Celjski tednik Celje, 29. junija Leto XII. štev. 25 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIAUSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Pod zastavami REVOLUCIJE Četrti julij — dan borca — je eden naših največjih praz- nikov, ob katerem se spominjamo rmjtežjih dni v zgodovini naših narodov. To je praznik oživljanja narodnoosvobodilne- ga boja, praznik revolucije in svetlih zmag. Pri narodih Jugoslavije nikoli ne bo zbledela veličina osvobodilnega boja in socialistične revolucije, ki je ob težkem in krvavem bo- ju za neodvisnost in proti rmjhujšemu sovražniku človeštva izbojevala tudi novo družbeno ureditev. Nikoli ne bo zbledel spomin na junake, ki so dvignili zastavo upora in revolucije v dneh, ko je Evropa klečala poražena pod fašizmom. Če- trti julij pomeni začetek slavnega poglavja v zgodovini de- lovnih množic Jugoslavije, pomeni začetek prvega obdobja socialistične revolucije. Z dnevom zmage nad fašizmom, nad izdajavci in izko- riščevavsko razredno družbeno ureditvijo pa je bil končan šele prvi del naše revolucije. Pred borci, ki so jurišali skozi sedem težkih ofenziv, so bile nove, nič manj težke naloge. Izgradnja nove države, nove družbene ureditve, predvsem pa čvrstih ekonomskih temeljev, vse to je terjalo novih na- porov od delovnih ljudi naše domovine. V težkih obdobjih samoodpovedi, napenjanja meh razpoložljivih sil, izostre- vanja novih socialističnih odnosov, so bili nosivci revolucije spet jedro, na katerega se je oslanjalo naše vodstvo, naša Zveza komunistov in tovariš Tito. Pred očmi vsega sveta je vstajala nova jugoslovanska družba. Družba, ki jo je pogojila revolucija z orožjem, druž- ba za kakršno se je borila Zveza komunistov od samega za- četka. Enaindvajset let je preteklo od dni, ko je Partija po- peljala jugoslovanske narode v boj, ki je imel samo dve alternative. Zgubiti vse, ali dobiti vse! V juriših na bunker- je, skozi obroče sovražnih oklopnikov ob preziranju smrti, Ü spopadu z zaostalostjo, z gradnjo socialističnih gigantov, Z zagrizenostjo pri ustvarjanju rwvih družbenih odnosov so jugoslovanski narodi preskakovali desetletja in desetletja v razvoju nove družbe. In generacija, ki se je odločila iti do konca, tudi danes ni zapustila strnjenih vrst revolucije. Borci ljudske vstaje in oborožene revolucije stojijo z ramo ob rami z vsemi delovnimi ljudmi in z mladino pred novim jurišem — na pragu tretjega revolucionarnega obdobja. Borci narodnoosvobodilnega boja niso organizacija ve- teranov, ki bi počivala na lovorikah in se pustila riositi na rokah. V okviru Zveze borbenih organizacij je organizacija zveze borcev močna politična sila, ki skupaj z ostalimi mno- žičnimi organizacijami pomaga izvrševati nove naloge v na- šem gospodarskem in družbeno-političnem življenju. V okvi- ru teh nalog pa so tudi številne težave, pojavljajo se tudi napake in pomanjkljivosti, ki ovirajo naš hitrejši razvoj. Odlika naših narodov, da vedno pogleda stvarnosti v oči, zagotavlja, da bomo tudi takim pojavom, takim težavam in preprekam kos. Ko se je predsednik Tito v svojem govoru v Splitu z odkrito in kritično besedo dotaknil mnogih perečih vprašanj, je storil to tako, kot vselej. Kot je v letih vojaš- kega boja računal na zavest, kot je v težkih povojnih letih in nastalih težavah imel pred očmi globoko privrženost mno- žic, tako je tîidi sedaj svoje besede naslovil množicam, ki jih družijo napori vseh revolucionarnih let, naslovil jih je borcem, ki so vselej in povsod zmagovali najhujše težave in vedno izšli kot zmagovavci. V soočenju s problemi našega notranjega razvoja, pri- lagojeni mednarodnemu položaju, z moralno silo tradicije osvobodilnega boja, z zavestjo ogromnih zmag in velikan- skega uspeha pri našem družbenem razvoju, še vedno ne- omajno strnjeni pod zastavami revolucije — tako bomo praznovali naš borbeni praznik — dan borca. Gibanje gospodarstva pred okrajnim zborom proizvajavcev Naklon na boljše Na seji zibora proizvajavcev oikrajnega ljudskega odbora, ki je bil Siklican za petek 29. junija, so odborniki poslušali poro- čilo o gibanju gosipodarstva za prvih pet mesecev letošnjega le- ta na področju celjiskega okraja. Ker seja ob zaključku tiskamja našega lisita še traja, objavljamo tokrat le nekatere glavne zna- čilnosti iz omenjenega poročila, medtem ko bomo o nadaljnjem potoku seje iporočali drugič. Po ugotovitvah oikrajnega za- voda za gospodarsiko planiranje se je gospodarjenje v našem okraju od januarja do maja iz- boljšalo, vendar še vedno ne v višini planskih smernic. Vzroki za tako ugotovitev le- žijo v večjih količinah osnovnih surovin, nedovršene in izgotov- Ijene proizvodnje. Nadalje so na razvoj viplivale težave pri uvozu surovin iz inozemstva, zaostala je tuidi dinamika iproizvodnje, ki pa bo v drugem polletju nadok- nadila zamujeno. Tudi dejstvo, da so neikatera podjetja že raču- nala na nove kapacitete, niso jih pa še realizirale, zmanjšuje pred- videno rast proizvodnje. Končno je tu še manjše povpraševanje tržišča in negibčnost nekaterih podjetij pri vključevanju za iz- voz. Pri ugotavljanju vzrokov za tako stanje niso tudi redki pri- meri preslabega poznavanja tr- žišča, nezadosten asortiman pro- izvodov in podobno, kar povzro- ča zaostajanje proizvodov v skladiščih zlasti v tekstilni in usnjarski, pa tudi kovinski in nekovinski industriji. Precej te- žav povzroča tudi to. da si pod- jetja dolgujejo in tako ena dru- gim hromijo proizvodnjo, pred- vsem pa možnosti za razširjeno reproduikcijo. Premalo elastičflo- sti in prizadevanj je tudi pri iskanju ugodnejših dobav suro- vin iz uvoza, predvsem pa pri domačih proizvajavcih. Podobno je tudi pri izvozu, ko podjetja hočejo že pri osvajanju trga imoti velike dobičke, ali pa ne poznajo potreb tujega trga. Uve- ljaviti bi se moralo tudi načelo, da je izvoz usmerjen v iste de- žele, odkoder prihaja uvoženo blago. Zdaj je dostikrat narobe. Pri ugotavljanju gibanja go- spodarstva v zadnjih petih mese- cih je razyidno. da se je položaj po aprilu obrnil na bolje, vendar še vedno ne v višini predvidenih smernic. Pod planom je« pred- л^sem iiiidustrija gradbenega ma- teriala, proizvodnja nekovin, ko- vinska in usnjarska industrija. Med tem pa so lesna, grafična kemična industrija, črna in bar- vasta metalurgija plan presegle. Poročilo obsega tudi kratlke obrazložitve specifičinih težav in razmer v posameznih panogah in v podjetjih, vendar za vse velja- jo osnovne ugotovitve: zaloge, proizvodnja neidočega blaga, preslabo poznavanje potreb na tržišču, konzervativnost do osva- janja novih asortimentov, rekon- strukcija, težave z uvozom, za- dolženost, pomanjkanje strokov- nega kadra in podobno. V posebno težavnem položaju je seveda gradbeništvo S(pričo opadanja investicijske izgradnje. To je prizadelo predvsem »In- grad«. ki je gradil le velike ob- jekte. Manjša gradbena podjetja pa nimajo toliko težav in pre- segajo plane. Plan izvoza se je v maju iz- boljšal. Medtem ko je bil izvoz v aprilu za 7 odistolkov pod pla- nom, je !bil v maju le še za 5 odstotkov pod planom. Resolucija o gospodarskem raz- voju okraja predvideva poveča- nje števila zaiposlenih za 3.9 od- stotkov, povečanje produktivino- sti za 10 odstotkov, ter zvišanje oselbnih dohodkov za 9 odstotkoл^ V maju pa je porast zaposlenih v predvidenih okvirjih, produk- tivnost pa je pod planom za 3,8 odstotkov, osell3ni dohodek pa se je v povprečju rahlo dvignil za 1.3 odstotke. Kljub temu, da je proizvodnja v maju še vedno za 3.6 odstotkov pod planirano, se fizični obseg proizvodnje iz meseca v mesec zvišuje. Treba bo ustaviti rast števila zaposlenih, prav tako rast oseibnih dohodkov, dokler ne bo- do doseženi planski proporci. Po- večati bo treba izvoz, strogo pro- učiti učinkovitost vsakega uvoza in investirati tja. kjer bo dose- žen boljši plasman in devizni učinek pri izvozu proizvodaije. IVO KNEZ novi sekretar okrajnega komiteja LMS Celje Na plenumu Okrajnega komi- teja Ljudske mladine v Celju, ki je bil pretekli petek, je bil zaradi odhoda v politično šolo razrešen dolžnosti sekretar okrajnega ko- miteja LMS tovariš Bogdan Ma- rinkovič. Na njegovo mesto je bil imenovan tovariš Ivo Knez, teh- nik iz Tovarne emajlirane posode v Celju. Tovariš Knez že dalj časa dela v Ljudski mladini. Zaradi svoje aktivnosti je imel več odgovornih funkcij v tej organizaciji; med drugim je bil tudi predsednik aktiva Ljudske mladine na Teh- niški srednji šoli v Ljubljani, po vrnitvi v Celje pa predsednik aktiva LMS v Tovarni emajlira- ne posode. Poleg tovariša Marinkoviča so bili razrešeni dolžnost članstva v okrajnem komiteju LMS še tova- riši Franc Vidmar, Hermina Breznik in Ančka Slapnik, v okrajni komite LMS pa sta bila kooptirana tovariša Valter Zu- pane in Ivan Mansutti. V sekre- tariat okrajnega komiteja LMS je bil kioop tiran Go j ko Brvar, ki bo vodil socialno-ekonomsko ko- misijo, -j t Približno do 1. julija pretežno lepo vreme. Nato bo od 2. julija dalje nestalno s pogostimi pada- vinami in hladneje. Uspešni zbori občanov v celjski občini Ta teden se vrstijo v celjski občini zibori občanov in bodo po- tekali še ves prihodnji teden. Potek in razprave na sedanjih z:borih so vsekakor lep naipre- dek, saj občani velilko bolj od- krito in prizadeto razpravljajo o vseh prolblemih, (kritizirajo na- paike iz preteklosti in qpozarjajo na pojave novih pomanjkljivosti. Napredek pa je predvsem v tem, da se odborniki in politični pred- stavniki trudijo razjasniti vsako vprašanje, razgrniti pred občani dejansko stanje brez olepšav in da se izogibajo obljubam, ki ni- majo izigledov za uresničitev. Priprave na zbore volivcev so bile s strani občinskega odbora in občnisikih političnih organizacij tokrat mnogo boljše. Toda teren sem in tja ostaja pri nepohvalni praksi slabega obveščanja. Da je bil zjbor na Dolgem polju pre- ložen zaradi rpoplave je razum- ljivo, toda v Štorah je bilo raz- meroma malo volivcev na ziboru. Podoibno je tudi na drugih ob- robnih terenih. Na vseh zborih so občani do- bili izčnpne odgovore na vpraša- nja s prejšnjih zborov volivcev. V današnji številki poročamo o poteku raztprav na nekaterih te- renih. Zanimivo je na primer, da so v Štorah prevladovale razprave o krajevnih komunalnih vpraša- njih, ki jih seveda ni malo. Go- vorili so o občinskih in krajev- nih cestah, o pomanjkanju vode v višje ležečih naseljih. Zaradi nejasnoisti bo res treba enkrat povedati za katere ceste mora skrbeti cestna uprava, za katere pa krajevna ekupnost. V Štorah iso v zvezi z zniža- njem proračuns-'kih sredstev po- pravili tudi svoj program komu- nalnih del. Prebivavci izven ož- jega okoliša so res lahko veseli, da skupnost ni zniževala predvi- denih sreilistev za okolico, čeprav bi Štore same ob ogromni lastni udeležbi bile upravičene na pre- težni dol raizpoložljiivih sredstev. Problemi, ki tarejo oibčane v Celju so sicer tudi-za Štore ena- ki. Vendar na ziboru o teh niso razjpraviljali, kakor na primer o trgovini, družbeni prehrani in podobnem. Brez dvoma pa je bi- lo na zboru vse premalo železar- jev, ki sicer v svojih proizvod- nih naporih ogromno doprinaša- jo družbi. Oni bi morali dati ton in smer ziboru. Tako pa so za- nje to opravili le posamezni to- variši. V Brestanici bodo odkrili spomenik internirancem Na dan borca, 4. julija, bodo v Brestanici odkrili spomenik in- ternirancem, izseljencem in kon- finirancem. Znano je, da je bilo v bivšem Rajhenburgu med oku- pacijo največje slovensko zbirno taborišče, skozi katero je šlo zla- sti veliko rodoljubov iz Celja in Savinjske doline. Takoj po okupaciji so Nemci izpraznili bivši rajhenburški grad in ga preuredili v slovensko zbir- no taborišče. 2e v poletnih mese- cih 1941. leta so prispeli v to ta- borišče prvi interniranci iz po- žgane vasi Rašice, nato pa so transiporti prihajali dan za dnem. Največ prebivavcev iz Štajerske in Posavja je preživelo prve dni internacije na bivšem rajhenbur- škem gradu, odkoder so bili po- zneje deportirani v razne smeri. Zato ni naključje, da bo ta spo- menik iz pohorskega granita od- krit v Brestanici; postavljen pa bo ob cesti, ki pelje iz gradu na železniško postajo, po kateri so se pomikale velike množice pregnan- cev v neznano. Prvi gostje se bodo v Brestanici zbrali že 3. julija. Tega dne bo v večernih urah slavnostna akade- mija v počastitev občinskega praznika, nato pa kulturni spored. V sindikalni dvorani tamošnje elektrarne bo tudi spominska raz- stava. REPRIZA 1954 V MALEM Neurje, ki je v ponedeljek po- poldan zajelo severno področja celjske občine, je bila res repri- za leta 1954 v malem. Hud naliv s točo je prizadel kraje od Ostrož- nega, Šmartnega v Rožni dolini, preko Vojnika, Škofje vasi, Tr- novelj in vse tja do Štor. Med- tem ko je debela toča v tem pa- su prizadela njivske in vrtne kul- ture, je naliv povzročil hudourne poplave potoka Sušnice, Hudinje in drugih pritokov. Naglo nara- sla voda je zalila površine na Dolgem polju v Celju, predvsem Novo vas, poplavo je povzročila tudi Hudinja, ki je za nekaj časa onemogočila proizvodnjo v To- varni emajlirane posode, ogrozila skladišča »Veležitar«, naselje na levem bregu v Storah in nekate- re dele obratov štorske železar- ne. Severni del Dolgega polja je bil do nivoja Dečkove v vodi. (Na sliki stadion »Borisa Kidri- ča«). Zahvaljujoč regulirani Sa- vinji, ki pa ni spremenila nivoja vode, ni prišlo do težje elemen- tarne nesreče. Pri reševanju ime- tja iz ogroženih stavb Ln objek- tov, se je zelo zavzela gasilska poklicna četa. Naliv je bil tako močan, da je voda naraščala še pozno v noč in šele proti jutru v torek začela i>olagoma opada- ti. Kaikšna škoda je povzročena na posevkih, v hmeljiščih in na stav- bah, kakor tudi pri proizvodnji v ogroženih indusitrijsküi obratih, zaenkrat še ni znano. Znano pa bo, ko bodo zbrane prijave o na- stali škodi in ko bo te prijave ocenila posebna komiisija občin- skega ljudskega odbora. Neurje je k sreči zajelo le ožji okoliš. V Savinjski dolini toče ni bilo. Hmeljarji trdijo, da je bila dolina deležna ravno pravšnih padavin. PRED PRAZNIKOM Velenjski rudarji bodo izredno slavnostno proslavili dva prazni- ka — 3. in 4. julij. Oba bodo ve- lenjski svobodaši povezali v eno samo slavnostno, mogočno prire- ditev na ploščadi pred kulturnim domom. Prvi del programa bo posvečen predvsem mladim ab- solventom Industrijsko-rudarske šole v Velenju, ki so te dni kon- čali šolanje in se pripravljajo za vstop v poklic. Sočasno pa se bo- do tudi poslovili rudarji-upoko- jenci, ki odhajajo v zaslužen po- koj. V samem slavnostnem cere- monialu bo vrh tradicionalni skok čez kožo ter obvezno pitje vrčka piva. Drugi del proslave pa je namenjen borcem - rudarjem. Proslava bo zvečer pred rudar- skim praznikom. Pred svečano- stjo bo parada mladih rudarjev, športnikov, svobodašev in ostalih, po proslavi pa ognjemet na ve- lenjskem gradu in ljudsko raja- nje, ki ga prireja nogometno dru- štvo »Rudar«, ki ravno te dni sla- vi svojo uvrstitev v slovensko consko ligo. Mladinska godba na pihala, oba pevska zbora, recitatorji in ostali imajo polne roke dela in večer za večerom jih lahko sre- čaš v kulturnem domu, kjer po- tekajo priprave. 