnega usposabljanja in marksističnega izobraževanja za najširši krog mladih v osnovnih organizacijah. Šola bo organizirana po dveh programih: A program zajema manj zahtevne teme in je namenjen predvsem tistim, ki do sedaj še niso obiskovali nobene oblike takega izobraževanja, B program pa predstavlja nadgradnjo A programa oz. nadaljevanje kateregakoli predhodnega usposabljanja. Mladi naše DO smo OK ZSMS posredovali več prijav za to obliko izobraževanja. Politično izobraževanje mladih poteka tudi prek sindikata in ZK, žal pa so mladi v te oblike izobraževanja premalo * v vključeni. V te oblike možne kandidate evidentirata sidnikat in ZK, vendar prav zaradi šibke povezanosti z 00 ZSMS pogrešamo večjo vključenost mladih v to izobraževanje. Ob koncu posveta smo bili seznanjeni še z nekaterimi aktivnostmi, ki so predvidene v okviru občinske konference ZSMS Novo mesto v mesecu mladosti. Naj jih nekaj naštejemo, saj bomo o njih obsežneje pisali in vas seznanjali v naslednjih številkah Kurirja. Sprejeli bomo zvezno štafeto mladosti, obiskali bomo zaključno slovesnost v Beogradu, pripravljeno bo 4. srečanje mladih iz ozdov. Za konec: predsedniki 00 ZSMS v naši DO naj se teh posvetov redno udeležujejo, če pa so zadržani, naj pošljejo namestnike. ( -----------------------------------------------v KOORDINACIJSKI SVET ZSMS DO IMV: Aleš Fink — predsednik Tone Luzar — podpredsednik Jasna Šinkovec — sekretar Predsedstvo: Jože Derganc Ostoja Kuđelič Martin Sokolović Peter Gačnik Nadzorni odbor: Franci Nemanič Robert Dular Anton Tomažin v___________________________________________________y MLADI LITERATI Rekli so mi Rekli so mi: ,,Bodi hrabra, bodi močna, da bom zmogla to pot." Nisem ubogala. Zdaj sem sredi še večjih zmot. Rekli so mi: „Povej vse naglas, poglej resnici v oči." Nisem si upala. Zdaj maščuje se mi. Rekli so mi, da sem pretiha, preskromna, da me bo življenje poteptalo. Ne verjamem. Toliko lepega mi je že dalo. ANDREJA V_________________________________________________________J 9. KONGRES ZKS Deveti kongres /.»e/c komunistov Slovenije ho priložnost /a to. da temeljito oeenimo. kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi. nismo ure ničili, ter /a to, da se na njem dogovorimo /a nase nadaljnje naloge. Obrambno usposabljanje Ob koncu lanskega leta se je začelo obrambno usposabljanje občanov in delovnih ljudi v naši občini. Program izobraževanja je enotno zastavljen za vso Slovenijo in vsebuje naslednje teme: — delovanje družbenopolitičnega sistema v KS in ozdih v vojni in drugih izrednih razmerah, — mobilizacija v različnih pogojih, — diverzantsko delovanje, — oklepna sredstva in vodenje boja proti njim. V naši občini je organizacijo in izvajanje izobraževanja prevzel zavod za izobraževanje in produktivnost dela, občinski sekretariat za SLO pa pokriva stroške. Celotno gradivo se obravnava na enem ali dveh seminarjih in to v osmih šolskih urah. Po stališčih občinskega sekretariata za SLO se pouka udeležujejo pripadniki enot CZ, NZ, TO, člani komitejev za SLO in DS v KS in ozdih ter tisti občani in delovni ljudje, ki so razporejeni na delovne dolžnosti v ozdih, DPS ali drugod. Poleg teh se pouka udeležijo tudi tisti, ki so zaposleni v ozdih, stanujejo na območju KS, kjer je sedež ozda, a se pouka niso udeležili v KS. Pouka so oproščeni rezervni vojaški starešine, razen če nimajo razporeditve v obrambni strukturi ozda ali KS. Na podlagi sestanka s predsedniki komitejev za SLO in DS in soglasja odgovornih delavcev smo se dogovorili, da pouka zaradi