4. julija pa bodo velenjski svobodaši izvedli pro- slavo na Paškem Kozjaku, kamor organizira množični izlet občin- ski odbor počitniške zveze. -ik e CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 2S. junija 1962 Pogled po svetu Operacijo J830« imenujejo la- žipatrioti iz OAS požiganje fran- coskih naprav v Alžiru, sodeč, da bo >*pacte colonial<-< trajal oziro- ma, da ga bodo spet vzpostavili. OAS že priznava svoj poraz, pri- staja na evianske pozicije in išče zveze v FNL, da bi vsaj nekaj rešila. Celo Salan se je baje odre- kel boju za francosko Alžirijo. De Gaullova vlada pa trdi, da amne- stija, ki bi jo nudila začasna alžir- ska vlada oasovcem, v Franciji ne bo veljala. Zadnji čas je bil, da je OAS ne- hala požigati francoske knjige — še malo in vprašanje bi bilo, če bi se francoska knjiga še lahko vrnila v Alžir. Hruščev je po sestanku SEV, vzhodne gospodarske integracije za ves teden odšel v Romunijo. Gre za obrambne ukrepe zoper gospodarsko ofenzivo Zahoda. Hruščev je opozoril ZDA na sa- momorilni značaj atomske vojne. ZDA v vojni ne bodo tvegale samo denar in materialne dobrine, vojno bodo občutile na svoji zemlji. Berlin naj postane svobodno mesto, če ne, bo SZ z DR Nemčijo sklenila mirovno pogodbo. SZ je za mirno rešitev nemškega vprašanja, to- da enako mero mora pokazati tudi Zahod. Isti Hruščev pa je ne- davno izjavil, da nima nobenih apetitov po Berlinu, pač pa, da je njegov cilj uresničiti komuni- zem v SZ in ji dati tak in večji standard, kot ga imajo v ZDA. Dal je vedeti, da dobro ve, kam merijo ofenzivni gospodarski u- krepi Zahoda, zakaj se zavlaču- jejo pogajanja in je zato končno zagrozil s protiukrepi. Položaj je rmpet. To kaže tudi Ruskova pot po Evropi. Namen: okrepitev atlant- skega pakta brez ozira na osnov- na nesoglasja. Obiskuje vse glav- ne prestolnice London, Pariz, Bonn, Rim in oznanja atomsko hegemonijo ZDA kot najnujnejšo politično in vojaško postavko, skupno tržišče in enotnost glede berlinskega vprašanja. Ce sta' se Ru.sk in Adenauer sporazumela glede Berlina, lahko pričakujemo, da bodo pogajanja med ZDA in SZ samo navidezrm. Pri de Gaul- lu pa RUrSk ni dosegel ničesar, de Gaulle ne odstopi od svojih poli- tičnih in strateških zamisli. Ce je Ludvik XIV. rad izjavljal »■Vetat c'est moi«, velja za de Ga- nila >*l'Europe c'est moi«. V Akri se vrši mednarodna konferenca »■Svet brez bombe«. To je altera pars svetovne politike, nedvomno pametnejša, a žal po materialni moči šibkejša. Ganski predsednik dr. Nkrumah je njen iniciator in ji je namen, da bi pri- šlo do ukrepov za zmanjšanje mednarodne napetosti, do napred- ka pri razorožitvi, do omejitve atomskega oboroževanja, do ob- ravnavanja glavnih problemov sveta: lakote, bolezni, nevednosti, duhovne in materialne revščine. Istočasno so se zbrale afriške države iz skupine Casablanca.: Čeprav _ je razcep neodvisnih afriških držav posledica vmeša- vanja kolonialnih gospodarjev, je diferenciacija nujna in bo neduo- mno koristna. Skupina Casablanca je sprejela sklep o skupnem afriš- kem tržišču in o skupnem vojaš- kem poveljstvu. Tudi ta integra- cija jasno kaže, da je analiza svetovne ekonomike, ki jo daje marksistična znanost realna in znanstveno objektivrm. Prav tako je nevralgičnost njenih nasprot- nikov tem občutnejša. Fašistični režim v Španiji je doživel hud udarec, falangistično diktaturo pa sramotno podpira »svobodni suei«. V Laosu se koa- licijska vlada težko poraja. Par- lament je desničarski, zato se za- radi Patet Lao ne spodobi, da bi vlado potrdil. Pokopališki mir v Južni Koreji gre h koncu, tu se utegnejo stvari razvijaiti tako kot na razvalinah nekdanje kolonial- ne Indokine. Zahodni Irian bo do konca leta 1962 svoboden, pravi Indonezija, Zahod pa bi rad iz te kolonialne pozicije dosegel nekaj za svojo pacifiško strategi- jo. V tej strategiji je treba raču- nati z ogromnim potencialom Ki- tajske, pa tudi s samostojno potjo Indije in položajem Avstra- lije in Kanade znotraj Commen- wealtha in položajem, ki nastaja z evropskim skupnim tržiščem, ki je izrodek nemškega revizioni- zma, čigar pošastnih ciljev ni moč več zakriti. T. O. Odgovornost na pravo mesto ZAPIS z ZBORA OBČANOV ZA STANOVANJSKO SKUPNOST OTOK V CELJU Čeprav tudi za dosedanje zbore občanov v stanovanjski skupnosti Otok v Celju ne moremo reči, da so bili slabi, je vendarle res, da takšnega, kot je bil poslednji, v petek zvečer, ko so ljudje vztra- jali na sedežih dobre tri ure, še vendarle ni bilo. To ni bil razgo- vor, v katerem bi se kresala na- sprotja — četudi je nekdo od go- stov dejal, da ima občutek, kakor da volivci gledajo v nekaterih uslužbencih ljudskega odbora svo- je sovražnike — ne, to je bil raz- govor, v katerem so volivci za- htevali jasnejših odgovorov, od- govornost posameznikov in orga- nov za slabo opravljena dela in podobno. Mar naj občani zaradi teh zahtev postanejo »sovražniki« izvajavcev občinske politike? Mar jim naj zamerimo, če so odločno reagirali na tista odbornikova tol- mačenja, ki so se pojasnjevala z besedico menda in slično? Ne, te- ga jim pa res ne moremo zame- riti, če so hoteli čistega vina o gradnji mlekarne, hotela, obrata družbene prehrane in podobno! V tem smislu je izzvenel tudi prispevek tov. Toneta Trpina, ko je v debati med drugim dejal: Mi moramo stvari postaviti bolj jas- no, bolj precizno. Tudi odgovor- nosti moramo dati ustrezno mesto. Ni prav, da se pod določenimi spodrsljaji ne potegne krepka čr- ta. Ker ljudje vidijo, da nihče ne reagira na določene nepravilnosti, si mislijo svoje. Zakaj pri takšnih problemih ne pridemo nikoli do konca, zakaj se nekateri zgovar- jajo drug n^ drugega, nazadnje pa ni nihče kriv... Volivci so pravilno ocenili delo, uspešna prizadevanja in hkrati slabosti. Zato je zbor občanov za Otok obsodil samovoljo, podce- njevanje in zapostavljanje orga- nov družbenega upravljanja; zato so občani zaploskali novemu predsedniku občinskega ljudskega odbora tovarišu Jožetu Joštu, ko je dejal: Slabosti je več. Toda čez noč jih ne bomo odpravili. Lahko pa zaupate ljudskemu odboru, da se bo o vseh važnejših odločitvah posvetoval z občani. Uveljaviti moramo skupno odgovornost do vseh problemov in nalog. Najbolj jasno pa je dosedanji sistem dela na občinskem ljud- skem odboru v Celju označil od- bornik Ivan Selšek s temi bese- dami: Težko je govoriti o ljudeh, ki jih ni več tu, ki se ne morejo braniti. Toda, povem vam, da je bilo pač tako, da so nekateri od- ločali sami, pa čeprav smo od- borniki rekli drugače. Najbrž so imeli določeno oporo, da so lahko tako delali. Zato odborniki nismo krivi za vse tisto, kar je bilo na- robe. Občani z Otoka so znova ostro kritizirali dela pri gradnji nove- ga hotela, ostro so obsodili nagli- co pri začetku gradnje nove mle- karne, kajti zaradi nje je bilo treba vložiti okoli deset milijonov dodatnih sredstev. Zakaj? Zato, ker gradnja mlekarne sploh ni bila predvidena ob Ljubljanski cesti, temveč v Gaberju. Tudi na- črti so bili izdelani za gradnjo te- ga objekta v Gaberju. Ker pa se je mudilo, da bi ne izpadli pri natečaju za kredit, so^abrski na- črt prenesli na Ljubljansko cesto. In rezultat? Ta je znan! Krivca za nerazumljiv korak pa ni! Kriv- ca za škodo, ki je nastala prav tako ne!? Zelo značilno je dejstvo, da ne- kateri ljudje zvračajo odgovor- nost za skrajno ponesrečeno lo- kacijo obrata družbene prehrane na gabrske delovne kolektive. To- da stvar je naenkrat dobila drugo sliko, ko je nekdo od udeležencev zbora dejal: Kot takratni zastop- nik enega izmed gabrskih delov- nih kolektivov sem prisostvoval vsem sejam, ki so bile sklicane zaradi gradnje tega obrata. Ven- dar ni takrat nihče od predstavni- kov delovnih kolektivov zahteval, da se mora ta obrat graditi na mestu, kjer je. To si je nekdo vtepel v glavo in vztrajal pri svo- ji odločitvi. Zbor volivcev pa je razčistil tu- di nekatere naloge, ki se tičejo samo prebivavcev novega predela celjskega mesta. Dejstvo namreč govori, da bi lahko imel Otok še lepšo zunanjo podobo, če bi se za reševanje drobnih, a pomembnih del v večji meri zavzela stano- vanjska skupnost in če bi ta or- gan upravljanja ne čakal veno- mer na ljudski odbor. Pa tudi prebivavci bi lahko v večji meri sodelovali pri prostovoljnih de- lovnih akcijah in tako pomagali urejevati okolje, nasade in dru- go. Poleg tega je zbor zahteval odločnejše korake pri urejevanju otroških igrišč. Ker teh ni, so ce- ste zbirališča in igrišča za otroke. To pa ni prav. Pomembnost zbora občanov za stanovanjsko skupnost Otok je vsekakor v tem, da je dal močno oporo vsem prizadevanjem za čim boljše izpolnjevanje predvidenih nalog, za uveljavljanje in kre- pitev organov upravljanja. M. B. Z velikimi uspehi pri organizaciji prostovoljnih delovnih akcij se lahko ponašajo tudi prebivavci železarskih Štor. Bilo je pred leti ko so na pobudo tovarniškega komiteja Zveze komunistov začeli i urejevanjem novega stanovanjske ga naselja na Lipi ter z gradnje številnih komunalnih in športnih objektov. Iz leta v leto so nizali čedalje večje uspehe. Tudi letos so krepko prijeli za delo. Pri ure- jevanju tristeznega kegljišča ter nekaterih športnih igrišč pa so se podvizali tudi zaradi metalurških športnih iger Jugoslavije, ki so jih sprejeli v svojo organizacijo. LEPO SO ZASTAVlil PRVI REZULTATI PROSTOVOLJNIH DELOVNIH AKCIJ V V KONJIŠKI OBCINI Na pobudo občinske oziroma krajevnih organizacij Socialistične zveze so v konjiški občini že zdaj zabeležili nekatere prav lepe u- spehe v organizaciji prostovoljnih delovnih akcij. Ni naključje, da se je med pobudniki tega dela v Vi- tanju pojavilo tudi tamošnje tu- ristično društvo. Tako je 62 dr- žavljanov sodelovalo pri ureditvi parka pred domom kulture, za kar so državljani in mladina pri- spevali 310 prostovoljnih ur. V STRANICAH so spravili pod streho kulturni dom, v katerem bodo svoje prostore dobila dru- štva in organizacije. Tu so opra- vili 345 udarniških ur, nadalje so prispevali 45 kubičnih metrov le- sa, 15 kubikov gramoza in 10 ton apna. Mimo tega so zbrali še 80.000 dinarjev. Pri gradnji rokometnega igrišča v LOCAH je prvo besedo imela mladina. Opravili so 470 prosto- voljnih ur za izkop temeljev ter za odvoz zemlje. V JERNEJU so si končno le ure- dili prostor za družbene organi- zacije. Za adaptacijo nekdanje tr- govine so potrebovali 76 prosto- voljnih ur, poleg tega pa so zbra- li še 5.000 dinarjev v gotovini. Medtem ko so v ZRECAH ure- dili otroško igrišče, za kar so dr- žavljani prispevali 611 udarniških ur, so v Slovenskih Konjicah po- vsem dogradili igrišče za košar- ko. To delo pa je zahtevalo 879 prostovoljnih delovnih ur. Ra- zumljivo je, da je pri tem v glav- nem sodelovala mladina, včlanje- na v tamošnje partizansko dru- štvo. Razen tega so Konjičani so- delovali še pri urejevanju okolij stanovanjskih blokov. To so prvi uspehi, ki so jih pro- stovoljci v konjiški občini dosegli v letošnjem letu. Z deli in akci- jami pa bodo še nadaljevali, saj imajo v načrtu še nekaj del, ki jib hočejo izvršiti pred zaključkom letošnjega leta. Tako je pobuda Socialistične zveze za urejevanje drobnih, a vendar pomembnih krajevnih komunalnih nalog, na- letela tudi tu na plodna tla in veliko razumevanje večine prebi- vavcev. -an Najveî za rekonstrukcije Gospodarske organizacije v ko- njiški občini so lani ustvarile blizu pol milijarde dinarjev lastnih skla- dov, kar je precej več, kot znaše občinski proračun. Podjetja so ve- čino sredstev porabila za lastno rekonstrukcijo, za nabavo strojev in opreme, manj pa za negospodar- ske investicije. Največ so v ta na- men dala podjetja v Zrečah za gradnjo nove šole. V. L Spomeniki NOB v fotografiji v počastitev dneva borca pripravlja Okrajni ljudski odbor Ljudske tehnike v Celjn razstavo fotografij spomenikov narodnoosvobodilnega boja. Razstava b* v pi4>storih Društva inženirjev in tehni- kov v Celju (Titov trg, nasproti kina Union) odprta od 1. do Г. julija. Nm njej bo zbranih okoli 150 fotografij spomenikov NOB. Obvestilo sodelavcem! Prosimo vse sodelavce, ki imajo za svoje prisipevike ali druge storitve prejeti od uredništva ali od uprave na- šega lista kakršnekoli pre- jemke, da nam v smislu do- ločil odloka o načinu izpla- čevanja dohodkov, kii jih do- bivajo posamezniki od dr- žavnih organov in družbenih pravnih oseb, ter v smislu ustrezne uredbe zveznega državnega sekretarja za fi- nance (oboje v Uradnem listu FLRJ št. 23/62) takoj spo- ročijo številko svojega žiro račiSna pri Komunalni ban- ki. Ta račun so dolžni od- preti vsi, ki imajo izven do- hodkov iz svojega rednega delovnega razmerja prejeti v tekočem koledarsikem letu hkrati več kot 10 tisoč din (v enem znesku) ali več kot 30 tisoč din v manjših znes- kih, toda od istega uporab- nika družbenega premože- nja, ali pa več kot sto tisoč od več različnih podjetij in ustanov ali državnih organov. V primeru pa, ko gre za manjša izplačila Oibčasnim sodelavcem, prosimo, da vsak že na poslanem prispevku napiše in lastnoročno pod- piše izjavo, da ni dolžan od- preti žiro računa v banki, ker v nasprotnem primeru spričo omenjenih predpisov ne bomo mogli izplačati u- streznega honorarja. Uredništvo in uprava Dober predlog Na nedavni seji občinskega od- bora SZDL v Slov Konjicah so med dJTUgim načeli vprašanje tr- govin v nekaterih manjših krajih. Med te spada tudi Jernej pri Lo- čah, kjer je trgovina pred leti že bila, pa ISO jo ipozneje uikinili. Pre- bivavci tega kraja se ponovno ogrevajo, da bi dobili trgovino; trgovsko podjetje »Dravinjski dom« pa je že pričelo s priprava- mi za ureditev primernega lokala. Ne glede na to pa se je že več- krat postavilo vprašanje, če bo trgovina v tem kraju redno in rentabilno poslovala. Treba je namreč vedeti, da velikih zalog ne bo mogla imeti, da bo večino- ma prodajala špecerijsko blago, manj pa tekstila. Je pa še ena možnost, da bi bila odprta vsak drugi dan. Predstavnik konjiške kmetijske zadruge pa je na seji menil, da bi se lahko ta trgovina ukvarjala tudi z odkupom kmetijskih pri- delkov Ln proizvodov. V poštev bi prišel odkup jajc, gob, jagod in podobno. Okolica Jerneja v kme- tijstvu ni bogata, tako da odku- pi večjih količin sadja, krompirja in podobno ne pridejo v poštev. Zdnižitev odkupa s prodajo špe- cerijskih pridelkov bi bila dobra rešitev za trgovino in kraj, saj bi bila zlasti rentabilnjost trgovi- ne postavljena ma solidne j šo pod- lago. Konjiška zadruga ima tak- šno poslovalnico že v Spitaliču, ki dobro dela. Zakaj torej ne bi na enak način rešili še vprašanja v Jerneju. V. L. PRIPRAVE NA DVOJE PRAZNOVANJ Organizacije Zveze borcev v konjiški občini se že pripravljajo na letošnje praznovanje 4. julija ter praznika vstaje. Tako bodo za dan borca pripravile več poho- dov svojih članov in razna tek- movanja, za 22. julija pa namera- vajo pripraviti proslavo ob spo- meniku padlih borcev na Rogli na Pohorju. ZAPRTA BENCINSKA ČRPALKA Od ponedeljka opoldne se pred bencinsko črpalko na vogalu Gre- gorčičeve in Vodnikove ulice v Celju nič več ne ustavljajo motor- na vozila, da bi sprejela gorivo. Ta dan so namreč zaprli črpalko, ki je zaradi svoje ponesrečene lo- kacije preprečevala preglednost zelo nevarnega križišča. Upajo, da bo temu ukrepu sledil še dru- gi — namreč rušenje objekta in s tem razširitev križišča. Spomini Catudi mi je bilo komaj enajst let, se vsega še tako živo spominjam, kot da bi bilo včeraj. Nemci so že nekaj mesecev gospodarili v na- ših krajih. Kmalu so pokazali svoje pravo lice; za nj'ihovimá obljubami se je skrivalo nekaj groznega in strašnega. S tesnobo v srcih smo pričakovali tisti dan, ko bo morda tudi na nas prišla vrsta, ko bomo morali zapustiti domove. Kajiti prvii glasovi o izseljevanju Slovencev so že prišli. Bilo je v novembru 1941. leta. V skromni hi- šici v vasi Hrast je ob Sotli smo bili zbrani vsi: oče, ki se je malo prej vrnil iz Nemčije, kjer je delal v rudniku, mati in štirje mladoletni otroci. Naenkrat smo zagledali v dolinici večjo Skupino nemških vojakov, ki so se kmalu zatem po dva in dva razšli po hišah, da oznanijo straš- no vest. Povelja so bila kratka: spakajte (vsak še tega ni dovolil) in gremo! Spreletela nas je groza. Iz sosednjih hiš se je že zaslišalo vpitje in krik. Tu in tam so zakrulili prašiči, saj so se mnogi ljudje na hitro lotili klanja svinj, da bi si še zadnjikrat privoščili nekaj boljšega. Toda, vse to je ostalo doma, kakor tudi polne skrinje žita. Tisto leto so polja dobro obrodila. V dolini so se kmalu pojavili vozovi in se zbi- rali v Hrasti u pri Stadler ju. Tudi mi smo se znašli tam. Nemci pa so nas naložili na odprt vojaški avtomobil ter nas v spremstvu straže odpeljali v zbirališče — v Rajhenburg. Tam so nas nagnali v posebne barake, pa tudi v samo- stanske hleve. Ležali smo na slami; vsi skupaj in ijiidije iz vseh vetrov, iz Štajerske in Dolenj- ske, kmetje, delavci in izobraženci. Razmere v taborišču so bile neznosne. Naš novi dom so do- bro zastrazüi ter ga ogradili z žico. Iz njega se je slišalo le preklinjanje in jok. V barakah in ostalih prostorih, kjer smo bili in se istiskali, so bili nameščeni zvočniki, preko katerih so nas pozivali takrat, ko so sestavljali transporte. V Rajhenburgu smo postali številke. Vsak, tudi otrok, je dobil »svetinjico'«, na kateri je bila številka. Prišel je dan odhoda, dan, ko smo marali zapustiti domačo, slovensko zemljo. Odpeljali so nas na železniško postajo v Rajhenburg ter nas natrpali v vagone. Potem iso jih zaklenili, zra- ven tega pa nam dali za spremstvo še stražarje. Ozirali smo se naokrog, kot da bi hoteli z zad- njim pogledom objeti vse. Ko pa so bile oči polne solz, je vlak odpeljal. Tedaj si nismo mi- èlili nič drugega kot io, ali bomo še sploh kdaj prestopili prag domače hiše, ali bomo še kdaj hodili med polji in travniki naše vasi in kdaj se bo spet v vinogradih oglasila pesem, naša, slovenska pesem ... Z vlakom ismo se vozili dva dni. Končno smo se ustavili v Untermarchtalu ob Donavi. Nekdanji samostan so spremenili v taborišče. Življenje v njem je bilo jxxJobno trpljenju v vseh podobnih taboriščih. Smrt je kosila vsak dan; največ žrtev si je izbirala med najšibkejšimi, med otroki do četrtega leta starosti ter starčki. Nad taboriščem jfi zavladala žalost, bolezen, obup; pa tudi sa- momori niso bili redki. Vse to vodstva taborišča ni motuo. Bili smo vse, samo ljudje ne. Kar je bilo zmožnega м delo, je moralo delati. Leta 1942 nas je bilo imnogo premeščenih v »Umsiedlungslager« Schelklingen, ki je bü ркхЈ SS komando. Tu so bile razmere še težje. Oficir SS, vodja taborišča, je za škornjem nosil bi- kovko in kar sproti obračunaval z vsakomur. Kadar smo se zbrali k rednim obrokom hrane, je v jedilnici odprl radio, da so iz njega bucale nemške koračnice. Mi pa smo se davili s polži ln grill, ki .so plavali v juhi namesito mesa. V tem taborišču sem moral delati tudi jaz. Za kuhinjo sem moral rezati krompir m od časa do časa rdečo peso. Slednja mi je prišla prav, da sem si krotil lačen želodček. Tu smo dočakali tudi enega najbolj poniže- valnih trenutkov — pravcati sejem. Nekega dne smo se morali zbrati v veliki dvorani, kamor so prišli neki mešetar j i ter si nas ogledovali in oti- pavali kot živino. Izbirali so delovno silo. Očeta so vzeli na žago, jaz (pa sem bU določen za pa- fetirja. Končno smo dočakali kapitulacijo Nemčije. Nas so osvobodili Francozi in Amerikanci. Živ- ljenje se je izboljšalo. Njihovtim vojaškim eno- tam so se pridruževali tudi nekateri naši ljudje in jim pomagali pri zadnjih bojih proti skup- nemu sovražniku. Prišel je najsrečnejši dan. Napočil je dan, ko smo se smeli vrniti v Jugoslavijo. Težki časi so báM za nami. Znova smo se vrnui na domove. Bili smo srečni, presrečni, pa čeprav smo jih našli x)orušene in iaropane. Drago Polšak CELJSKI TEUDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 ČEZ NEKA] DNI Priprave za ureditev marž v trgovini so pri koncu. Znane so že povsem točne povprečne mar- že za posamezne blagovne skupi- ne, hkrati pa so občinski ljudski odbori tudi že izglasovali spre- membo občinskega prometnega davka. Znižanje marž bo začelo velja- ti 1. julija. In sicer takoj, ko bo- do trgovska ixxijetja opravila nujno potrebno inventuro. Ta čas pa je za spremembe cen do- mala pri vseh prodajnih predme- tih tudi najprimernejši. Stopnjo marž za posamezne blagovne skupine bodo določili oddelki za gospodarstvo pri ob- činskih ljudskih odborih. Po do- slej znanih podatkih so določili najvišjo maržo prodajalnam sa- dia in zelenjave. Toda tudi pri teh v posameznih občinah različ- no. V Celju bodo te trgovine la- hko pribile k fakturni ceni še 20 odstotkov, v Velenju pa celo 25 odstotkov. Za živila se marže gibljejo od 17 odstotkov v mozir- ski občini do 17,5 odstotkov v celjski, v šoštanjski občini pa ce- lo 18 odstotkov. Tudi glede občinskega promet- nega davka so se občine različno odločile. Najniže so ga zastavili v mozirski občini (4 %) in najviše v celjski (5 %). 2 e iz teh številk lahko razbere- mo razmeroma različno ocenjeva- nje pri določevalci u marž. Ta raz- ličnost pa je, čeravno se nam zdi nelogična, spričo posebnih pogo- jev, v katerih poslujejo trgovine v ix>sameznih predelih, tudi ra- zumljiva. Razen tega pa desetin- ke odstotkov in tudi en sam od- stotek razlike za potrošnika ne pomeni bistvene razlike. Bolj bistvene so razlike, ki bo- do nastopile zaradi določenih marž v grobem. Naj vzamemo za primer lekarne. Tu so marže ob koncu lanskega leta (v enem ana- liziranem primeru) dosegle 36 od- stotkov. Po prvih razgovorih in ocenah pa kaže, da se bodo v le- karnah marže morale vrniti na 22 odstotkov — v posameznih pri- merih morda samo do 25 odstot- kov. Torej gre za preko deset od- stotkov znižanja. Podobno je tu- di pri kurivu, deloma tudi pri tekstilu in v knjigarnah. Pri tem je zanimiva še ugotovitev, da so v domala vseh primerih, kjer so marže hitro rasle, še hitreje rasli tudi osebni dohodki, ki so posta- li že nenormalni. Oddelki za gosipodarstvo občin- skih ljudskih odborov računajo, da bodo ti ukrepi močno vpliva- li na stabilizacijo tržišča. Isto- časno pa poudarjajo, da bo prišlo do prelivanja prometa iz enih v druge trgovine. Kajti jasno je, da bodo sedaj mnogo na boljšem tr- govine iz istih blagovnih skupin, ki bodo znale svoj asortiment pri- lagoditi potrebam potrošnikov in ki bodo sposobne tudi pravilno postreči potrošnika. To pa prak- tično pomeni, da bo tudi pri ustvarjanju čistega dohodka tr- govine odločala sposobnost in do- bro gospodarjenje, kar smo v tr- govinah marsikdaj xx)grešali. -mi S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V CELJU Problemi šolstva üieditev marž - Zmanjšan piomelni davek - ImenoTonfa diiektcijev Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Celju so odbor- niki razpravljali o problemih šol- stva. Čeravno gre za negospodar- sko dejavnost, je tokrat bila v ospredju prav gospodarska plat tega problema. Razen tega, da sc podrobno obravnavali nekatere organizacijske oblike in spre- membe glede vpisov in tudi stru- kture oddelkov ña posameznih šolah, se je glavni del obravnave premaknil na gmotna vprašanja, ki so v tem obdobju postala do- kaj pereča. Ko so razpravljali o teh proble- mih, so bili mnenja, da ho po- trebno urediti vprašanje finan- ciranja šol, v katerih se izobra- žujejo otroci tudi iz drugih ob- čin. Kajti prav srednje posebne šole potrebujejo večja gmotna sredstva in še posebno bremenijo celjsko občino. Nekateri odborni- ki so v razpravi op>ozorili, da to ni več problem samo šolstva, tem- več tudi gospodarstva, ki potre- buje vse bolj izobražene kadre. Zaradi tega bi parcialno reševa- nje tega problema pripeljalo do neenotnih kriterijev in neenotno- sti nasploh. Tako stanje pa bi seveda škodovalo predvsem manj akumulativnim panogam in ne- gospodarskim institucijam, ki bi imele manjši priliv srednjeizo- braženih kadrov, čeravno so prav glede teh največje zahteve. Razen tega so tudi poudarili, da je bil prehod na skrajšano dobo šolanja prehiter in da f otiu ni bila ustrezno prilagojene: snov, ki jo naj gojenci predelajo. Odborniki so v nadaljevanju razprave, menili, da gre za tako pereče probleme, ki jih ne kaže na hitrico oceniti. Zaradi tega so posebej naročili svetu za šolstvo, da te probleme še pred začetkom šolskega leta natanko prouči, na- to pa bo o teh zadevah občinski ljudski odbor še enkrat razprav- ljal. V nadaljevanju so odborniki razpravljali o nekaterih posebnih problemih pri urejanju marž, hkrati pa so tudi izglasoval: zmanjšanje občinskega promet- nega davka na 5 odstotkov. Od- slej bo ta davek sestavni del marže, višina marž po blagovnih skupinah pa je v povprečju ena- ka kot v sosednjih občinah. Na tej seji je občinski ljudski odbor imenoval tudi tri direktor- je. Za direktorja podjetja »Ko- larstvo« je imenovan tov. Ivan Novak, za novega direktorja »Ve ležitarja« tov. Jože Bnimen in za direktorja obrtnega podjetja »Čevljarstvo« tov. Jakob Krajne. Odborniki so na seji zastavili vprašanje o sposobnosti imenova- nih tovarišev. Predsednik občine je pojaisnil, da je za direktorja »Čevljarstva« imenovan doseda- nji vršilec dolžnosti, ki je delo in podjetje v tem času dobro vodil, za direktorja »Kolarstva« je ime- novan tov. Novak, ki je znan kot član prve celjske čete in ki je doslej uspešno opravljal odgo- vorna delovna mesta; istočasno pa je pojasnil, da je tov. Brumen bil obratov od j a novosadskega podjetja te stroke v Mariboru in da bo kos zahtevni nalogi kot di- rektor »Veležitarja«. Trideset milijonov Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora Celje smo zvedeli, da bodo za izgradnjo vitanjske- ga dotoka celjskega vodovoda dobili 30 milijonov dinarjev iz reipublišikih sredstev. Tako bo omogočena izgradnja naslednje faze ureditve cdljskega vodo- voda. O DELU OBČINSKIH KOMISIJ Zamudniki pred nevarnostjo v viseh občinah je delo olbčin- skih komisij za izvajanje pred- pisov o delitvi dohodka močno zaživelo. Zlasiti živahno je delo podkomisij, ki so v vseh občinah obravnavale podroibno posamez- ne doikumentacije in analize po- slovanja gospodarsikih organiza- cij v preteiklem letu. Vredno je povedati, da se je tokrat poka- zalo za pravilno in umestno, da ustrezni oblastveni organi niso raztegovali roka za pripravo po- trebne doikumentacije, kajti iz izkušenj vemo, da so kljub dol- giim rokom podjetja kaj rada ča- kala na zaidnji trenutek. Tudi to- krat imajo v posameznih obči- nah podobne primere. Vendar so komisije in politične organizaci- je obvestile podjetja, da bodo v primeru, da dokumentacij in analiz ne dostavijo v pravem ča- su, utrpeli ustrezne sankcije, ki jih banke lahko izvajajo analog- no postopku o izdelavi zakJjuč- л1ћ računov. PROIZVAJAVCI - ZA VAS ........... ..... Čeravno je dvomljivih prime- rov v celjskem okraju dokaj malo, je prav da proizvajavci vedo, kaj je lahko posledica sla- bega odziva na enotno akcijo, ki je v enakih pogojih obvezna za vsa podjetja v državi. Najkas- neje do sredine meseca, za trgo- vino nekoliko dlje, je bil rok za dostavo ustreznega gradiva za proučitev poslovanja in delitve v kolektivih. To dokumentacijo so bili dolžni izdelati strokovni uslužibenci v podjetjih, o analizi poslovanja in problemih delitve pa so bili dolžni še razpravljaiti delavski sveti ali kolektivi pod- jetij. Kjer tega pravočasno niso uredili in kjer še doslej niso analliz dostavili občinsikim komi- sijam, lahko banke izplačajo v grobem le vsoto za zajamčene oseibne dohodke. To pa hkrati pomeni, da bi pro- izvajavci utripeli gmotno škodo zaradi neažurnosti ali neuvidev- nosti, morda celo zaradi nespo- solbnosti vodilnega kadra. Prav je, da proizvajavci to vedo. Če- ravno je razumljivo, da bodo sindikalni forumi še pred usta- vitvijo polnega izplačila sred- stev za osebne dohodke v teh podjetjih sklicali zbore proizva- javcev, kjer bodo ta proMem še posöbej in podrobno obravnavali. Vendar velja pripomniti, da je to sankcija, ki ni potrebna. Isto- časno pa smo tudi zvedeli, da so po resnih opozorilih nekatere gospodarslke organizacije, za ka- tere je kazalo, da bodo ostale za časom, že predložile uistrezno do- kumentacijo. Zanimivo je tudi, da je odpadla bojazen, da bodo manjše gospodarske organizacije pri tem delu zaostale. Res pa je, da se je tokrat trgovina znašla v neikoliko neugodnejšem polo- žaj'u, ker so dopolnilni predpisi in tolmačenja izšla nekoliko pre- pozno. Vendar je trgovinska zbornica s posebnimi seminarji, kjer so ustrezne vodilne ljudi seznanili s postopkom pri sestav- ljanju dokumentacij, prebrodila dokaj uspešno za trgovino zelo kratek rok. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA ODBORA ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV V CELJU Doslej množičnost na znotraj — odslej množičnost navzven v razgovoru s tovarišem Ed- vardom Sepcem, predsednikom občinskega odbora Združenja re- zervnih oficirjev in pod oficirjev v Celju, smo o delu in načrtih te organizacije zvedeli naslednje: Naša organizacija, tako pravi tovariš Šepec, se je doslej zavze- mala predvsem za izobraževanje in za razvoj svojega članstva v organizacijah samih. Letos so na primer skoraj vsi včlanjeni re- zervni oficirji in podoficir j i sode- loval pri taktičnih vajah. Izde- lovali so iwred'piisane taktične pis- mene naloge po karti in na tere- nu. Udeležili so se strelskih vaj z malokalibrsko puško. Sodelova- li so na patrolnih pohodih, pri taktičnih vajah, ki so bile zdru- žene z borbenimi prazniki itd. Številna predavanja so bila si- cer dobra, toda še vedno premalo obiskana. Precej rezervnega sta- rešinskega kadra bodisi ne sode- luje dovolj aiktivno, del pa je sploh še izven organizacij. Pre- davanja so bila predvsem s pod- ročja sodobne oborožitve in so- dobnega vojskovanja. To je bilo toliko bolj potrebno, ker člani še vedno premalo prebirajo stro- kovno literaturo, ki pa jo je na razpolago vedno več. O bodočem delu je tovariš Še- pec i>ovedal naslednje: Izobraževanje članov bo seveda ostala ena od glavnih nalog or- ganizacije. Pri tem bodo uvede- ne nove oblik in metode izobra- ževanja. Toda težišče dela čaka organizacije pri izobraževalni na- logi med množicami. Nekoliko zanemarjeno področje izvenar- madne vzgoje prebi va vstva, pred- vsem na področju civilne in pro- tiatomske zaščite, terja nujnega izboljšanja. Zato se bodo v jeseni organizacije združenja morale posvetiti temu delu v sodelova- nju z vsemi množičnimi organi- zacijami in družbenimi organi. Pri dosedanjem delu, kakor tu- di v bodoče, z organizacijami tes- no sodelujejo aktivni častniki JLA. To je izredno koristna obli- ka povezanosti rezervnega kadra z aktivom. Položaj v svetu za- hteva, da je rezervni sestav ved- no sproti seznanjen, da je v for- mi in da obrambne naloge preko te organizacije zajamejo tudi ši- rino med množicami. Da jih ne bo toliko Pred dnevi so se predstavniki sanitarne inšpekcije (zlasti dr. Fludernüc) zavzeli, da bi v Celju z odločno akcijo začeli za uniči- tev podgan, ki so se že nekoliko preveč razmnožile v našem me- stu. Baje so jih nekateri že več- krat videli, ko se ali bežale ali pa mimo sprehajajo med kavarno in restavracijo na drugi cesti. Ko. smo se o tem vprašanju po- govarjali z dr. Fludernikom, nam je le-ta dejal, da jim prebivavci sami ustvarjajo čudovite pogoje za življenje, saj z raznimi odpad- ki, ki jih mečejo v Sušnico in Koprivnico ter druge vode, da- jejo podganam najprimernejšo hrano — razen one seveda, ki si jo sami poberejo iz skladišč. Zvedeli smo tudi, da samo en par podgan ima v enem letu kar domala 800 potomcev — res ni pomota: osemsto! Potem si tudi lahko mislimo, kako hitro se te živali, ki raznašajo lahko vse mo- goče bolezni