obveznosti v proizvodnji preložimo na letošnje leto. Pouk naj bi trajal v popoldanskem času od 15.45 do 17.45 oz. od 6. do 19. ure za tiste, ki stanujejo na območju KS Novo mesto. Kako je potekal pouk v tozdih IMV s sedežem v Novem mestu? Pouk je potekal v 13 skupinah (od 25 do 50 slušateljev). Udeležba na seminarjih je bila dobra. Pohvala gre zlasti pripadnikom civilne zaščite, ki so se pouka udeležili v polnem številu, razen opravičeno odsotnih in bolnih. Večina udeležencev je z metodo izvajanja pouka zadovoljnih. Vsebina tem je bila vezana na konkretne probleme, do katerih bo prihajalo v času neposredne vojne nevarnosti ali vojne. Temi „delovanje družbenopolitičnega sistema v vojni in drugih izrednih razmerah” in „mobilizacija v različnih razmerah” še nista dovolj razmejeni, dognani in povezani in povezani s prakso v KS in ozdih. Zato je nujno, da na takšnih seminarjih aktivno sodelujejo tudi slušatelji, da bi z lastnimi izkušnjami in mnenji dopolnili vodenje sistema SLO in DS. Gradivo za letošnje izobraževanje je bilo objavljeno tudi v Naši obrambi, kar je omogočilo, da se z njim seznanijo tudi tisti, ki se predavanj niso udeležili, udeležencem pa je bilo v pomoč za boljše razumevanje gradiva na seminarju. Na seminarjih so udeleženci razširili svoja spoznanja o obrambnih in samozaščitnih pripravah in se usposobili za uspešno sodelovanje z organi in službo SLO in DS. Tako bodo lahko bolj samoiniciativno ukrepali v primeru izrednih razmer, vojne nevarnosti ali vojne. Letos je zopet predvidena vaja NNNP 82. Čeprav še nismo dobili programa, kako naj bi potekala ta vaja na območju naše občine, je iz izhodišč, ki jih je sprejela RK SZDL razvid- no, naj bi bilo letos težišče na aktiviranju delovnih ljudi in občanov za uresničevanje nalog s področja SLO in DS. Tako naj bi vaja imela poudarek na naslednjih aktivnostih: - zagotovitev večje prometne varnosti, - zagotovitev večje požarne varnosti, - nadaljnji razvoj in usposabljanje narodne zaščite, - zagotovitev učinkovitosti delovanja CZ, še zlasti z vidika njene organiziranosti in usposobljenosti za množično samozaščito v vseh bivalnih in delovnih okoljih. Te naloge so aktualne tudi za našo DO, zato ne bi bilo odveč, da bi o programu razmišljali že sedaj. Pri pripravi programa se morajo angažirati DPO, komiteji za SLO in DS in strokovne službe. Program naj bi zajel vprašanja s področja SLO in DS, nakazal določene probleme in zagotovil ustvarjalne poti. da se pomanjkljivosti odpravijo. Pri pripravi programa naj sodelujejo vsi, s skupnim prizadevanjem in delom lahko prispevamo k uresničevanju stabilizacijskih ukrepov tudi na področju DS. Veliko bo pripomoglo tudi letošnje obrambno usposabljanje delovnih ljudi v naši delovni organizaciji. 1==^ IVAN TOVSAK L.4. DSSS (oddelek HUflf) za SLO in DS) 9. KONGRES a ZKS Sedem zapovedi za zmanjšanje splošnih stroškov 1. Delaj kar se da racionalno: — odpravi odvečno delo, — analiziraj in odpravi odsotnosti ljudi z dela, — zahtevaj natančnost, vendar pa jo tudi omogoči, — drastično zmanjšaj sestanke in število vseh mogočih komisij, — števila zaposlenih ne določaj glede na konice obremenitev, ampak le-te premosti z dodatnimi kapacitetami („skakači” in podobno), — spravi na vajeti „turistične” seminarje, popravilo raznih aktov in kronične „nadurnike”, — ostreje se loti nergačev in simulantov (s tem ne boš nič zagrešil proti socialni klimi v delovni organizaciji). 2. Načrtno se loti interne birokracije: — predvsem zmanjšaj, nato pa tudi poenostavi korespondenco, — bolj racionalno uredi fakturiranje in obračun dela (torej brez večjih vlaganj v stroje in opremo), — v polni meri izkoriščaj diferencirane poštne tarife in popuste, posebne pošiljke (nujne, priporočene in podobno) pa uporabi le v nujnih primerih. 3. „Odčaraj” informacije: — vztrajno zahtevaj in uresniči „kratka in jedrnata” sporočila, — pomni, da je mogoče skoraj vse t. i. informacijske siste- me uresničiti brez računalniške podpore. 4. Posveti vso’ pozornost „malenkostim”, ki so lahko zelo drage: — „prevetri” vse arhive in registrature (tudi lastne!), — redno preverjaj stroške za naročene časopise in revije v primerjavi z njihovo koristnostjo. Dosledno zavračaj vse brezplačne izvode neznanih časopisov, da ne bi z njihovim prebiranjem izgubljal časa, — tudi v skupnih službah hrani izmet in odpadke, saj je tudi to mogoče uporabiti kot sekundarne surovine, — ne zahtevaj perfekcioniz-ma pri asortimentu in kvaliteti pisarniškega materiala, občasno preverjaj tudi dobave stalnih dobaviteljev, — ne zahtevaj absolutne popolnosti pri vzdrževanju, oskrbi in čiščenju v lastni delovni organizaciji, — ne presliši številnih pozivov za varčevanje z energijo, saj je možno varčevati na številne načine: pri razsvetljavi, pri ogrevanju prostorov, pri porabi tople vode, pri uporabi klimatskih in transportnih naprav ter dvigal, pri prezračevanju prostorov, z izboljšavo toplotne izolacije prostorov. 5. Namesto pisanja „pastirskih pisem” in obupanih pozivov za varčevanje se raje loti načrtovanja ciljev in ugotavljanja uspehov: — vsak sodelavec naj dobro pozna skupne cilje delovne organiacije in v tem okviru tudi individualne cilje, ki jih mora doseči sam, — cilje določajo tako, da ne bodo nedosegljivi, vendar pa tudi ne tako, da bi jih mogli doseči povsem brez naprezanja. 6. Načrtno se spoprimi z „nujnimi opravili” in jih prepodi iz besednjaka, zlasti pa iz spiska odrešilnih ukrepov zoper vse težave: — z doslednim planiranjem zagotovi, da pri nobenem, zlasti pa zahtevnem delu ne bo treba pretirano hiteti. 7. Nikar ne misli le na štednjo in predvsem ne na brezglavo stiskaštvo na nepravem kraju in ob nepravem času, temveč kar se da racionalno izkoriščaj vse razpoložljive vire: čas, materialna in druga sredstva, promet, energijo, informacije in vse drugo: — namesto da kontroliraš porabo svinčnikov in radirk, raje poskrbi za to, da bo dovolj dela za vse razpoložljive kapacitete in da bodo vsi ljudje upoštevali teh sedem zapovedi. Povzeto po: ORGANIZACIJA IN KADRI, Združena jugoslovanska revija za organizacijska, kadrovska in samoupravna raziskovanja in prakso (stran 508) IMV za potrebe zdravstva Predstavitev avtomobila renault 4 GTL („ambulantni") Vsakodnevno povpraševanje zdravstvenih organizacij po renaultu 4 sanitet, je bilo povod, da so konstruktorji in tehnologi izoblikovali nov model: renault 4 GTL, imenovan „ambulantni” (z vgrajenim standardnim ležiščem in sedežem za spremljevalca). Zaradi ekonomičnosti, okretnosti (v mestih) in majhne porabe goriva, kar so se prednosti vozil renault 4, smo upravičeno pričakovali ugoden sprejem pri zdravstvenih delovnih organizacijah. S tem namenom smo januarja letos povabili prek zvezne in republiških skupnosti predstavnike zdravstvenih organizacij, katerim smo prestavili naš novi avtomobil renault 4 GTL „ambulantni” ter obenem pokazali tudi proizvodnjo avtomobilov. Predstavniki slovenskih, hrvatskih in srbskih zdravstvenih ustanov so si vozilo natančno ogledali in ga z redkimi pripombami (UKW zveza, gretje, ventilacija . ..) navdušeno