in povzročajo tudi epidemijo, hitro množijo brez ozi- ra na naše negodovanje. Sodijo, da bo akcija za uniče- vanje podgan v Celju veljala okoli 4 milijonov dinarjev. Isto- časno pa je jasno, da pKKigane sa- mo v enem letu naredijo nepri- merno večjo škodo od te vsote. Zvedeli smo tudi, da bodo celjski kolektivi to koristno akcijo tudi gmotno podprli, saj gre dejansko za njáh. Zlasti velja to za trgov- ska in gostinska podjetja, vendar tudi ostali niso izvzeti. Pojasnüá so nam tudi, da bo ves načrt zajemal dve etapi. V prvi bodo uničili podganja skri- vališča — nato pa bodo načrtno uničevali še podgane. Povedali so nam tudi, da v tej akciji ne bodo uporabljali ampul s strupom »ci- anvodik«, ker se še dobro spo- minjamo žalostne zgodbe iz Šem- petra. Istočasno pa bodo na vseh mestih, kjer bo akcija potekala z ustreznimi tablami opozorili pre- biva vce na prisotnost strupa. Ta- ko bodo starši svoje otroke na to opozorili ali pa jih za nekaj dni zadržali doma. Istočasno bodo akcijo izvajali zelo načrtno. In sicer tako, da bo vsak nastavljen strup natanko za- beležen v karti, nakar jih bodo po markirni karti znova pobrali. Povedali so nam tudi, da bodo z imičevanjem podgan v Celju začeli v zgodnji jeseni. Kajti pod- gane imajo navado, da se v vro- čih ipK)letnih mesecih izselijo in se poženejo na prosto — medtem ko se ix>zneje vrnejo. Ta čas pa je za uničevanje podgan najbolj pri- meren. Zanimiv je tudi podatek, da podgane ne zdržijo brez hrane dalj kot dva dni. To pa hkrati po- meni, da bodo v tej akciji, ki bo koristna predvsem za Celjane, morali sodelovati prav vsi prebi- vavci. Kajti v tem obdobju bodo meščani morali še posebno paziti, da ne bi metali proč odpadne hrane. S tem bodo veliko poma- gali, kajti tako bodo podgane pri- siljene naskočiti nastavljene pa- sti. Lakota jih bo prignala do te- ga. Okrajni sanitarni inšpektor, dr. Fludernik pa hkrati meni, da je to samo začetek in da bo uniče- vanje podgan v Celju morala ostati stalna praksa. Nova mlekarnafv obratovanju Sedenmajstega junija je z del- nimi kapacitetami začela poskus- no obratovati nova celjska mle- karna na Ljubljanski cesti. Mle- karna še ne obratuje s polrio zmogljivostjo, ker deloma manj- kajo še nekatere naprave za pro- izvodnjo vseh wst mlekarskih proizvodov. Šef laboratorija ing. Marija Wagner in veterinar tov. Toma- žič sta ob kratkem obisku v no- vem obratu razkazala nov obrat in med drugim povedala: Proizvodne naprave so v glav- nem uvožene iz Italije, Švedske, Danske in Anglije. Stroji, ki so v pogonu obratujejo brezhibno. Trenutno predela nova mlekarna dnevno okoli 5000 litrov mleka za komzum, proizvaja pa tudi jo- gurt, maslo in skuto. Ko bo ob- ratovala v polni proizvodnji, bo dnevno predelala okoli 20.000 1, poleg omenjenih proizvodov pa nameravajo v svoj asortiment uvesti še mlečne napitke in mle- ko v prahu za industrijsko po- trebo. Na vprašanje, če je mlekarna prav locirana, sta odgovorila, da je lokacija na pravem mestu. 2e zdaj dobiva obrat nad 80 odstot- kov mleka iz Savinjske doline. Pripomnila sta še to, pa tudi pre- pričal sem se, da kljub ponedelj-* kovemu neurju v kleteh mlekar- ne ni bilo kaplje talne vode. Cr- palna naprava je bila predvide- na v prvotnem načrtu. Talna vo- da je bila v kletnih prostorih ta- krat, ko so bile poplavljene Pe- trovce zaradi nagle od juge. Cr- palna naprava je potrebna za odvod tiste vode, ki je potrebna za proizvodnjo. Da ne bo napak tolmačenje, gre za vodo pri pra- nju steklenic, ostale embalaže in prostorov. Pripombe potrošnikov, da je pasterizirano mleko manj mast- no, ne držijo. Posebna naprava enakomerno porazdeli maščobo v mikroskopske kapljice po vsej te- kočini. Očitki, da se mleko pokvari, so bumerang za potrošnika. Doka- zali so mi, da je čistoča v proiz- vodnji do kraja zagotovljena. Tu grešijo edino potrošniki. Ciospo- dinji bi ne bilo težko splahniti steklenice vsaj s hladno vodo. Toda ko od mleka umazana stek- lenica' stoji po ves dan kje na soncu, se tako prime sten, da jo stroj, ki pere z vročo vodo, z de- tergentom, z mlačno in mrzlo vo- do, ki steklenico tudi namaka in z vročim zrakom suši, ne more dovolj dobro oprati. V skladišču pa sem videl več kot polovico ta- kih neopranih steklenic. Slaba ocena gospodinjam! Obrat ima naprave, ki so naj- novejše izdelave. Ima dobro raz- poreditev, dovolj hladilnih pro- storov, higiensko je odlično ure- jena. S te strani ni prigovora. Slab prizvok, p>ovzročen z dolgo- trajno gradnjo pa bo pozabljen. Da je le naposled Celje dobUo so- dobno mlekaroo. L K...... Skladnost pogoj za uspeh v Zgornji Savinjski dolini imajo dva velika problema, ki pa se zlivata т enega. To sta hudourniške škode, ki jih povzroča Savinja na je- zovih in vprašanje osrednje ceste. Čeravno gre za dve ' ločeni panogi jih tokrat ne smemo ločeno obravnavati. Sicer je problem praktično nerešljiv. Lani oktobra je visoka voda uničila jezove, hkrati pa je močno poškodovala cesto od Luč do Logarsike doline. Ustrezni cestni orga- ni so po tem v zelo kratkem času s pomočjo pripadnikov JLA uredili cestišče. Ven- dar je bila to zasilna reši- tev. Ta mesta pa v bistvu še sedaj ogrožajo varnost pro- meta. Kajti ob vsakem več- jem nalivu obstaja možnost, da bo prehod pretrgan. S tem bi onemogočili dostop v Logarsko dolino v največji sezoni. V takem primeru pa tudi ne bi bile možne za- časne rešitve, kajti ceste ni več možno prestaviti, ker se že dotika strmin. O tem problemu so raz- pravljali občinski organi in svet za turizem, pereče vpra- šanje pa so obravnavali tu- di v odboru za izgradnjo Zgornje Savinjske doline. Tedaj so sklenili, da poseb- na komisija ugotovi dejan- ske stanje, potrebe ter nuj- ne ukrepe. Komisija je ugo- tovila, da so bili jezovi in drugi vodni objekti pomanj- kljivo vzdrževani. Posledica tega pa je bila, da je vsaka večja voda odnašala jezove. Tako je pred kratkim voda odnesla tudi znani Delejev jez pri Mozirju. Ker je Delejev jez za Mo- zirje nujno potreben, bo tre- ba zgraditi novega. Kajti potem, ko je voda poškodo- vala jez, je na mah ostalo kopališče v Mozirju brez vode, a tudi vprašanje talne vode za mozirski vodovod je dokaj problematično! Že ta primer — vprašanje zveze z Logarsko dolino pa še bolj — nam zgovorno do^ kazuje, da je nujno potreb- no koordinirano delo pri urejanju tega vprašanja. Jasno in logično je. da bi bi- lo še nadaljnje čakanje pri reševanju toga problema lahko samo škodljivo. Isto- časno pa je razumljivo, da je spričo objektivnih pogo- jev v tem trenutku ta nalo- ga dokaj težka. Kajti sred- stva vodne skupnosti so ver- jetno za ureditev tega pro- blema premala. Sodijo pa, da bo problem možno rešiti s skladnim de- lovanjem vseh prizadetih — občine, vodne skupnosti in cestne uprave. -mi o CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 VRANSKO PRED PRAZNIKOM »Delali smo kot še nikoli« Lani je bilo sklenjeno, da bo žalska občina praznovala svoj občinski praznik vsako leto v drugem kraju. S tem bi vsako leto drugje uredili določene komunalne objekte ter dali praznovanju posebno obeležje. Medtem ko je bil preteklo leto občinski praz- nik v Grižah, bo letos v dneh od 1. do 8. julija na Vranskem. Vransko je pripravljeno. Vran- sko je pravzaprav že doživelo svoj praznik, nemara največji praznik po osvoboditvi. Obvez- nost, ki so jo prebivavci sprejeli hkrati s praznovanjem občinske- ga praznika v njihovem kraju, je izpolnjena. S prostovoljnim de- lom so namreč ob finančni pod- pori občine uredili novo cesto. Tam, kjer se je včasih prah dvi- gal v oblakih in je vozila pre- metavalo, je zdaj asfalt. In Vran- čani so ponosni nanj . Poiskal sem predsednika kra- jevnega odbora tovariša Goloba. — Vse podatke sicer še nima- mo zbrane, je rekel, vendar smo samo s prostovoljnim delom na cesti naredili za preko milijon dve sto tisoč dinarjev. K temu so precejšen delež prispevala na- ša podjetja, med njimi KOVO, Sloga, kmetijska zadruga, agro- kombinat ... Ker je odlok o kra- jevnem samoprispevku zajel le prebivavce trga, je bilo po eni strani akcijo še laže izvesti. Pred pričetkom smo razposlali vabila in odziv je presegel vsa pričako- vanja. Vsakdo se je obvezal, da bo opravil najmanj osem ur, po- tem pa so ljudje vedno znova prihajali delat. Tako so nekatere gospodinje opravile tudi po 30 ur. Na cesti so delali člani delovnih kolektivov, mladina, pa celo upo- kojenci. Dnevno je delalo od 20 do 30 ljudi, bilo pa jih je tudi do 70. Takšne akcije Vransko ne pomni; delali smo kot še niko- li... Zanimalo me je seveda, če se je kdo posebno odlikoval, pa je tovariš Golob brž povzel: — Da. Vsekakor je treba jav- no pohvaliti predsednika režij- skega odbora Rada Koprivška, ki je ves čas delal tako rekoč od jutra do večera, doma pa je kme- tija čakala nanj. Se sreča, da smo bili s cesto gotovi v 14 dneh, si- cer bi se mu bil, v šali povedano, še konj posušil. Potem se nama je pridružil še tovariš Borštner, to je, »založnik« časopisa z imenom »Vranski caj- tng«, ki je tako po resni kakor hudomušni plati spremljal delov- no akcijo in ji bil v nekako mo- ralno oporo. Izhajal je na A3 for- matu, tiskan na pisalnem stro- ju, v izložbenem oknu pri pošti oziroma avtobusni postaji. Tam sem kasneje med drugim prebral, da si »nekdo zasluži vse prizna- nje za svoje delo, ker je devet- ' krat pljunil v rake in enkrat za- mahnil s krampom.« Vsekakor ne samo posrečena Borštner jeva zamisel, pač pa tu- di nekaj, kar bi lahko kdaj ka- sneje s pridom služilo krajevni kroniki. Beseda je nazadnje nanesla še na bazen. Poleg ceste naj bi nam reč za praznik na Vranskem ure- dili tudi bazen. Toda zadeva se je malce zataknila. Medtem ko je pri Podgradu že skopana jama in navožen potreben material za gradnjo, nekje zadržujejo načrt in delo stoji. Mladina, ki je že do- slej spravljala skupaj kamenje, čaka, da bi še naprej prostovolj- ■ no delala. Tako seveda tudi ni- majo vrednosti prispevki vseh ~ kmetijskih zadrug, ki so s svoji- . mi traktorji dve nedelji vozile skupaj gramoz in pesek. Na Vranskem pa bi si radi zgradili bazen že od osvoboditve ■ dalje, ker se zavedajo, da bi la- hko mnogo pripomogel k razvoju turizma, še zlasti, ker je sedanja lokacija na idealnem prostoru. Sicer pa je vse drugo pripravlje- no in Vrančani kličejo: Na svi- denje! dhr Obisk partizanskih grobov Sekcija intemirancev pri ob- činskem odboru ZB NOV Laško je v preteklih letih pripravila več izletov, ki so bili vsi več ali manj osredotočeni na ogled krajev, po- membnih v času narodnoosvobo-• dilne borbe. Tako je ta sekcija pred kratkim izvedla izlet tudi v Begunje in Drago, katerega se je udeležilo 70 članov ZB. Na izletu je bila najmočneje zastopana osnovna organizacija ZB Sedraž, od koder je bilo med okupacijo mnogo lju- di zaprtih in mučenih v Begu- njah. Ob tej priliki so si ogledali grobišče talcev v Dragi in muzej NOV v Begunjah. Dejavnost omenjene sekcije pa za letošnje leto še ni končana, glede na to, da pripravlja sekcija še obisk partizanskih grobov v Gradcu. Praznovanje 7. jujija - praznika občine Žalec PROGRAM PRIREDITEV: Nedelja 1. 7. 1962 ob 9. uri jubilejna seja PGD Vransko ob 13. uri gasilsika vaja občinske gasilske zveze ob и.ЗО. uri zbor društev in jubilejni govor pred domo PGD Vransko. ob 15.30. uri prosta zabava z bogatdm srečolovom Ta dan je posvečen ludi 75. obletnici PGD Vransko. Ponedeljek, 2. 7. 1962 ob 15.30. uri ekipno tekmovanje v kegljanju ua kegljišču Vransko ob 17. uri moštveni brzoturnir v šahu v klubskem prostoru Vransko Torek, 3. 7. 1962 ob 16. uri turnir v rokometu na stadionu Parlizaiia Vransko ob 2i0. uri akademija v dvorani >Svobode« na Vranskem Sreda, 4. 7. 1962 ob 9. uri uprizioratev partizanksega napada na Vransko po napadu komemoracija in polaganje vencev na spomenike padlih borcev ob 16. uri ekipno tekmovanje v nogometu na stadionu Partizana Vransko ob 20. uri bo gostovalo Šentjakobsko gledal.išče Ljubljana s ko- medijo Pera Budaka »Na trnju in kamenju« v dvorani Svobode Vransko Četrtek, 5. 7. 1962 ob 16. uri ekipno tekmovanje v odbojki "^na stadionu Partizana Vransko Petek, 6. 7. 1962 tekmovanje v lahko atletiki. Tekmovanja bodo' ves dan Sobota, 7. 7. 4962 ob 1". uri finalna nogometna tekma na stadionu Partizana Vranisko ob 19. uri igostuje trio Bardorfer in vokalni kvartet »Zvonček< v dvorani Svobode Vransko ob 20.30. uri srečanje (partizanskih patrulj in brocev NOB na Gorici pri Vranskem Nedelja, 8. 7. 1962 budnica po občiBi Žalec oib 9. uri slavnostna seja ObLO Žalec v Žalcu ob 10. uri otvoritev novo zgrajenih objektov na Vranskem; ceste, stadiona, bazena in strelišča. ob 10.30. uri občinsko ekipno tekmovanje v strelstvu na streliščii Vransko OB 15. URI VELIKO LJUDSKO ZBOROVANJE Z GOVOROM IN KUL- TURNIM PROGRAMOM Zborovanje se bo vršilo za hotelom »Slovan« na Vranskem. Po zborovanju bo množično ljudsko rajanje. VLJUDNO VABLJENI! Pripravljalni odbor; VELIKO razočaranje so doživeli dijaki 3. razreda učiteljišča, ki so delali 12 dni po 7 ur ná ekonomiji za Bežigradom in na Lavi. Bodočim učiteljem je bilo obljubljeno, da jih bodo tu v okviru učnega načrta poučili o modernem kmetijstvu in sadjar- /îtvu. Namesto tega so jim pod firmo »Nauka o kmetijstvu« po- rinili v roke vile in motike, ter f>o okopavali koruzo tn sušili tra- vo. Dijaki, ki so doma večinoma iz kmečkega okolja, so obžalovali, da ne morejo istih del opravljati kar doma, saj bi tam imeli hrano zastonj, tukaj pa so plačevali ce- lodnevni penzion v internatu, na- učili se pa niso ničesar. Prihod- nje leto podjejo raje v mladin- sko delovno brigado, preostali čas bodo pa najbolj siromašni prebi- li po raznih službah, da se nabe- re nekaj kapitala za šolsko leto. Na učiteljišču je namreč mnogo vojnih sirot brez enega ali obeh roditeljev. KOVO VRANSKO PODJETJE S PERSPEKTIVAMI Podjetje ni industrijsko, ni ve- liko in nima niti ustreznih pro- storov. To, kar se bežnemu obi- skovavcu nudi na pogled, so skla- dovnice zvitega železa na ovinku nove ceste pred neposrednim vhodom v sam trg Vransko. Nekoč, še ni tako dolgo, so bili tu hlevi, potem je bila tu mala obrt- na delavnica, ki je zaposlovala 30 ljudi in se v glavnem ukvarjala z izdelovanjem kotlov in poprav- ljanjem loncev. Danes ropotajo v istih, malone spremenjenih pro- storih, tako rekoč improvizirani stroji — stroji, od katerih so jih mnogo izdelali sami. KOVO — kovinsko podjetje Vransko — je preraslo ozke okvi- re obrtne delavnice in postalo pc svoji dejavnosti napol industrij- sko podjetje. Dela sicer v sklopu obrtnega centra, ki vključuje še mizarstvo, kleparstvo in usnjar- stvo, toda njegova proizvodnja ni več obrtna, marveč je prej ko ne industrijska. Medtem ko je bila prejšnja realizacija proizvodnje okrog 10 milijonov dinarjev letno, se je v zadnjih letih povzpela na preko 300 milijonov, istočasno pa se je tudi število zaposlenih po- večalo na okrog 160. KOVO si je namreč priključilo še mehanično obrt rudnika Zabukovca z vsemi zaposlenimi. Podjetje dela predvsem za po- trebe naše brodogradnje — vrata za ladijske hladilnike, poleg tega pa še ključavničarske armature, konstrukcije za tunelogradnjo, opreme za kamnolome, vibracij- ska sita, elevatorje m ventilatorje vseh kapacitet, ogrevalne napra- ve in drugo. Zlasti najtesnejše sti- ke ima z brodogradnjo, kjer se je njegovo delo uveljavilo tako re- koč ob vsej jadranski obali — od Reke, Splita, Pule, Korčule, Kra- ljevice, Trogira, do Dubrovnika, osjtali izdelki pa so našli, da tako rečemo, tržišče v Ljubljani, Za- grebu, Beogradu, Titogradu in di-ugod. Za hidroelektrarno na Otočcu so pred nedavnim prede- lali 600 ton materiala. O