pozdravili. Med njimi je prevladalo mnenje, da bi to vozilo služilo predvsem za hišne obiske na terenu, patronažno službo in kot sanitetni taksi, kar je specifično potrebno v Zagrebu. Predlagali so nam, naj vsaj 15 vozil predamo na testiranje ustreznim službam na področju SFRJ (te avtomobile bi po končanem testiranju zdravstvene organizacije odkupile) in šele potem dokončno osvoji in opredeli namen uporabnosti. Vsi predstavniki so se pohvalno izrazili o naših prizadevanjih in to z upanjem, da bodo podobni sestanki pogostejši. Istočasno so potrdili, da je vozilo IMV 1600 BR sanitet še vedno najustreznejši avtomobil domače proizvodnje na jugoslovanskem trgu. Vendar, žal, ugotavljajo, da je ta vozila v zadnjem času zelo težko dobiti. Delavci v jugoslovanskem zdravstvu se bodo potrudili in svoje potrebe oblikovali z dolgoročnimi načrti nabave in tako omogočali združenemu delu racionalno proizvodnjo in kratke dobavne roke. Na potezi smo mi, potrebam zdravstva moramo prisluhniti in zagotoviti, kar pričakujejo od nas. Za tozd Commerce referent prodaje MARIJA VOZELJ ’ ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT IN REKREACIJA - ŠPORT IN REKREACIJA Strelci v tozdu TAP Brežice uspešni Osvojili prehodni pokal Strelci brežiškega tozda smo dosegli še en uspeh. Na memorialu Lojzeta Deržaniča smo prepričljivo osvojil prvo mesto ter vsaj za eno leto spravili „pod našo streho” lep prehodni pokal. Ekipe: 1 IMV Brežice 1371 krogov, 2. DES Krško 1355, 3. Artiče 1351, 4. Brežice 1320 krogov. Posamezniki: 1. Manojlovič (IMV) 364 krogov, 2. Molan (Artiče) 362, 3. Serdar (Brežice), 355, 4. Vogrinc (DES) 351, 5. Pribožič (DES) 351,6.Deža-nič (Artiče) 343, 7. Sečen (IMV) 339, 8. Strukar (IMV) 335, 9. Gerjevič (IMV) 333,10. Mlinarič (DES) 332 krogov. „Zlata puščica" Občinska strelska zveza Sevnica je na strelišču v Leskovcu pri Krškem 28. marca 1982 pripravila regijsko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško za posameznike, to je tekmovanje za lovoriko „zlata puščica”. Vrstni red: 1. Manojlovič (SD IMV Brežice) 552, 2. Sotošek (TVD Partizan Leskovec) 550, 3. Mirtej (SD Boštanj) 542, 4. Molan (SD Artiče) 538, 5. Kranjc (SD Kovinar Sevnica) 538 itd. ERNEST SEČEN Tozd TAP Brežice čega v njihovo vsakdanjost, saj so se vsi zabavali skupaj z nami. Ob tej priložnosti naj se v imenu vseh udeležencev dopusta zahvalim oddelku za družbeni standard za odlično programiran in izveden dopust, saj smo se resnično odpočili in nabrali svežih moči za delo, ki nas čaka. FRANC POŽUR tozd Commerce Počitnice na Voglu Lepo vreme je vplivalo tudi na udeležence tekmovanja. Oddelek za družbeni standard je tudi letos pripravil tradicionalno smučanje na Voglu za delavce IMV. Udeleženci smo imeli zagotovljen prevoz z avtobusi IMV v obe smeri, prijetno bivanje v hotelu Pod Voglom, dobro hrano in smučanje na Voglu. Kot je že v navadi, smo bili prvi dan kar preveč zadržani, povsem drugače pa so minevali naslednji dnevi. Na smučanju je bilo 67 delavcev, nekateri tudi z družinskimi člani. Sedem dni smučanja od 13. do 20. marca je stalo 4.600 din za osebo. V to ceno sta bila poleg ostalega vključena tudi prevoz in smučarski tečaj. Smučali smo v štirih skupinah, vsaka je imela svojega vaditelja. Skratka, smučali smo organizirano. Na koncu smo izvedli tudi tekmovanje v veleslalomu, katerega smo se vsi z veseljem udeležili. Prosti čas ob večerih smo seveda izkoristili za zabavo: ples, petje in družabne igre. Pa še to: bili smo prijetna druščina, dobre volje in enotni. Bili smo kolektiv IMV v malem. Deležni smo bili tudi pohvale od uprave in osebja hotela ter gostov, češ da smo prinesli s seboj nekaj novega, poživljajo- Veteranom je bilo vroče še po tekmovanju. II. smučarsko prvenstvo DO IMV v veleslalomu V soboto, 27. marca 1982, se je v lepem sončnem vremenu na Gorjancih ponovno zbrala smučarska elita na 2. prvenstvu IMV v veleslalomu. Ekipe so se iz Novega mesta z avtobusom odpeljale do Krvavega kamna, od tam pa so nekateri odšli peš, drugi pa z osebnimi avtomobili do starta. Letos sta bili pri organizaciji čudi dve novosti, saj so poleg naših delavcev lahko tekmovali v posebnih konkurencah tudi njihovi družinski člani, med njimi pa so prav otroci temu tekmovanju dodali poseben mik. Prvič je bil podeljen prehodni pokal za množičnost, ki ga je osvojil tozd TAP Brežice (s 3,41-odst. ude- ležbo glede na število zaposlenih v tozdu). Kljub južnemu snegu so bili doseženi dobri rezultati, tudi nekaj akrobatskih padcev je bilo videti, le-ti pa so se končali brez težjih poškodb. Organizacija tekmovanja je bila odlična, kar gre pripisati predvsem organizacijskem odboru, ki je imel polne roke dela od jutra do mraka, pa tudi en dan prej, ko je moral pripraviti progo. Po tekmovanju seje vsakemu prilegla porcija izvrstnega golaža, seveda ob dobri kapljici dolenjskega cvička. Udeležba je bila proti pričakovanju zadovoljiva, upamo pa, da nas bo drugo leto še več, saj tudi navijači ob progi niso odveč. Nekateri sinovi so bili boljši od očetov. otroci nad 10 let Rezultati: Otroci do 10 let 1. JAKŠE Gorazd 2. GORIŠEK Mitja 3. ČAMPEU Borut 4. FINK Matjaž 5. KRANJC Alen 6. MOHORIČ Grega 7. KLEPEC Petra 8. ŠINKOVEC Aljoša 9. OMERZO Sebastjan sekunde -40,9 -43,7 -46,4 -51,0 -51,8 - 1.10,8 - 1.15,4 - 1.26,1 -2.10,0 Pokal bo ostal za eno leto v vitrinah DSSS. 1. GORIŠEK Jurij 2. KOPAR Janez 3. ŠTEBLAJ Katja ženske nad 30 let 1. KLEPEC Ana (DSSS) ženske do 30 let 1. KRANJC Elica (Brežice) 2. ZEPUHAR Darja (DSSS) 3. POTOČAR Sonja (TA) 4. DJAIP Mojca (TP) 5. STRAŠEK Judita (DSSS) 6. HERVOL Eda (Brežice) 7. PREDOVIČ Jelka (DSSS) družinski člani (ženske) 1. KOS Erika 2. OMERZO Hermina moški nad 40 let 1. JASNIČ Miro (DSSS) 2. MAROLT Lado (Teh.) 3. JAKŠE Anton (Brežice) 4. ŠTEBLAJ Ivo (DSSS) 5. \VINDISCHER Tomo (TP) 6. POŽUN Franc (Comm.) 7. ZUPANČIČ Miro (Comm.) moški do 40 let 1. FINK Mirko (Telin.) 2. KRANJC Janez (Brežice) 3-4. BUTALA Jože (TA) 5. GORENC Franc (TP) 6. GORIŠEK Janez (Tehn) 7. KONDA Marjan (TA) 8. ARKO Marjan (Comm.) 9. GORIČANEC Pavle (TA) 10. KEBEU Alojz (TA) 11. MOHORIČ Andrej (TA) 12. HERVOL Stane (Brežice) sekunde -38,9 -44,4 -59,6 sekunde -57,5 sekunde -42,1 -42,4 -44,1 -49,4 -50,1 -52,9 - 1.01,8 sekunde -54,0 — odstopila sekunde - 1.02,2 - 1.03,6 - 1.18,7 - 1.20,2 - 1.21,8 - 1.26,5 - 1.32,1 sekunde - 1.04,9 - 1.07,9 - 1.08,1 - 1.08,3 - 1.15,1 - 1.26,1 - 1.35,9 - 1.41,0 - 2.06,4 - 2.14,5 - 5.00,0 (Nadaljevanje na 14. str.) Streljanje BREŽICE — Ob dnevu žena je občinska strelska zveza organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 20 strelk, med njimi tudi štiri delavke tozda TAP Brežice, ki so dosegle viden uspeh, saj so se tri uvrstile med prvo deseterico. Vrstni red: 1. Peteline Zdenka (Slovenijales) 72 krogov, 2. Potokar Zdenka (Osnovna šola) 71, 3. Molan Slavica (Artiče) 70, 4. Dražil Jožica (IMV) 69, 5. Kovač Nada (IMV) 67,... 9. Abdič lsmet (IMV) 58,... 