prizadevnosti kolektiva, ki išče vedno nove možnosti plasma- na za svoje izdelke in ki pri na- ročilih vselej upošteva pogodbene roke, priča primer, ko je bilo tre- ba narediti serijo vrat za ladijske hladilnike. Ker niso imeli niti do- cela ustreznih strojev, so šli v la- stno strojno konstrukcijo in po štirih dneh, kolikor je bil rok za prvo pošiljko, so z angažiranjem celotnega kolektiva, ki je delal noč in dan, izpolnili obveznost. V nasprotnem primeru bi bilo nam- reč treba plačati visoke penale, poleg tega pa bi podjetje po vsej priliki postalo v očeh naročnikov nesolidno. Kakor pravijo v pod- jetju, danes s proizvodnjo hladil- niških vrat nimajo kakšnih težav — največje težave so z lesom, ki mora biti borov ali macesnov, brez grče, poiDolnoma suh in rezan brez standarda. Cena takega lesa je izredno visoka, zato so zelo draga tudi vrata. Pred časom so izde- lali 50 takih vrat. "Za proizvodnjo Vranskega ko- vinskega podjetja je predvsem značilno, da ta ni enakomerna, marveč sunkovita, ker je odvisna od posameznih naročil. Strojni park je 100-odstotno obremenjen, pogosto pa je treba delati v treh izmenah. Naslednja, še posebej razveseljiva okoliščina pa je ta, da so od 260 milijonov dinarjev letnega plana realizirali letoe že 170 milijonov in da bodo na os- novi tega pokazatelja celotni let- ni plani dosegli v devetih mese- cih. Razmerje sredstev med skladi in osebnimi dohodki je 25 proti 75. V podjetju tudi računajo, da bodo v bližnji prihodnosti lahko posvetili potrebno skrb ureditvi prostorov; v ta namen so kupili stavbo za skladišče in upravne prostore, v neposredni bližini pa tudi parcelo, kjer nameravajo urediti novo delavnico s sanitari- jami za higiensko zaščito. Sedanji prostori namreč zaradi naglega razvoja podjetja in velikih po- godb s poslovnimi partnerji ne ustrezajo, saj zaposlujejo celo večje število delavcev ikot dopu- šča njih zmogljivost. In končno, v podjetju posve- čajo pozornost tudi izobraževa- nju kadra, pri čemer je v na- črtu, da bodo v perspektivi usta- novili svoj lastni 'tehnični biro. Vsako leto opravijo dijakinje 5. razreda učiteljišča — pred odho- dom v življenje — tečaj o negi dojenčka. Tečaj se odvija pod okriljem RK. Letos ga je vodila medicinska sestra Metka Krajne Težka nesreča v Olešuah nad Laškim Pred dnevi se je pripetila v Oleščah nad Laškim pri kopanju gramoza nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev in enega težko po- škodovanega. Nesreča se je zgodila zaradi ne- previdnosti. Glede na to, da se odkop gramoza n¡ vršil pod vod- Rtvom izkušenih delavcev, se je nenadoma odtrgala več kubičnih metrov debela plast kamenja, ki je zasula 3 delavce, od katerih se je .Tanez Jelen rešil brez večjih poškodb, dočim je bil Martin Be- zgavšek zelo težko poškodovan in 'prepeljan v bolnišnico • v kritič- nem stanju, za Alojza Vrbovska ki ga je popolnoma zmečkalo, pa je bila vsaka pomoč zaman in je takoj podlegel. Naj bi bila ta nesreča kot po- slednji in resen opomin vsem ti- stim, ki pri delu v peskolomih ne posvečajo varnostnim predpi- som nobene pozornosti. T. K. Promensdni koncert PROMENADNI KONCERT V MEST- NEM PARKU bo v nedeljo 1. julija 1962 ob 10. uri. Igra godba na pihala Tovarne emaj- lirane posode. Vljudno vabljenil Olepševalno in turistično društvo Celje Bitka za „stoičkovo polje" (KOZERIJA) Ves nasršen je vodahii usluž- benec Zgaga sklical nekaj odgo- vornih faktorjev. — Tovariši, sem mar jaz sam fabrika? Dve uri me je gnjavil nek član posebne komisije, ki je bti> podrejena direktno republi- ški komisijii. Veste, kaj mi je očital? — Kaj? so široko odprli xista vsi navzoči činitelji. — Dejal je, da je splitski govoi tudi naše razmere obravnaval! — Kakšne razmere? so hkrati vprašali podrejeni. — Razpon da ni pravüen! — Najnižja plača je sedaj pet- najst. Vaša, najvišja pa je sto petdeset tisoč. To je za današnje razmere tudi opravičljivo. Neka razlika pa ш-ога biti! so pribili podrejeni organi. — To je samo ena proiti deset! švistne »vodilni« Zagaga z dol- gim kazalcem. Poznam podjetje, kjer je raz.pon ena proti petnajst — Tovaniš Pokolenčnik, ti si predsednik DS!, poudari tov. Zga- ga. Kako pa je z reprezentanč- nim fondom? — Kakšnih sto petdeset jurjev še imamo, pove podrejeni. — Današnje žgečkanje me je stalo toliko živčnega napora, da se moram sprostiti. Greste zra- ven? vpraša tovariš Zgaga. — Kam so vprašali enoglasno. — Na Trojane! Na pohane pi- ščance in cviček! — Gremo! so privolili. In so šli: »vodilni«, predsed- nik DS, predsednik UO, sekretar za kadrovska vprašanja, tehnič- ni obratovodja in še trije, ki ima- jo v »VRHU« priviligirane šan- se. Pili so, jedli in spet pili. Cvi- ček je kmalu zamenjal sil vanee Ta je pognal kri. Prvi se je ogla- sil predsednik DS. — Fantje, kako pa bomo no- cojšnje izdatke knjižili? Kaj, ko bi dali kar iz našega? je predla- gal. — Iz svojega žepa? Nikoli! je ostro protestiral obratovodja. — Pri tej pičli plači? je zaren- tačil tov. Zgaga. — Kolektivu bo treba pa le pri- kazali! reče predsednik DS. — Mevže mevžaste! protestira eden iz »vrha«. Ste vi 'sploh kak- šen predstavnik? Navadne sieve! — Mar nas bo zdaj raja ko- mandirala! udari po mizi drugi od vrha. Ce ste take mučke, pa se poberite domov! — Kdo naj se pobere? vpraša predsednik DS. — Ti nam ne boš ukazoval! skoči na noge predsednrk UO. — Na! iztegne roko tov. Zgaga in prismoH zaušnico predsedniku DS. — Na! udari predsednik П^. — Na! mu pomaga predisednik UO. — Na! jima pomaga še nekdo, ki ga izdatek pa le peče. Pestìi se umirilo, nadaljujejo z besedno borbo. Tudi ta se počasi umiri. Silvanec jih spet združi. Popijejo še »šlaftrunk« in šofer- ju je dano povelje: — Zdaj pa naravnost k »Mli- narjevemu Janezu«! Cma limuzina je drsela vzdolž Trojanskega klanca, iz nje pa se je čulo pijano petje: — Mi se imamo radi, radi. radi... -dk- CELJSKI TEDNIK бТЕУ. 25 — 29. junija 1962 PRI IZOBRAŽEVANJU PREDNOST MLADIM Pretekli petek je bil v Narodnem domu plenum okraj- ftega komiteja Ljudske mlad ine o vlogi Ljudske mladine pri strokovnem izobraževanju. V razpravi, ki je bila dokaj ži- vahna, so mladi ljudje govo rili predvsem o poklicnem usmer- janju mladine, o delu in vlogi izobraževalnih centrov v go- spodarskih organizacijah, o kapacitetah srednjih in strokov- nih šol itd. Letošnje leto je v celjskem okraju zaključilo obvezno osem- letno šolanje okrog tri tisoč sto učencev. Srednje strokovne šole jih bodo lahko sprejele okrog osem sto, nekaj čez sedem sto pa se jih bo lahko vključilo v po- klicne šole. Doma bo ostal torej velik del mladih ljudi. Ce bi se lahko ta mladina vključila v pro- izvodnjo, bi bil problem pravza- prav visaj deloma rešen. Toda zakon, ki govori o tem, da sme v proiizvodnjo samo tisti, ki je že bil star petnajsit let, to možnost izključuje. Velik del mladih ljudi bo torej ostal na cesti in to v letih, ki so iza fizični inipsihični razvoj mladega človeka najbolj občutljiva. In prav tej mladini bi morali zagotoviti možnost na- daljnjega siplošnega in strokov- nega izobraževanja. Najbolje bi ji to zagotovili « tem, če bi jim našli v proizvodnji primerna de- lovna mesta, hkrati pa jim omo- gočili tudi strokovno in sipilošno izjpopolnjevanje. Prav pa je, da v zvezi .s tem opozorimo tudi na to. so dejali na plenumu, da izobraževalni centri v gosipodarskih organiza- cijah ne ustrezajo zahtevam izo- braževanja in usiposaibljanja mladih ljudi na delovnem mestu. Marsikdaj namreč ti mladi'ljudje nimajo potrebnih pogojev za iz- popolnjevanje — podjetja zahte- vajo prakso na delovnem mestu, odslužen vojaški rok itd. Tako dajejo prednost predvsem starej- šim proizvajavcem. čeprav se mladina laže izobražuje, ima pred seboj daljšo delovno doibo in številne druge prednosti. Se- veda je talk način izobraževanja odvisen od potrelb posamezne go- spodarske organizacije. Planiranje kadrov pa ni od- visno samo od gospodarske orga- nizacije, so dejali na plenumu. Del te naloge bi morala prevzeti komuna. Ta bi naj bila tudi v prihwlnje pobudnik ustanavlja- nja izobraževalnih centrov v go- spodarskih organizacijah; le-ti pa bi se lahko formirali tudi za več gospodarskih organizacij skupaj. Ko so na plenumu govo- rili o nalogah izobraževalnih centrov, o njihovih uspehih in pomanjkljivostih, so poudarili, da morajo centri — bolj ko-t so — skrbeti tudi za družbeno eko- noniisko plat izobraževanja. Naš sistem zahteva namreč mnogo več širolko razgledanih proizva- javcev. Na plenumu so razipravljali tudi o strokovnem in splošnem izoJbxazevaniu mladih kmetij^ skih proizvajavcev. Govorili so o prevelikih razlikah v delovnih in življenjskih pogoiih delavcev v industriji in kmetijstvu, o ne- urejeni prehrani in pomanjka- nju stanovanj, o osemurnem de- lavniku, ki ga v kmetijstvu sko- rajda ni in še o drugih razlogih, ki povzročajo, da se mladina raje zaposluje v industriji kot v kmetijstvu. Z združevanjem manjših kmetijskih posestev v večje kombinate so vsekakor nastali lažji pogoji za izobraže- vanje. Tako lahko tisti, bi se želi izipcipolnjevati, dobi teore- tično znanje v izobraževalnem centru, na delovnem mestu pa ga dopolnjuje s prakso. Napak pa je, da v mnogih kmetijskih or- ganizacijah mislijo samo na izo- braževanje tistih ljudi, ki so za- posleni v socialističnem sektorju. Mladina pa, ki dela doma in je tudi potrebna izobrazbe — saj bo nekoč prav ona temelj kme- tijske proizvodnje — je bila do- slej vse preveč prepuščena sama sebi. Izobraževala se je lahko samo v klulbih mladih kmetijskih proizvajavcev, ki jih je ustaaiav- Ijala organizacija Ljudske mlla- dine. Teh klubov pa je bilo v našem okraju tako malo, da o njih veliki vlogi ne bi mogli go- voriti. Ko so na plenumu obširno go- vorili še o verifikaciji šolstva, so zibrali sklepe o tem, kakšna je vlaga Ljudske mladine pri strokovnem izobraževanju. De- jali so. da mora Ljudska mladina od svojih članov doseči predvsem boljši odnos do učenja, da mora vztrajati na tem, da bodo pri izobraževanju dobili prednost predvsem mladi ljudje, da mora skrbeti za družbeno ekonomsko izobraževanje svojih članov, so- delovati pri vodenju kadrovske politike v gospodarskih organi- zacijah, sodelovati pri reformnih procesih v šolstvu, v občini pa tesno sodelovati z občinskimi posvetovalnicami za poklicno usmerjanje mladine. Prihodnji mesec bodo podobne razgovore sklicali tudi v vseh ostalih občinah celjskega okraja. -i j nVA POMEMBNA DOGODKA na Smarskem Bilo je marca 1942. leta. Prav skrivaj so zibrali v hiši Gobčevega Jakoba v Pristo vici pri Rogaški Slatini člani pokrajinskega komi- teja Komunistične partije za se- verno Slovenijo, da bi na konfe- renci proučili položaj, ki je nasta- jal v vedno bolj odločnem odpo- ru proti Nemcem. Sejo je vodil tovariš Sergej Kraigher, udeležili pa so se je tudi predstavniki so- sednjih pokrajinskih komitejev: Keršič iz Trbovelj, Zupančičeva iz Ptuja in Grčar iz Celja. In le- tos 3. julija se bodo prav tam zbrali vsi še preživeli udeleženci. Tovariš Sergej Kraigher bo od- kril spominsko ploščo. Druga pomembna slavnost pa bo takoj naslednji dan ob prazni- ku borcev v Podsredi. Na gradu bodo odkrili spominsko (ploščo padlima komisarjema, sredi Pod- srede pa granitni spomenik pad- lim borcem 3. čete I. kozjanskega bataljona, ki so ji nekoč pravili kar Miloševa četa. Ta četa je šte- la 24 borcev: Izdajalka Vida Još- ^va je privedla Nemce na njene sled in v neenakem boju je padle 14 borcev, 7 pa so jih ujeli. Toda tudi te so 1. maja 1943 ustrelili pri gradu v Pišecah. 2ivi so ostal: samo štirje borci, ki se bodo le- tošnje svečanosti udeležili. Smar- sko združenje borcev bo v Pod- sredi v občinskem obsegu prazno- valo dan borca, zato vabi svojci padlih, soborce in vse občane, d£ se slavno&ti udeleže in tako poča- stijo spomin na kozjanske juna- ke. s Plantaža Skrbnik- SVETLA PERSPEKTIVA Prav veličasten je pogled na terase, ki se vijejo po rebreh na Skrbniku v hektarskih razsež- nostih. Se ni dolgo, odkar je tiste rebri prekrival gozd, danes je tam terasasta planjava, koder br- sti jo sadike žlahtnih jablan, ki so jih spomladi zasadili. Toda oprav- ljenega je samo še polovica. On- kraj gozdnega parobka se spet nagiba svet, ki so ga traktori ji. že preorali in bodo na njem za- sadili še več kot enkrat toliko sadik. Skrbnik bo sadna planta- ža, ki bo pokrivala okoli 100 ha. urejena po najsodobnejših nače- lih sadjarstva. >^Lepo je! Vsakokrat, ko se vzi)enjam tod, sem vesel in pred- stavljam si, kako čudovito bo tu čez nekaj let, ko bodo jablane rodile«, je zagreto pripovedoval kmetijski tehnik Zvonko STRA- SEK iz Mestinja, ki mu je sad- jarstvo izredno pri srcu. »Delo ni bilo lahko. Utreti smo si morali pot do sem, zgradili smo cesto, ki spaja plantažo z obsoteljsko cesto v Pristavi. Pred- nost tega ogromnega sadovnjaka, ki mu prav gotovo ni tako hitro najti primerjave v celjskem okra- ju, je prav v tem, da ga lahko ob- delujemo skoraj povsem strojno. Tukaj se bo pridelalo več sadja, kot morda v vsej občini skupaj. Toda plantaže nimamo samo tu: podobne so v Marijinem bregu pri Rogatcu, kjer je drevje že dobro pognalo. Tudi tam je oko- li, 40 hektarov sadovnjakov, obde- lanih na sodoben terasasti način. Prav terase nam omogočajo in- tenzivnejšo obdelavo. Poglejte sa- mo, kako razsežno je to!« Stal je na vrhu ob robu gozdiča in ponosno s pogledom božal siv- kaste terase, po katerih se je be- lilo še živo apno, ki so ga natro- sili, da nevtralizirajo kiselkasto prst. Ob robu plantaže še tu in tam ležijo dzruti štori, ki so jih težki stroji s koreninami vred iztrgali s prsti. Gozd se je moral umakniti, da je napravil prostor žlahtnejši kmetijski kulturi. Poleg živinoreje je sadjarstvo najvažnejša kmetijska zvrst na Smarskem. »Sadjarstvo, to je na- ša prihodnost«, pravi direktor kmetijske zadruge Aleksander VIDECNIK, ki se že vn-,to let v šmarski občini trudi za napredek kmetijstva. »Ne bomo ostali samo pri teh plantažah, temveč jih bo- mo napravili še drugod. Naši kmetje se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da samo kompleksna proizvodnja prinaša boljši kruh za vse. Izredni sadni pogoji so pri nas še okoli Buč, Dobležič, Bre- zovca in Šmarja. Od tod so že nekoč izvažali sadje, ki je zaslo- velo po izvrstni kakovosti celo v tujino. Zato si moramo danes prizadevati in ne nazadovati: na- še sadje je lahko prvovrstno in zanj bodo povpraševali na tržiš- čih. Toda delati je potrebno so- dobno, kompleksno ter z združe- nimi močmi. Plantaža Skrbnik, to pa je nedvomno svetla perspek- tiva v smarskem kmetijstvu.