16. Puček Slavica (IMV) 49 krogov. Kvalifikacijsko tekmovanje v streljanju Na občinskem strelišču v Brežicah je bilo kvalifikacijsko tekmovanje v streljanju z zračno puško za moške. Tekmovalec IMV' Slobodan Manojlovič je znova dokazal, da trenutno nima konkurence v občini, inje močno zmagal. Vrstni red: 1. Manojlovič (IMV) 368, 2. Molan J. (Artiče) 356, 3. Molan A. (Artiče) 349 itd. Na regijsko prvenstvo so se uvrstili tudi preostali člani strelske družine IMV Brežice: Gerje-vič Kranjc, Sečen in Strukar. E. S. (Nadaljevanje s 13. str.) odstopili: 1. ČAMPEU Vinko (Commerce) 2. GAZVODA Alojz (TP) 3. KOPAR Rudi (TA) 4. NEGOVANOVTČ Cedo (Commerce) 5. GAZVODA Stane (TA) MALI LEKSIKON moški do 30 let 1. MAROLT Darko (Comm.) 2. ŠINKOVEC Jože (Tehn.() 3. PAVEC Brane (TA) 4. GAZVODA Brane (TA) 5. TURK Mitja (TA) 6. PILETIČ Milan (DSSS) 7. ŠMALC Janez (DSS) 8. MIKLIČ Zvone (Telin.) 9. HEGED1Š Oto (TA) 10. LOBE Janez (TA) 11. KOS Darko (Brežice) 12. KRAŠEVEC Jože (TA) 13. OMERZO Ivan (Brežice 14. DERGANC Jože (DSSS) 15. JAKŠlC Branko (Telin). odstopili PAVLIC Iztok (TA) PERKOJ Igor (TA) JENKO LE Bojan (DSSS) GAČNIK Marjan (TP) družinski člani (moški 1. BAJC Albin 2. POTOČAR Silvo 3. ŠTEBLAJ Ivan 4. KLEPEC Dane ekipne uvrstitve: 1. DSSS 2. TAP Brežice 3. Tehnoservis 4. TA 5. TP 6. Commerce sekunde - 59.0 1.01.7 - 1.02.5 - 1.03,4 - 1.06.5 - 1.06.7 - 1.07.3 - 1.15.3 - 1.15,9 - 1.16,8 - 1.20,7 - 1.25.7 - 1.26.2 - 1.41,2 - 1.49,2 sekunde -59.8 - 1.05.7 - 1.10.7 - 1.37.5 točke - 186 - 175 - 174 - 162 - 120 - 119 CEDO NEGOVANOVIC Delitev dela, 1) sociologija: tudi družbena delitev dela. Porazdelitev delovnih opravil, - ki so bila poprej skupna, na posameznike ali skupine in jih le-ti opravljajo kot svoje bolj ali manj izključno opravilo, poklic. Najstarejša delitev dela, ki je obstajala že na začetku družbe, je bila delitev po spolu in starosti. Sledile so t. i. velike družb, delitve dela, ki so pripeljale do poljedelstva, živinoreje in trgovine. Te so povzročile nastanek privatne lastnine in prve razredne sužnjelastniške formacije. Karel Marx razločuje: občo delitev dela, ki je istovetna z velikimi delitvami dela, posebno delitev, ki porazdeljuje posamezne gospodarske panoge, kot so industrija. obrt, kmetijstvo, na posamezne podvrste (n. pr. metalurška, kemijska industrija. lončarstvo, krznarstvo. gozdarstvo, vinogradništvo), in končno posamično delitev dela. ki obstaja zaradi tehnološke organizacije dela v okviru posameznih podjetij. Slednjo označujemo tudi za manufakturno. notranjo ali tehnično delitev dela. Delitev dela pa se ne dogaja le na ekonomskem področju, marveč zajema tudi nadgradnjo družbe, zlasti pravnopolitično nadgradnjo: dogaja se tedaj v celotni družbi in se kaže v najrazličnejših oblikah. Med temi je posebno pomembna tista, ki je ločila fizično delo od umskega dela. Do nje je prišlo na prehodu iz brezrazredne pradružbe v sužnje-lastniško družbo, ko je postalo delo že toliko produktivno. da se je lahko oblikovala posebna plast, ki seji ni bilo treba več ukvarjati z materialno produkcijo in je živela na račun presežnega dela sužnjev. Pripadniki te plasti so se začeli ukvarjati z umskim delom: politiko, umetnostjo, filozofijo. Delitev dela na fizično in umsko delo spremlja zgodovino družbe vse do našega časa. Gre pa za pojav, ki ni utemeljen v naravi človekovega dela samega in je zato zgod., se pravi časovno omejene narave. V bistvu delovnega procesa ta delitev dela ni utemeljena, zakaj sleherno delovno prizadevanje je celota človekovih fizičnih in umskih delovnih sposobnosti. Marx je pripisoval zelo velik pomen ločitvi mesta in vasi, ki jo je štel za posebno obliko delitve „materialnega in duhovnega dela”, tedaj delitev