« Najlepši dogodek PRETEKLEGA LETA že od lanske pomladi so govo- rili, da bodo elektrificirali cesto Štore—Pečovje. V juniju so končno pričeli kopati jame in pripravljati električne drogove. Naenkrat pa se je nekje zatak- nilo in videti je bilo. da bo vse zasipalo. Toda ni bilo tako. Priprave za to' delo so nadaljevali, le da so marsikje naleteli na ovire. V za- četku novembra pa se je delo premaknilo in je kljub vsem te- žavam hitro napredovalo. Ko sem šla 13. decembra po- poldan iz šole, je bilo že precej temno, zato se nas je zbralo več, da bi bil čas krajši. Ko smo že nekaj časa hodili po cesti proti Pečovju, so se naenkrat prižgale luči in vse je bilo nenavadno svetlo. Vsi otroci smo se tega dogodka tako razveselili, da si nismo mogli kaj, da ne bi začeli prepe- vati. V te^n veselem razpoloženju smo prišli do razpotja, da sami nismo vedeli kdaj. To je bil prav gotovo najlepši dogodek pre- teklega leta. D. Z. YALETA VELENJSKIH OSMOŠOLCEV Pravzaprav ni to nekaj olbičaj- nega, saj nas izraz »valeta« ta- koj veže na gimnazijo, učitelji- šče ali podobno šolo; tega pa v Velenju nimamo. Zato pa so osemlettke prepolne učencev, saj je letos končalo osmi razred pre- ko 100 iičencev. In ker so čutili pomembnost ob slovesu s svojim drugam do- mom, so dijaki sami pripravili izredno lep sipored ter povaibili svoje vzgojitelje k skupnemu slovesu. ■ Na 11. osemletni šoli so na po- srečen način izvedli slavnostno predajo ključa, dočim so na I. osemletki nižješolci presenetili svoje starejše tovariše z ganlji- vim prizorom, ki naj bi simiboli- ziraH smisel življenja. -ik V CELJSKEM OKRAJU premalo klubov OZN Na zadnjem plenumu okrajne- ga komiteja Ljudske mladine v Celju so govorili tudi o delu in pomenu mladinskih klubov Or- iranizacije zidruženih narodov. Vemo, da so klubi nastali prav- zaprav kot posledica velikega za- nimanja mladine za viprašanja odnosov med blokoma, za delo Organizacije združenih narodov, za pomen probujajočih se naro- dov, skratka, za vprašanja miru na sploh. Sedanji klubi Organi- zacije združenih narodov pa se od prvih precej razlikuje io. Da- nes klubi obravnavajo tudi ostala л-prašanja s področja mednarod- nih odnosov, nadalje ekonomske, socialne in druge probleme da- našniega sveta, hkrati s tem pa sevefla tudi načela naše zunanje politike in notranie ureditve na- še domovine. Mladinski klubi Organizacije združenih narodov so torej velikega vzgojnega po- mena. Organizacija klubov OZN je postala v letošnjem letu samo- stojna. Seveda je tako samo po statutu, saj ji narava njenega dela narekuje tesno sodelovanje z vsemi političnimi in družbeni- mi organizacijami. Predvsem to velia za Ljudsko mladino, saj lahko klubi marsikje uspešno dopolnjujejo njeno delo. Zanimivo je, da smo se v Celju lahko pred leti postavili z izred- no široko razvito mrežo mla- dinskih klubov Organizacije združenih narodov. Kasneje je delo nekoliko pojenjalo in danes ugotavljamo, da so možnosti za formiranje klubov še zelo velike. V ta namen bo treba še bolj utrditi občinske centre — pred- vsem v Celju in Žalcu — drugod pa ustanoviti iniciativne odbore, ki bodo skrbeli za razvoj klubov in pripravljali pogoje za ustano- vitev občinskih centrov. Ker gre v kluibih Organizacije združenih narodov za vzgojo mladih ljudi, bodo morale ob- činske komisije za idejnovzgojuo delo v Ljudski mladini klubom posvetiti dosti več pozornosti kot doslej. -ij ZAPISKI Z OBISKA PRI NAŠIH BRIGADIRJIH V SRBIJI POZDRAVITE starše, mladino v СеЦи Vlak je počasi sopihal skozi Sumadijo, skozi gozdove in polja, mimo manjših in večjih krajev, vasi, proti jugu. Mimo nas so se zvrščale postaja ena za drugo; ena je bila bolj živahna od druge, vse pa so bile polne domačinov, ki so hiteli na delo. Jutranje me- glice so se počasi dvigale in izza hribov in gozdov se je zableščalo sonce. V kupeju nas je bilo pet: štirje fantje in eno dekle. Trije smo potovali na obisk k brigadi, dva pa sta bila zapoznela brigadirja. Vlak je sopihal, sopihal... kon- čno — Velika Plana. Tu je nasta- njena I. celjska mladinska delov- na brigada »Dušana Finžgarja«. Poleg nje so v naselju »Ivo Lola Ribar« še štiri brigade: iz Subo- tice, Niša, Virovitice in srbska športna brigada. V Veliki Plani pa je tudi sedež glavnega štaba letošnje mladinske delovne akci- je. V naselje smo prispeli v opol- danskem času, ko se brigada še ni vrnila s trase. Ta čas smo pora- bili za obisk v ambulanti. Imeli smo »srečo«, kajti v ambulanti smo našli neko našo brigadirko., ki jo je sonce nekoliko preveč pobožalo. Upravnik ambulante je pohvalil našo brigado, o ambu- lanti pa je dejal: »Vaša ambulan- ta je odlična in je lahko za vzgled drugim bragadam. Malokatera brigada ima tako opremljeno am- bulanto ...« »Kako je v Celju? Kaj je no- vega?... Imate kaj slovenskega branja? Kako ste potovali?« In še in še. Po kosilu smo se živo pogovar- jali o vseh vprašanjih, o proble- mih, delu in življenju na trasi. »Športa imamo kar precej v naselju«, je začel referent za šport, Janez. »Vsak dan imamo kakšno tekmo: včeraj smo imeli nogometni turnir, danes in jutri rokometni, nato zopet odbojkar- ske tekme itd. Ni nam dolgčas ..« »Tudi tečajev imamo v naselju kar precej,« je nadaljeval refe- rent za tečaje. »Ravno zdaj se bo pričel foto krožek, nato moto in nazadnje radioamaterski tečaj. Drugi tečaji pa bodo jutri...« »To je že lepo in prav, ampak delovišče nas drugega za drugim daje. Se tisti najbolj glasni, ki so ves čas zagotavljali, da so va- jeni dela, si ogledujejo žuljave roke,« je skočila v besedo Karla ki je komandir druge čete. Tudi ostali brigadirji so ji pritrdili: ilovnata zemlja, pa še mastna povrhu — to tudi niso mačje sol- ze... Kljub temu pa jim dobre volje ne zmanjka. Vročina je edino proti čemer se borijo. Zadnje dni je bilo sonce tako močno, da so nekateri fantje in dekleta kljub »simpatično« rdeči. No, po nekaj dneh je bilo vse v redu: brez pa- pirnatih kap in masti ne gredo na delovišče. ^ zdravniški negi postali nekam, Cas je hitel in prišel je trenu-, tek, ko smo se morali posloviti.^ Se zadnji HO — RUK in želje: »Pozdravite starše, prijatelje in in jim povejte, da se dobro poču- timo ...« in vlak je odpeljal na- zaj, proti Sloveniji, proti Celju. Bili smo polni spominov, lepih in prijetnih, spominov na celjske mladince in mladinke, ki skupno z ostalimi mladimi ljudmi gradi- jo cesto Bratstva in enotnosti, cesto lepe prihodnosti. -it KLJUB IZMUCENOSTI — VESELJE NA VISKU Razgovor je zmotila pesem »Slovenci kremeniti, le stopimo v korak...«, ki se je razlegala iz mladih grl naših, celjskih briga- dirjev. Vmes so se vrstili briga- dirski pozdravi. Na mah je nase- lje oživelo. Sprva nas niso niti spoznali. Ko pa smo stopili bliže, je vsa disciplina popustila. Nič več ni pomagal ukaz »Mirno!« niti grožnja, da bodo fantje po- noči dalj časa na straži... Celiski delovni inspehtorii v Novem mestu Pretekli teden so delovni in- špektorji celjskega okraja odšli na strokovno ekskurzijo na Do- lenjsko. Tam so se srečali z no- vomeškimi delovnimi inšpektorji, ki so goste najprej popeljali v krško tovarno celuloze in papir- ja, nato pa še v novomeško to- varno avtomobilov. Gostje so se zanimali predvsem za organiza- cijo proizvodnega postopka, ter razumljivo, za higienskotehnično zaščito pri delu. Kasneje so se noVomeški in celjski delovni inšpektorji zbrali tudi na skupnih razgovorih, kjer so izmenjali izkušnje. Če bi ho- teli na kratko povzeti njihove ugotovitve, bi morali zapisati najprej to, da v marsikaterih občinah — tako celjskega kot tudi novomeškega okraja —^ služba delovne inšpekcije ni cenjena tako kot bi morala biti. Tako ponekod delovni inšpek- torji opravljajo tudi druga dela, ki sicer ne sodijo v njihovo pod- ročje. Največ pa so govorili o svojem notranjem delu — o evi- denci nezgod, o rednih in občas- nih pregledih v gospodarskih organizacijah, predvsem pa o tem, ali je primerno, da delovna inšpekcija sprejema stranke ali ne. V nekaterih občinah so nam- reč z utemeljitvijo, da so za da- janje pojasnil pristojne pred- vsem pravne službe, odločili, naj delovna inšpekcija s tem prene- ha. Vendar se je pokazalo, da tak način ni najbolj primeren. Ko so se celjski delovni in- špektorji od novomeških poslo- vili, so se dogovorili, da bodo septembra Celjani gostitelji. I -ij Izobraževanje je nujno Smarska komisija za idejno-po- litično vzgojo je na nedavnem posvetovanju sklenila, da bo te- meljito proučila potrebe jx) izo- braževanju ter skupno z delavsko univerzo pripravila tehten pro- gram izobraževanja. Odločno je potrebno izp>odbijati vsako malo- dušnost, ki se tako pMDgosto pojav- lja v osnovnih organizacijah Zveze komunistov in pri vodstvih v gospodarskih organizacijah. Občinski komite ZKS se bo 9. ju- lija sestal v Šmarju pri Jelšah ter ves posvet namenil samo ana- lizi izobraževanja v okviru de- lavske univerze in ostalih obli- kah. Prav načrtno pa namerava- jo skrbeti za postopno izobraže- vanje članov ZK ter vodilnih kadrov, tako da bodo politične šole in seminarji vedno na višji ravni. Brez znanja ni niti uspeš- nega uveljavljanja samoupravnih organov niti dobre proizvodnosti, s o CELJSKI TEiDNIK STEV. 25 — 29. jxmija 1962 K razpravi o verifikaciji Gradnja sistema od spodaj navzgor Ne bi mogli reči, da o vprašanjih verifikacije vzgojno izobraževal- nih ustanov na našem področju ni bilo tudi razprav, ki so sku- šale upoštevati gradivo republiškega sveta za strokovno izobraže- vanje in s tem v zvezi proučili strokovno izobraževalno proble- matiko tako v strokovnih šolah kakor v gospodarskih organiza- cijah in ustanovah. Razprave so zdaj vsaj v časov- nem okviru, ki ga je ipostavil re- publiški svet, zaključene. V stro- kovnem izobraževanju pa bo, ta- ko kaže, potrebno še razpravljati, saj gre dejansko za proces, ki ne more biti zaključen z aktom o ve- rifikaciji. Pri tem bodo morali po vsej priliki razpravljati največ v gospodarskih organizacijah, kjer je strokovno izobraževalna pro- blematika najbolj pereča. Tu bo zlasti potrebno izpopolniti ka- drovske službe tako, da bodo te sposobne izdelati profile kadrov, kar bo celotni sistem izobraže- vanja v bistvu poenostavilo. Toda kakšni so rezultati dose- danjih razprav o verifikaciji? V glavnem pozitivni vendar brez konkretnih pripomb h gradivu sveta LRS za strokovno izobra- ževanje. Ni sicer pK)datkov o tem, kako in v kakšni meri ®o pote- kale razprave v gospodarskih or- ganizacijah in predvsem, kaj so dosegle, dejstvo je, da je bilo po- sebej važno dvoje posvetovanj, s katerih bomo skušali na tem me- stu strniti nekaj poglavitnih ugo- tovitev. Prvega posvetovanja o stro- kovnem izobraževanju so se ude- ležili člani sveta za šolstvo OLO, predsedniki oziroma člani občin- skih svetov za šolstvo, upravite- lji šol, zastopniki okrajnih zbor- nic, zastopniki zavoda za pro- ; svetno pedagoško sliižbo, zastop- niki zavoda za strokovno izobra- ževanje, zastopniki OLO Celje in : predstavniki sekretariata sveta ' LRS za strokovno izobraževanje. Že sama udeležba priča o tem, da je bua razprava postavljena na dovolj široko osnovo. Ugotovlje- no je bilo, da gre v bistvu za eno- ten sistem strokovnega izobraže- vanja Ln za razmejitev kadrov širokih in ozkih profilov. Medtem ko bodo izobraževalne ustanove vzgajale kadre širokih profilov, bodo kadre ozkih profilov vzga- jale gospodarske organizacije sa- me. Verifikacija pa bo najprej zaiela poklicne šole, pri čemer velja osnovni princip, naj šole dajejo zaključne izobrazbe. Spri- čevalo, ki ga bo kakšna šola iz- dala, bo pomenilo družbeno pri- znanje dosežene stopnje izobraz- be, ne pa stopnje usposobljenosti. To bo mogoče doseči v praksi. To hkrati pomeni, da bodo morale težnje po formalnih kvalifikacijah odpasti in da bomo na ta način vrednotili poklice in. poklicno izo- brazbo po dveh različnih kriteri- jih. Poleg tega nekaterih dejav- nosti šolam ne bo potrebno veri- ficirati, ne bodo pa mogle zato izdajati verificiranih spričeval. Verifikacija bo vnesla določene zahteve tudi za učni kader, ki bo praktično poučeval, s tem v zve- za pa tudi v pogledu učbenikov in skript. Kar bo še zlasti važno — lokacija poklicnih šol se bo ure- jevala v okrajnem oziroma re- publiškem merilu, novost v po- klicnih šolah pa bo načelo jav- nega vpisa. S tem, razumljivo, se bo bistveno spremenil tudi dose- danji v veliki meri cehovski va- jenski sistem. Razprava je ppozorila na neka- tere probleme — pedagoško uspo- sobljenost učnih kadrov, status učencev bodočih poklicnih šol, trajanje šolanja, nejasnosti glede telesne, zdravstvene in predvoja- ške vzgoje, vprašanje poklicev, ki jih bomo verificirali itd. Pri vsem izstopa zlasti odnos šola-podjetje, kakor tudi vpraša- nje financiranja strokovnega izo- braževanja. Da bi vse te prepade premo- stili, zavod za strokovno izobra- ževanje LRS že prireja tečaje, vendar zaenkrat gospodarske or- ganizacije vanje ne pošiljajo svo- je ljudi. Izobraževalni sistem pa je treba graditi, podobno kakor gradimo stavbo, od spodaj na- vzgor. DRUGO POSVETOVANJE, ki je bilo pretekli teden, je bilo po- svečeno verifikaciji gimnazije in proizvodnemu delu dijakov, po- leg tega pa tudi vprašanjem pra- kse dijakov tehniške srednje šo- le. Posvetovanja so se udeležili predstavniki gospodarskih orga- nizacij, družbeno političnih orga- nizacij ter zastopniki posameznih šol. Kakor je pokazala razprava, so se tudi tu ponovili posamezni pro- blemi, predvsem tisti, ki izhajajo iz gospodarskih organizacij. Predpisi o verifikaciji strokovnih šol bodo namreč zajeli tudi gim- nazijo. Njena učno vzgojna de- ■ javnost bo morala biti verificira- na že z novim šolskim letom, pri tem pa bo gimnazija morala ime- ti možnost, da bo dijakom omo- gočila sodoben tehnični pouk in praktično proizvodno delo, kar določa novi predmetnik in učni načrt. Brez te dejavnosti gimna- zija ne bi mogla biti verificirana, kar pomeni, da ne bi mogla iz- dajati družbeno veljavnih spri- čeval. Ker bi seveda s tem zaprli dijakom pot do višje izobrazbe oziroma bi jim otežkočili dostop na tehniške in druge višje ter vi- soke šole, je razumljivo, da se zopet srečamo z gospodarskimi organizacijami, ki bodo morale najti možnosti za vključevanje dijakov v praktično proizvodno delo v smislu določil o verifika- ciji. Podobno velja tudi za dijake tehniške srednje šole. Čeprav ima zlasti celjska gimnazija že dolgo temeljito izdelan reformni kon- cept, je vendarle res, kar zadeva praktično proizvodno delo dija- kov, da le-to ne more biti zago- tovljeno ibrez potrebnega razu- mevanja gospodarskih organiza- cij. Vključevanje dijakov v pro- izvodnji (menda ni docela jasno, gre za delovno ali politehnično vzgojo) bi moralo omogočati spo- znavanje proizvodnje in njenega sistema do vključno spoznavanja celotnega mehanizma samouprav- ljanja in družbenoekonomskih osnov. Gre tedaj za dopolnjevanje izobrazbe in hkrati za družbeno ekonomsko vzgojo. Po izdelanih osnutkih oziroma po predvidevanjih, kakor tudi po obstoječih možnostih v gospodar- skih organizacijah, izpolnitev po- gojev ne bo mogla zajeti naen- krat vseh razredov, pač pa le prvi razred. Samo za prvi razred bodo gospodarske organizacije morale najti 300 delovnih mest — kakšnega razumevanja pa do- slej, vsekakor tudi iz določenih objektivnih pogojev, niso poka- zale. »Srečno pot« v življenju mladega človeka je prav gotovo najpomembnejši in morda celo najodločilnejši tisti trenutek, ko stopi na trda tla stvarnosti kot samostojna oseb- nost. Temu spoznanju je vseka- kor sledila letošnja slovesnost po- delitve diplom novi generaciji učiteljev, ki so zapustili celjsko učiteljišče. Ob tej priložnosti so se v Na- rodnem domu p>oleg absolventov, članov profesorskega zbora in razrednikov posameznih razredov zbrali tudi zastopniki okrajnega ljudskega odbora, okrajnega ko- miteja ZKS ter družbenih služb. Potem, ko so razdelili diplome 74 absolventom učiteljišča in ko so posameznike nagradili s knjiž- nimi nagradami tako za njih šol- sko kakor izvenšolsko delo, jim je spregovoril podpredsednik OLO Cveto Pelko,. ki je med drugim dejal: — V imenu okrajnega ljud- skega odbora vam ob vstopu v poklic čestitam in se hkrati za- hvaljujem profesorskemu zboru za ves trud. Vaš poklic za družbo je izredno pomemben, saj boste vzgajali najmlajši rod. Prav od tega, kako boste vzgajali, pa bo v mnogočem odvisen naš hitrejši ali počasnejši družbeni razvoj. Naloga ne bo lahka, prepričan pa sem, da jo boste opravljali v re- du, da boste stremeli za tem, da bo mladina čim bolje vzgojena. V tem smislu vam želim veliko uspeha in osebnega zadovoljstva. Nato je spregovoril še organi- zacijski sekretar okrajnega ko- miteja ZKS Jože Marolt: — V imenu okrajnega komiteja vam čestitam in se vsem zahvaljujem za trud. Današnji dan pomeni v vašem življenju prelomnico, toda da te prelomnice ne bi smatrali kot zaključek vaše dejavnosti. Svoje delo boste opravljali toliko laže, kolikor bolj boste življenje okrog sebe še nadalje spoznavali, spremljali pot razvoja ter v tem duhu vzgajali najmlajše. Delo bo gotovo težko in odgovorno, težave pa boste najlaže premagovali г dobro voljo z vključevanjem v življenje izven šole. Tesna pove- zanost z življenjem naj bo os- nova, ki bo omogočila, da boste polno opravljali vzgojno poslan- stvo. Na koncu je v imenu profesor- skega zbora ravnatelj učiteljišča Anton Aškerc zaželel bodočim u- čiteljem srečno pot, se zahvalil zastopnikom vadnice, in podčrtal, da so učitelj iščniki doslej zavest- no spremljali vse to, kar je v ne- posredni zvezi z njihovim pokli- cem, da pa bodo kot učitelji zdaj aktivno delali v tej smeri. »Pot sodelovanja z življenjem, je rekel, — je nujno potrebna, da človek lahko prav vrednoti svoje delo. Sodelovanje in tovarištvo pa je prav tako pot, ki premaguje ovi- re. Želim vam veliko sreče in no- tranjega zadovoljstva; da boste v ponos celjskega učiteljišča in Ce- lja. Srečno pot! Ko je zastopnik okrajne zveze za telesno vzgojo razdelil še na- grade zosamenzikom za njihovo uspešno delo na športnem pod- ročju, se je v imenu vseh petih letnikov zahvalil profesorskemu zboru za požrtvovalnost Jože Ko- ker. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNJICE Bakarić V: O poHonrivredi i problemi- ma sela. Beoprnd Ш0 . S. 2'«114. Coolev D. G. Cndotvorni lijekovi. Za- srreb 1957 . S. 2Ш5. Finansiranje školstva. Beograd 1961. S. 22647. Flrrnov B.: Avantura Inka. Zagreb 1961. S. 32629. Hanžekovic M.: Privredni sistem FNRJ. Zagreb 1960. S. 22646. Laneder A.: Wirtschaftsgeographie. 3. Aufl. Essen 1958. S. 22616. Lukács G.: Ruski realisti. Sarajevo 1959. S. 22651. Mara K. & F. Engels: O umetnosti i književnosti. Beograd 1960. S. 22597. Politička ekonomija. Beograd 1961. S. 22622. Priročnik za uporabo predpisov o pro- metnem davku. Ljubljana 19iSl. S. 22615. Radaković A.: Gospodari neba. Zagreb 1960. S. 22649. Stojanović v.: Tragedija genija. Beograd -Zagreb 1960. S. 22620. Unold M.: O slikarstvu. Zagreb 1961. S. 22631. RIFIFI PRI ŽENAH Francoski film. oosnet po ro- manu Augusta le Bretona, ki go- vori o življenju kvartopirca, iz- dajalca in lopova. Gre v bistvu za napeto kriminalno storijo, v kateri nastopa lopa lastnica ne- kega bara. ki se ukvarja s pona- rejenim denarjem. Po celi vrsti dramatičnih zapletov pride do spopada dveh tolp, ki ga je za- grešila omenjena lepotica; tolpi tako temeljito obračunata med seboj, da policiji ne ostane nič dela — treba je samo še pospra- viti trupla z dvorišča banke. SEDMO SINBADOVO POTOVANJE Ameriški film in bagdadsko razkošje. Čarovnik Sokurah pri- sili mladega mornarja Princa Sin- bada, da vodi neko ekspedicijo na otok Kolos, kajti čarovnik je njegovo zaročenko »zmanjšal za polovico« in jo zdaj lahko naredi normalno samo lupina jajca, ki jo je dobiti na tem otoku. Sokurah hoče medtem ponovno priti do Aladinove čudodelne sve- tilke, da bi tako uničil kiklope in se .polastil njihovega premoženja. Toda Sinbad in njegova zaro- čenka ga spravila v kozji rog. Kako — bomo videli v filmu. OGRADA Francosko slovenski koproduk- cijski fikn, ki prikazuje nacistič- ne metode v povsem novi luči: česa so se nacisti posluževali, da bi v nekem taborišču dosegli medsebojno obračunavanje za- pornikov. Sicer pa je to tabo- rišče točno definirano. Imenuje se Tattenberg. Detalj : V ogrado so nacisti spustili Žida Davida in mu dali šanso, da bo ostal živ in bo lahko še naprej hodil delat v ka- mnolomu, če bo ubil starega re- volucionarja Karla. Pričakovanja so se seveda izjalovila. Film je dobil na festivalu v Cannesu nagrado pisca za film in televizijo, na festivalu v Mo- skvi pa srebrno medaljo za re- žijo, to je, prvo nagrado. KULTURA iN p ROS VETA Pni absol?enti admistrativne šole Slovesni podelitvi diplom le- tošnjim absolventom celjskega učiteljišča se je pridružila tudi podelitev diplom prvim absolven- tom pred dvema letoma ustanov- ljene administrativne šole v Ce- lju. Zaključnega zborovanja šolske- ga odbora, učnega zbora in skup- nosti učenk, ki je bilo v petek v Narodnem domu, so se udeležili tudi predstavniki posameznih or- gani2iacij in ustanov ter okrajnega zavoda za prosvetno pedagoško službo, O delu šole, njenih teža- vah in uspehih je v uvodu govo-. ril ravnatelj Gustav Grobelnik. Poudaril je predvsem, da je bila bojazen ob vpisovanju, da bo šola dobila preširoke dimenzije, od- več, saj je od prvotnega vpisa od- stopilo določeno število kandi- datk, poleg tega pa so nujno stro- gi kriteriji pri ocenjevanju še zre- ducirali to število, tako da je od 96 učenk, kolikor se jih je prija- vilo k zaključnemu izpitu, uspeš- no opravilo 70 kandidatk. Krite- riji seveda niso bili strogi zaradi večjega vpisa učenk, kakor pa je bil predviden, pač pa zato, ker si je učni zbor prizadeval, da bi v danih pogojih nudil učenkam po- trebno zjianje in da bi na koncu iz administrativne šole izšel tak- šen kader, kakršen je v tej stro- ki v praksi problem, to je torej, s solidnim znanjem za administra- torje poglavitno važnih predme- tov. Že ob prvih absolventih ad- ministrativne šole pa se je poka- zala potreba — tudi v skladu z določili o verifikaciji strokovno izobraževalnih ustanov, da bi šo- lanje podaljšali še za eno leto — kar bo nujno tudi v pogledu mi- nimalnih sredstev zahtev trajanja šolanja. Celjsko administrativno šolo so v sedanjem obdobju spremljale določene težave. Predvsem po- manjkanje ustreznih prostorov. Sola je bila gostja celjske gimna- zije, kjer je razpolagala s petimi oddelki in je bil en oddelek stal- no brez učilnice, vtem ko sta bila dva oddelka v Žalcu. Da bi stisko rešili, je predvidena selitev v se- danjo industrijsko kovinarsko šo- lo na Dečkovi cesti, toda komi- sija, ki je zgradbo pregledala, je mnenja, da vselitev brez adapta- cije ni mogoča. Novi prostori pa bodo potrebni, da bi omogočili rednim učencem normalno šola- nje in norpialne pogoje za delo in da bi hkrati laže sprejeli še kan- didate, ki so potrebni dodatnega šolanja. Samo teh se je priglasilo sto dvajset. Ravnatelj Gustav Grobelnik se je ob koncu zahvalili za prizade- vanje učnemu zboru, kakor tudi šolskemu odboru za njegovo zgle- dno delo. Dnevni red zaključnega zboro- vanja je izpolnilo še poročilo predsednika sveta delovnega ko- lektiva ter poročilo mladinske or- ganizacije. Hkrati s podelitvijo diplom je izpitni odbor podelil pet nagrad absolventkam, ki so se pri svo- jem delu odlikovale. Na zaključ- nem zborovanju pa so počastili tudi spomin nedavno umrlega čla- na šolskega odbora Jožeta Mrev- Ljeta, ki je vselej kazal polno ш vsestransko razumevanje in po- žrtvovalnost, dhr Z zvijačo iz pasti PO FAROVŠKEM sadovnjaku . se preidno spuščam proti Stoja- i novi domačiji, da bi se povezal z Mirkom. Čeprav so domačo vas ^ pestile uniforme nacističnega ^>herrenvolka«, sem vendarle u- pal, da me oko izdajavca ne bo opazilo in mi jih je kot lačne pse poslalo na sled. Zavedam se, da i sem na njihovi »iprioritetni listi* in da me iščejo kot sovražnika ►>novega reda«, ki je še pred ted- nom dni streljal na kulturbundov- ce, a v domači vasi streljal in ho- tel ubiti žensko, ker je bila nem- čurka. Preden sem vstopil na dvorišče, mi je pogled preletel po sosečnini. Ali se pri sosedu ni premaknila okenska zavesa? Stanovalec je Nemcem naklonjen. Verjetno imam pravid. Drugega domačina * ni v bližini. Skozi dvoriščna vrata vstopim po stopnicah v vežo. Oče Martin in mati me pogle- data presenečneno in s preplahom v očeh. »Ježuš Marija, ali te je kdo videl, da si prišel k nam? Ali ne vidiš, da je polno zelenih po vasi? Kaj se bo zgodilo, če te pri meni dobijo?« je preplašeno dejal oče Martin. »»Nihče me ni videl,-« mu odgo- vorim, čeprav nisem v to prepri- čan. Zaleglo je. >-Ali je Mirko doma?« »Sel se je v štorovsko fabriko prijavit majorju Burniku, ki po nalogu Nemcev popisuje vse mla- de fante. Kdor se ne bo prijavil, bodo kaznovali njegovo družino. Ali se ti ne misliš prijaviti?« >^Ne Mirka bom p>očakal, mo- ram se z njim pogovoriti!« Fantje pazite se, vsepovsod ^ zmagujejo, vi ste pa mladi in neizkušeni. Ali ne vidiš, da sko- raj vsi hajkajo? Skoda, da sem že star.« Pudarjajoč zadnje be- sede me je povabil za mizo. Is sobe se je dobro videlo po vasi in tudi hiši bi se s te strani nihče ne mogel približati neopa- zen. »Vem, da si lačen, tu imaš ma- lo prigrizka,« je dejala mati, po- stavljajoč .polno naložen krožnik mesa na mizo. »•Mat', poglej tudi ti malo skozi okno, da ne bi kdo od farovške strani prišel k hiši,« ji je dejal oče Martin, ko je odhajala v ku- hinjo. »Ce bi prišla kakšna patrola ali pa kdo drug, te bom skozi zadnja vrata v delavnici spustil na cesto. Mimo Cajhna jim potem lahko pobegneš,« mi je pripomnil. »Oni skozi prednja vrata noter, jaz pa skozi zadnja ven, oče; ne bodo me dobili!« Z zaskrbljenim obrazom je opa- zoval sprehajanje nadutih Nem- cev med občino in šolo. V nape- tem vzdušju sva se pogovarjala o borbi prota nacistom. Težko bi dojemal možnost naše zmage. Pred očmi je imel velike armade, ki so se po nekaj dneh sesule v prah pred nemško silo. »Ves svoboden svet, vsi pod- jarmljeni narodi bomo stopili v boj in pregnali nemške zveri.« ►>Tako bi še bilo upanje, samo krvi bo mnogo izteklo.« Iznenada so nama besede za- sta. Od občine se je po kolovozni poti napotila nemška patrola. Tu- di mati jo je opazila in prišla vsa preplašena povedat. Samo nekaj minut smo bili v dvomu, ali bo mogoče krenila po poti proti Godcu — ne, zavila je proti Stojanvi hiši, lahko še krene pro- ti Slancam? V tem primeru bi ne bilo pametno stopiti pred nje. V trenutknih tega razmišljanja sem na cesti pred občino opazil moža, ki sem ga bil zasumil ob vstopu na dvorišče. Torej je ven- darle za hišami zbežal prodajat svojo dušo. »Oče pome gredo, spustite me skozi delavnico. Nekdo me je iz- dal.« »Cim kasneje odpri vrata, po- tem jih pa povabi v hišo,« je de- jal oče Martin materi, ko je za seboj zapiral stopniščna vrata v pritličje. Pitekla sva v delavnico in ob- stala ... po delavnici so odmevali udarci pušknih kopit, ki so tolkla po vratih. Oče Martin mi je stisnil roko. Spogledala sva se. Bil sem v pasti. Ali ni nobene rešitve več? Bliskovito mi je šinila v glavo misel na rešitev. Da, edina mož- nost, da se rešim! »Oče jaz sem vaš sin Mirko! Odpriva jim vrata.« Sprva me je debelo pogledal, ali se mu je obraz takoj reizvedril. V tem je tudi on videl rešitev za oba. »Samo če domačina ne bo z njimi?« je tiho izrekel tudi on mojo misel, glasno zaloputnil z vrati in se zadri: «Kdo razbija po mojih vratih? Kaj hočete?« »Takoj odprite! Policija« se je glasil rezek in zapo vedo valen pruski odgovor. »Ah, oprostite, takoj odprem, samo da poiščem ključ od vrat.« Razbijanje je ponehalo. Preden sva prišla do vrat, sem bil že opremljen z vsemi potrebnimi rekviziti za mizarja in prašen, ko da se že cel teden nisem umil. »Oče jaz bom govoril z njimi, vi pa samo potrjujte,« sem mu še zašepetal, preden je odpri vrata. Pred nama so se prikazale tri nadute figure, oblečene v rumene uniforme SA, z naperjenimi puš- kami. »Si ti Hanzi Tlaker?« me je ta- koj osorno vprašal vodja patrole. »Jaz? Ne! Jaz sem S toj ano v Mirko, to pa je moj oče!« sem mu v nemščini odgovoril in poka- zal na očeta Martina. Res je! To je moj sin Mirko. Tlakerjevega pa nisem nič videl. Ali si ga ti?« je pripričljivo, ob- račujoč se name, potrjeval oče. Vodja patrole me je sumljivo ogledoval in dejal, da jim je bilo pred pol ure javljeno, da je v to hišo stopil Tlakerjev bandit. »Ce hočete, vam pokažem legi- timacijo!« sem drzno dejal. »Lah- ko pregledate vso hišo, pa boste videli, da ga ni tukaj. Videl sem ga pa tudi jaz skozi okno delavni- ce. Prišel je na dvorišče, pri mostičku, preskočil ograjo in od- šel proti Slancam. Kam je šel, pa ne vem,« sem še pristavil. Moje besede so delovale in nje- govo sumničenje je vidno popus- tilo. Puške so vrgli na ramena. V delavnico se je zaslišalo tr- kanje na glavnih vratih. »Grem pogledat, kdo je prišel,« je dejal oče Martin in krenil pro- ti stopnicam. »Naši so, prav tako kot mi išče- jo tega bandita,« je dejal za njim neki policist. Do sedaj je šlo vse po sreči. Z gornjo patrolo ni bilo poprej videti nobenega domačina. Upam, da ga tudi sedaj ni zraven. Samo kako sedaj spraviti to patrolo iz hiše in se tudi sam neopaženo umakniti, kaj se bo zgodilo pri Stojanovi domačiji. Kaj pa, če ta ukana ne bo uspela? To so bile misli, ki so me bliskovito prešinjale. Da bi prekinil trenutek more- čega molka in odvrnil od sebe sum, sem nadaljeval razgovor. >^e hočete, vam lahko poka- žem, kod je šel. Ne bi rad, da bi me kdo videl, ker se mi lahko ta Tlakerjev bandit maščuje, če- prav je edini v vasi proti firerju.« Sum je bil razbit. Kratek raz- govor o mojem znanju nemškega jezika in že me je vodja patrole zaprosil, da mu pokažem smer, kamor je »iskani« krenil. Ko sem jih vprašal, če ne bodo počakali druge patrole, ki je še v hiši, je dejal, da gredo takoj naprej. »Mi pojdemo po cesti naprej, ti pa med hišami poglej, če se ni tja kam skril. Ce ga vidiš, nam takoj sporoči!« Z veseljem sem sprejel njihov poziv, prepričan, da mi »Tlakar- jev bandit« ne bo zameril tega izdajstva. Previdno sem stopil z njimi iz delavnice na cesto. Moja oprez- nost so si na moje zadovoljstvo napačno tolmačili. Hiša, drevje in malo klanca me je zaklanjalo pred radovednimi pogledi. Pokazal sem jim smer, šel še nekaj korakov z njimi po cesti, nato pa zavil k Cajhnovi doma- čiji »iskat bandita«. Zadnji čas sem jim izginil iz- pred oči, bili so kakšnih 50 met- rov od hiše, ko je oče Martin pripeljal skozi delavnico drugo patrolo. »Ste ga ujeli?« je vprašal vod- ja te patrole odhajajoče. »Ne. Sel je v to smer, pa gremo za njim pogledat.