dela na fizično in umsko delo. V mestih obstaja „koncentracija prebivalstva. produkcijskih sredstev, kapitala, užitkov, potreb, medtem ko prinaša vas prav nasprotno: izločenost in osamitev” . . . Odprava nasprotja med mestom in vasjo je eden prvih pogojev za skupnost, pogoj, ki je odvisen od množice materialnih predpostavk in ki ga gola volja ne more izpolniti. Ena osrednjih nalog socializma je. da odpravi to in vse druge oblike delitve dela. Temeljni pogoj so visoko razvita produkcijska sredstva in pa socialist. samoupravljanje, zajemajoče vsa področja družbe od gospodarstva, politike do kulture. 2) Politična ekonomija Družbenoekonomsko pomembne delitve dela so: L družbena delitev dela (prva družbena delitev dela: ločitev poljedelstva od živinoreje; druga: osamosvojitev rokodelcev; tretja družbena delitev dela: osamosvojitev trgovcev) kot eden izmed pogojev za pojav blagovne produkcije (blagovno gospodarstvo). V blagovnem gospodarstvu je produkt družbene delitve dela blago. 2. tehnična delitev dela, s katero se razčlenjuje delo po fazah v okviru posamezne družbene delitve dela in s tem poenostavlja produkcijske procese, ki šele v tej poenostavljeni obliki (v kapitalizmu) omogočajo uporabo učinkovitejših produkcijskih sredstev (strojev). Zato produkt tehnične delitve dela ni blago. 3. regionalna in mednarodna delitev dela. Vse večjo delitev dela spremljajo procesi specializacije, kooperacije. mehanizacije in avtomatizacije. Dela za ograjo okrog tovarne gredo h kraju. Vzidana so nova vhodna vrata, postavljajo se nove prikladne zapornice, premeščene so vratarnice, ustvaijeni so pogoji za bolj učinkovito in odgovorno varovanje družbene lastnine. Vsa vrata se lahko zaklepajo. Vrataiji in čuvaji bodo laže opravljali svojo službo. To pa še ne bo dovolj. V bodoče bomo morali posvetiti več pozornosti samozaščitni vzgoji na delovnih mestih in upoštevati nova merila pri vhodih in izhodih iz tovarne. Dela za ograjo smo začeli septembra 1981. Organizacijo je vodil oddelek za SLO in DS ob sodelovanju sektoija kapitalne izgradnje, tozda Tehnoservis in tozda TA. Pri kopanju jam za drogove so sodelovali delavci in mladina tozda TA, v manjšem številu pa tudi mladina iz tozda TP in DSSS. Strokovna dela pri izdelavi vrat je opravila ključavničarska delavnica tozda Tehnoservis, postavitev ograje in vzidave vrat pa gradbišče tozda Tehnoservis. Vsa dela so opravljena v lastni režiji. IVAN TAVŠAK II j oddelek za SLO in DS Intil v. ogiedalo j TOZD št. prisp 1 TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV 1 Proizvodnje) I 5 ! Proizvodnja II Proizvodnja lil 1 Proizvodnja IV i Proizvodnja V 1 Obrat Suhor 2 Kov. obrat Brežice 2 TOZD TOVARNA PRIKOLIC 6 TOZD TEHNOSERVIS 2 TOZD COMMERCE 5 | DSSS 10 TOZD TAP Brežice 8 TOZD TO OKEN IN KOV G Šmarjeta - TOZD TOVARNA »PODGORJE« Šentjernej 1 TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj - TOZD TOVARNA OPREME Mirna 3 TOZD ZIF Ljubljana - TOZD TOVARNA S OPR Beli Manastir 1 Z vašim predlogom do boljših storitev Izpolnjen obrazec je potrebno vreči v nabiralnik, ki je nameščen v vsaki enoti banke. Če pa kdo želi pismen odgovor v zvezi z zadevo, ki jo je navedel, pa je potrebno napisati še naslov. Z akcijo „z vašim predlogom do boljših storitev” želi banka izboljšati svoje storitve v zadovoljstvo varčevalcev in občanov pri urejanju denarnih zadev v LB—Temeljni dolenjski banki Novo mesto. V LB—Temeljni dolenjski banki so letos v februarju mesecu začeli izvajati akcijo „Z vašim predlogom do boljših storitev”. Glede na to, da so v izvajanje akcije vključeni varčevalci in občani, ki urejajo svoje denarne zadeve v tej banki, objavljamo v našem časopisu informacijo, ki so nam jo posredovali. V LB-Temeljni dolenjski banki Novo mesto so se odločili za namestitev posebnih nabiralnikov v vseh enotah banke na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Treb- gočiti varčevalcem in občanom, da na hitro in neposredno sporočijo, kaj jim ni všeč na področju poslovanja z občani, ali pa posredujejo svoja mnenja in predloge, kako bi banka nekatere pomanjkljivosti v bodoče odpravila. Kako in kaj narediti, če ima varčevalec ali občan pritožbo, mnenje ali predlog? V enotah banke oziroma na njihovih bančnih pultih so dostopni obrazci, listi, na katere lahko posameznik napiše svojo ugotovitev. Morda se je v zadnjem času komu dogodilo, da bančni delavec ni imel pravilnega odnosa ali pa ni znal dati ustreznega pojasnila oziroma odgovora na zastavljeno vprašanje? Lahko se dogodi, da pritožba občana ni bila v banki primerno in pravočasno rešena. V navedenih in podobnih primerih je potrebno, da občan na obrazec, ki mu je pri roki na bančnem pultu, v rubriko ,.pritožbe, predlogi in sugestije” napiše svoja opažanja, pripombe in predloge, seveda pa bančnega delavca in servis nje. S tem želijo v banki orno- banke lahko tudi pohvali. OZD i?™* realiz. BI uvoz realiz. 81 pokritje uvoz z izvozom 1. SOZD Iskra Ljubijan J.185.981 2.961.614 lo?,6 2. IMV Novo mesto 2.676.723 2.486.133 lo7,7 3. SOZD Gorenje Velenje 2.662.519 1.924.515 136,3 4. SOZD Slovenija papir Ljubljana 2.455.172 2.077.553 118,2 3. SOZD Uniles Ljubljana 1.951.915 795.765 245,3 6. SOZD Slovenijales Ljubljana 1.532.279 964.846 158,7 7. SOZD Slovenske železar-1.314.lo3 ne 2.8oo.°o3 58,2 8. SOZD Sava Kranj 1.266.059 1.672.492 75,7 °. TAM Maribor °oP.938 773.577 117,5 lo. SOZD Kerna Maribor 831.446 1.334.966 63,6 11. SOZD OLG Bled 836.634 186.247 449,2 12. IUV Vrhnika 776.585 466.P87 166,5 13. Lek Ljubljana 705.346 1.044.722 67,5 14. SOZD Giposs Ljubljana 688.915 122.650 561,7 13. Krka Novo mesto 668.348 1.413.4o9 47,3 16. Agrotehnika - Gruda Ljubljana 615.318 251.6o4 244,6 17. SOZD Unial Maribor 564.190 364.064 lo3,6 18. SOZD Strojegradnje Ljubljana 805.135 578.155 67,4 1Q. Slovin Ljubljana 496.701 221.786 224,0 2o. Planika Kranj 495.208 255.593 193,7 Povzeto po Gospodarskem vestniku št. 1? z dne 26.J.1^82 "loo največjih slovenskih izvoznikov v letu 1Q81". Novost 9 Na beograjskem sejmu smo razstavili nov izdelek: AVTODOM, ki predstavlja dopolnitev našega proizvodnega programa. Pod vodstvom dipl. ing. S. Luk šiča so delavci prototipne delavnice v rekordno kratkem času izdelali dva modela tega vozila. Oblikovanje je delo našega oblikovalca G. Gedla. Tehnični podatki vozil so sledeči: vozni del AVTODOM je dostavni avtomobil Renault z 68 kW moči in skupno nosilnostjo 3,5 t. Celotna dolžina vozila je 6,2 m za model 420 in 6,5 m za model 450. Širina vozila je 2,2 m, višina pa 3 m. Oprema bivalnega prostora je slična tisti v naših prikolicah. HUfif MARJAN DVORNIK Dejavnost proizvodnje prikolic IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto - Izhaja vsakih 14 dni v 6000 izvodih — Ureja ured niški odbor: Artur Galič, Zvone Gavrič, Simo Gogič, Milka Bevc, Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel — Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in upra va: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20 — Grafična pripra va: DITC Novo mesto, TOZD Grafika tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.