« In druga patrola se je vrnila. Oko izdajavca pa je zaman ogle- dovalo odhajajoče patrole in se čudilo, kako da me niso ujeli. Ni pa vedel, da jaz nisem bil jaz. Oče Martin in mati sta se pa tudi oddahnila. S smehljajem na ustih sem ne dolgo za tem že bil v za- vetju gozda. To je bilo 16. aprila 1941. CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 Stanje se izboljšuje v šoštanjski občini je po po- datkih nekaterih podjetij vidna prelomnica v dosedanjih težavah v proizvodnji in storilnosti. Če- prav to kaže šele za začetek iz l)0ljšav, je vendarle najboljši do- kaz, da se kolektivi z vso res- nostjo borijo za boljše uspehe, torej boljše gospodarjenje. V vseh podjetjih je opaziti tesnej- še sodelovanje uprav, trfinične- ga vodstva in delavsko samo- upravnih organov, prav tako pa je sindikat tista sila, ki v pod- jetjih nastopa kot vezivo vseh. Tudi odnosi občina — podjetje so mnogo boljši in že najmanjše kritične stanje v enem ali dru- gem podjetju je resen signal za celotno komuno, ki na ta način skupno rešujejo vsa vprašanja. Eno izmed podjetij šoštanj'ske občine, ki je v tej težki situaciji najuspelejše, je »Galanterija« v Šoštanju. V obdobju januar-maj so od 102,9 milijonov predvide- vanj ustvaril 104,3 milijone. V primerjavi z istim obdobjem lan- skega leta pa so dvignili in de- jansko že ustvarili večjo realiza- cijo za celih 16 odstotkov. Pred- sednica delavskega sveta tovari- šica Rifljova nam je v razgovo- ru nakazala, kako so reševali pro- bleme. — Naša proizvodnja je v celoti odvisna od naše prodajne službe. Zaenkrat smo siklenili, da ne bo- mo delali zalog, saj komaj sproti z resnimi napori izpolnjujemo dabavne roike. Delamo namreč samo po naročilih, kajti naši ar- tikli se menjujejo — po modi — (gumbi in prav tako pohištveno okovje). Seveda pa pri tem na- stajajo težave; v maju smo mo- rali delati v dveh izmenah po 12 ur, da smo uspeli pravočasno izvršiti naloge. O tem smo poprej razpravljali na delavskem svetu, prav tako pa je o tem sklepala tudi sindikalna organizacija. Le tesno sodelovanje in podpora vseh organizacij nam omogoča, da IS skupnimi napori ustvarjamo vse boljše uspehe. Ko je naša komisija priprav- ljala dokumentacijo za občinsko komisijo, smo trikrat zasedali in razpravljali ter že sami v grobih obrisih ugotovili, koliko smo pre- ; več ifeplačali in podobno. Prav ; tako sedaj sodelujemo s komisijo za sestavo novih pravilnikov, kaj- ti jasno se zavedamo, da je v na- ših rokah osnova pravilnih raz- merij in prav tako soodgovornost zakonitosti. Naša razmerja so že doslej bila znosna, saj niso pre- segala razmerja 1:4, zato je tre- nutno naša osnovna naloga, da dvignemo najnižje osebne dohod- ke na osnovo 15.000 dinarjev. V nadaljnjem razgovoru sta nam bivši in sedanji predsednik sindikata (Šlutej in Dolejši) po- vedala še nekaj zanimivosti. — Našemu dobremu uspvehu botruje dejstvo, da so se velike konfekoije začele zanimati za na- še proizvode. V zadnjem času imamo vse več naročil. Važno pa je tudi, da se vse bolj oslanjamo na domače surovine — galalit iz Ptuja — kajti z uvozom ni ravno najbolj rožnato. Naše proizvode namreč posredno izvažajo, mi pa nimamo zato deviz. Tudi z dopusti so težave. Pre- mišljujemo o tem, da bi izkori- stili kolektivni dopust v času pol- letnih obračunov, ker takrat na- vadno naročila za določen čas presahnejo, vendar pa moramo o tem še razpravljati. V zadnjem času si prizadeva- mo, da bi prodrli tudi na zuna- nji trg in tako imamo pogovore s Kanado in Zapadno Nemčijo. -ik AKCIJA ZA DEBELI RTIČ NE POTEKA NAJBOLJE Na zadnjem zasedanju občin- skega odbora Rdečega križa v Šoštanju so v razpravi ugotovili, da je kljub uspehom vendarle še vedno preslaboten odziv prebi- valstva, da bi postali člani te naj humanejše organizacije, prav tako pa je bilo premalo storjene- ga za prosvetiljevanje vasi. V ospredje je najmočneje izstopalo vprašanje finančnih sredstev, kaj- ti tako tečaji kot manjše sanacije so možne le v okviru razpKjložlji- vih sredstev. Še vedno je izstopa- lo tudi vprašanje pobiranja čla- narine, ki je problematično ravno v središčih, kjer to ne bi smelo biti. Tudi krvodajalcev je pre- majhno število, čeprav so tisti, ki dajejo kri zelo požrtvovalni. Dva člana sta na zadnji krvoda- jalski proslavi v Velenju prejela zlato medaljo, pet pa jih je dobi- lo srebrno. Nadalje so govorili o akciji De- beli rtič in ugotovili, da ne po- teka najbolje, saj je doslej poslal zbrana sredstva le kolektiv Ter- moelektrarne Šoštanj, ki pa je daroval več, kot je prvotno skle- nil. Ob tej najbolj humani akciji bi se prav sleherni moral zave- dati, da lahko vsakogar od nas doleti nesreča, da bo ravno naš otrok iskal zaščite na Debelem rtiču, in vprašajmo se, s kakšno zavestjo bi lahko to terjali, če danes nimamo za to dovolj po- sluha. -ik Razumevanje Člani kolektiva termoelektrarne Šoš- tanj in Velenje bodo svoje dopuste pre- živeli v počitniškem domu v Selcah pri Crikvenici. Dom je zgradilo podjetje. Obratovati je začel že s prvim majem. Čeprav dom nima prevelikih kapacitet, so člani kolektiva sklenili, da bodo ne- kaj sob in weekend hišice oddali tudi članom tistih delovnih kolektivov v ob- čini, ki nimajo lastnih domov. To pa so predvsem uslužbenci občinskega ljud- skega odbora in prosvetni delavci. Tak- šna nesebičnost je hvale vredna in kaže na dobre odnose med kolektivi (>odjetij in javnimi uslužbenci. -ik ZAKLJUČNA AKADEMIJA Pretekli petek so dijaki osnovne šole Miha Pintar-Toledo v Velenju izvedli izredno uspelo zaključno akademijo v kulturnem domu. Celotni program se je tekoče odvijal in vezal pevske ter reci- tatorske točke in improvizacije. Posebej so se odlikovali recitatorji-solisti, kar kaže na zredno kvalitetno delo reci- tatorskega krožka na šoli. Poseben uži- tek pa je bilo prisluhniti pevskemu zboru pod vostvom tovarišice Erjav- čeve. 2al je tudi tokrat popolnoma odpo- vedala propagandna služba, tako da si lahko med redkimi gledavci pogrešal celo starše nastopajočih še večji meri pa učitelje, od katerih se je akademije udeležil samo eden iz matične šole. TakTen odnos do ustvarjalnosti naših najmlajših je nekorekten. Pozabljamo, koliko truda vlagajo dijaki, da bi nas razveselili, nikakor pa ne pozabimo te- ga, da bi jih grajali ob tej ali oni pri- liki. Program za akademijo je sestavila m kot vezavec , vodila tovarišica Anjn Mačkova. .¡j. V nedeljo - 1. turistični teden v Šoštaniu v Šoštanju bo 1. julija slav- nostna otvoritev prvega turistič- nega tedna, ki žal, zaradi pre- tesno odmerjenega časa ni uspel postati teden Šaleške doline. Bo- gati sporedi se bodo vrstili skozi ves teden in v kolikor bo vreme ustrezalo, smo prepričani, da bo lepo število obiskovavcev nagra- dilo trud šoštanjskih turističnih delavcev. Zal je le to, da dolina nima skupnega koordinacijskega od- bora za turizem, čeprav bi v bo- doče kazalo celo, da bi lahko bil za celotno dolino en sam odbor, kajti v turizmu je res težko do- ločevati meje, posebno še v takš- nem primeru, ko Šoštanj nima primernega kopališča razen za- jezene Pake in je organizacija turističnega tedna nedvomno ve- zana na Velenjsko jezero in prav tako na znamenitosti samega Ve- lenja. Res je, da so Šoštanjčani že vrsto let načenjali vprašanje kopališča, a kot izgleda, še bodo morali počakati eno leto. Osrednja prireditev turistične- ga tedna bo vsekakor proslava dneva borca v Šoštanju in na Paškem Kozjaku, izredna zani- mivost pa bo svečano tradicio- nalno sprejetje mladih rudarjev in slovo rudarskih upokojencev v Velenju. -ik Še en moderen gostinski obrat več Te dni je gostinsko podjetje »Sloga« v Šoštanju pričelo z adaptacijo gostinskega obrata »Stara pošta«, ki je v Šoštanju izredno priljubljen. Tako bodo pridobili še en moderen gostin- ski obrat več, medtem ko bodo zaradi neprimernih prostorov in lokacije po vsej verjetnosti uki- nili »Kmečki dvor«. Nov sodoben obrat bo imel tri prostore, od tega dve sobi in en prostor s sistemom samopostrežbe. Preure- jeni vrtni prostor pa bo imel prostor za 40 gostov. Podjetje je za adaptacijo do- bilo okrog 6 milijonov dinarjev investicij, dodalo pa je 4 mili- jone lastnih sredstev. Gostišče »Stara pošta« je v sa- mem središču Šoštanja in v ne- posredni bližini avtobusne po- staje, obenem pa je ravno od tu izhodišče v bližnje lepe in pri- ljubljene izletniške kraje, kot so Andrejev dom na Šentvidu, Forh- teneg in Graška gora. -ik MNENJE 0... Informiranje je pravzaprav vsakdanja zadeva, vendar pa je v moji dolini to vprašanje še vedno nekaj hudo zasebnega. Ravno ta zasebnost pa nešteto- krat povzroča precej vroče krvi ter nerazumevanja. (V opravičilo vseh moram povedati, da je stal- no poročanje za tisk v moji doli- ni šele dobrih šest mesecev sta- ro. Torej dete v povojih.) O novinarjih je že tako znano, da imajo po 24 ur dnevno časa za delo. Hudo raztegnjen pojm. Posledice 24 ur pa so zelo rade zamerljive. No, pa to ni ravno bistvo. Gre za delikatnejše zade- ve. Ce se namerim v podjetje in se pogovorim s štirimi, petimi, prav kmalu srečaš dobrega znanca, ki ti z interno zavogalno vzpodbud- no kritiko da vedeti, da je preveč hvale o tem podjetju in da ve za hude napake, ki jih je baje na kupe! Pogoltneš, dvomiš ali ver- jameš, običajno kreneš dalje, če autentičnost ni vredna èlica dobrega konjaka. Najbrž bi mo- ral to preverjati. Tega pa nikakor ne! Želiš posnemati krokodilje- vega čistilca zob? Baje se vsako- mur ne obnese! Torej še vedno velja pravilo, da je previdnost mati porcelanskega zaboja! To se ve, mar ni vedno ob tako delikatnih ugotovitvah moj pri- jatelj, ki je družbeno politični de- lavec in se spozna na izraz: situ- acija. Pa navsezadnje tudi to ni naj- hujše, kajti poklic je takšen in v poklicu je človek pač plačan za delo. Torej na delo! Upošte- vaj pa dvoje vestnih predpisov: Ne zaletavaj se v zobe! in: Pazi, da se kakšen zob ne razbije! tret- ji, ugriz na lastni koži pa spada v poklicno dolžnost. Kot vidite, je izpit za ta dva predpisa lažji kot za moped. Seveda pa obstoja še ena spolz- ka pot. Zaviješ na občino in рто- bdemi se zvrste — pohlepno jih trpaš v novinarsko beležnico. To pa običajno vzvalovi dobršen del komune. Vrstijo se avtoritativni namigi in ^prijateljski nasveti. Sem si kar mislil, da je z občine. To ni res! Ne drži! Veste, na ob- čini imajo čisto drugačne ipodatke — napačne. Torej je ugotovitev nekakšna — šel si na led, in to vdrugič. Kljub vprašanjem, pa še nisem dobil dogovora od znancev iz podjetij, kdo daje podatke občini. To je baje tako misteriozno, da bi celo nakladanje megle z vilami na voz bilo otipljivejše. In kaj ti je storiti na teh ledenih sanincih — družbeni konglomerat obdelaš kongenialno : med diamantno hvalo vpleteš smaragdne odtenke napak. Baje pa je tudi to napaka! So pa še druge vrste očitki. Ni prav, če imaš dober vid, hujše pa je vsekakor imeti sluh in po- sluh, todaj najspotakljivejša pa je logika, ki z arbitrom resnice vedno zaseka rano v samoljubje. Slednje pa je še tendenc;^ in za- njo je toliko zornih kotov. Pred dnevi je nek novinar pohvalil podjetje, ki je zvišalo najnižje osebne dohodke na 15.000 dinar- jev, pa je kar razumel, da so ga prejemniki teh dohodkov gledali postrani. Se to: vsi vedo, da je papirnata dvodimenzionalna ploskev —po domače časopis — JAVNA TRI- BUNA vseh za vse, iščejo pa naj- raje pravna pota slavnih pred- nikov Abderitov. K. J. NALOGA SINDIKATOV: PREDVIDEVANJA, DELITEV, SAMOUPRAVLJANJE Novoizvoljeni plenum občin- skega sindikalnega sveta Šoštanj je na svoji prvi seji izvolil iz svoje sredine predsedstvo in za predsednika ponovno izvolil že znanega družbeno^političnega de- lavca občine Šoštanj tovariša Žagarja. Nadalje je pientmi izvolil ko- misije za organizacijsko kadrov- ska vprašanja, družbeno-ekonom- sko izobraževanje, za oddih in rekreacijo za gospodarstvo, za prosvetno znanstvene delavce, za javne službe, za zdravstvo in po- dobno. Pri tem so temeljito upo- števali načelo, da se člani ne bi obremenjevali z več kot tremd funkcijami in so v razpravi pred- lagali dokaj sprememb. Nato je plenum zadolžil pxosamezne člane, ki naj odgovarjajo za stik med plenumom in sindikalno organi- zacijo, kajti le na ta način bo možno tesno sodelovanje in pra- vočasno obveščanje o skupnih na- logah kot o internih problemih te ali one organizacije. Posebej je bilo poudarjeno, da je vloga posredništva izredno važna, saj mora nuditi pomoč in skrbeti za izvajanje sklepov plenuma. Ta sistem v lanskem letu ni deloval najbolje, ker so člani, ki so bili zadolženi, čakali, kdaj jih bodo povabili na sestanek. Takšno ča- kanje pa je zgrešeno in lahko ro- di kaj slabe posledice. Zato je naloga teh, ki odgovarjajo za določeno sindikalno organizacijo^; da sami čimprej navežejo stike in jih tudi ohranijo. Prav tako je predsednik naka- zal delo komisij in dejal, da so lani vse premalo opravljale svoje poslanstvo, saj niso niti temeljito analizirale svojih področij, še manj pa to prenašale na plenunu' Najvažnejši je poudarek na ko-^ misiji za gospodarstvo in to pred- vsem zaradi nadaljnjega razvoja delavskega samoupravljanja. Da bodo komisije uspešne, morajo imeti v svojem delu red, napra- viti si morajo jwslovnike, kajti polovičarsko delo nas ne more in ne sme več zadovoljevati. Sklepi, ki jih je predlagala ko- misija za sklepe, obsegajo bodoči program dela in se dotikajo pred- vsem treh najbistvenejših načel, ki so si po težini enakovredna; to so: izvršitev predvidevan ih nalog, delitev dohodka in delavsko sa- moupravljanje. -iik Velenjski park je svojstvena, čudovita zelenica. Kdorkoli ga je vi- del, ima zanj samo hvalo. Se večjo vrednost pa ima za domači- ne, kajti pred štirimi leti so ta prostor upravičeno imenovali »Žabja vas«, dokler ni desettisoče prostovoljnih ur velenjskih ru- darjev to močvirje spremenilo v najsodobnejšo mestno zelenico — v čudovit okras. Spomini na Srbijo Cuprijska slovenska kolonija se je v prvih tednih nenehno kr- čila. Pregnanci so si ir.kali zapo- slitve, ki naj bi njihovim druži- nam nudile vsaj skromen kruh in varnost. Najlažje je bilo dr- žavnim nameščencem, ki so bili Večidel nameščeni kar v Ćupriji, slasti profesorji in železničarji. Nökaj Slovencev je sprejela to- varna sladkorja. Trije čevljarji So si uredili majhne delavnice, ki ^ bile hkrati kuhinje in spalnice njihovih družin. Celjana Petek in Sirec sta odprla mali bife »Dabra 'kapljica«, ki sta pohištvo zanj iz- » •delala njuna prijatelja — sodnik in šolski nadzornik. Več delavcev, tehnikov in obrtnikov je odšlo v Beograd, Vr- njačko banjo. Kraljevo, Despotovac in drugam v tovarne in rud- nike, tudi v Banat. Kar 12 družin se je preselilo v italijan-,ko oku- pacijsko cono Slovenije. Nekaj državnih nameščencev je dobilo na- fnsstitvene dekrete za razne kraje Srbije. Teže je bilo z učitelji, ki J in ^^srbska vlada« generala Ned ića ni razvrstila po osnovniii šolah f^eš da se ne bi mogli dovolj povezati s podeželskim narodom, ker niso niti Srbi niti pravoslavne vere, vendar so te ризкпеје deloma sprejeli v finančno službo. Državni nameščenci brez službe pa so prejemali dve tretjini svoje predvojne plače kot »pomoč«, upokojen- ci pa pokojnine. Zanimivo je, da je okupatorska oblast na Spodnjem Štajerskem preklicala izgon dveh družin, ki sta se iz Ćuprije smeli vrniti v Ma- ribor. Tako se je prvotno število slovenskih pregnancev v Ćupriji in najbližji okolici polagoma skrčilo na 124 oseb. Semkaj pa je pri- šlo nad 60 Slovencev iz ostalih transportov. Med temi so bili tudi ponovni begunci, ki so po prvi sovražni ofenzivi morali zapustiti požgani Zlatibor pri Užicu, vendar je bil del teh odšel spet dalje. Tako število pregnanih Slovencev v Ćupriji nikdar ni padlo pod poiovico prvotnega. Njihovi ^ koloniji se je z družino priključil književnik prof. Ano ton Ingolič s transporta štev. 3. Nameščen je bil na gimna- ziji, kjer so poučevali tudi Celjani prof. dr. Strmšek, Mlinar in Modrijan, dočim je prof. Holečku bila priznana pokojnina. Pred- sednik celjske »Soče«, organizacije emigrantov iz Primorske, 70-letni Jože Rakošček, je preko Bosne na lastno pest pribežal v Ćuprijo. 2e prve mesece je v naše vrste posegla smrt. Tako je že konec junija 1941 pri kopanju v Moravi utonil 17-letni obrtni vajenec Pavle Brecelj iz Maribora. Učiteljica Franja iz Laporja si je v mu- kah do^motožja 28. avgusta sama vzela življenje. Od obeh se je kolonija poslovila na čuprijskem pokopališču. Bližala se je jesen, ki ji bo sledila zima. Pregnanci so prinesli s seboj le malo obleke in perila, čevlje pa komaj tiste, ki so jih imeli na sebi. A največja je bila sikrb za otroke. Slovenci v Srbiji so or- ganizirali okrog 30 svojih krajevnih odborov. Ilegalni odbor v Beogradu jih je povezal med seboj, vzpostavil pa je tudi stik z na- predno Ljubljano. Pričel je zbirati denar in je kupil množine sukna, platna, odej in čevljev ter jih po kurirjih razdelil kolonijam. Našli so S3 podpornik;, tako npr. požrtvovalni Ante Tevž z Ljubnega, ki je imel v Beogradu lesno trgovino in je s svojo soporgo storil pre- gnanim rojakom mnoge usluge. Iz Ljubljane je prihajal denar po najrazličnejših poteh. Kurirji ljubljanskega Rdečega križa so prinašali pakete in pošto. Tako smo izvedeli za ustanovitev Osvobodilne fronte pod vodstvom Komuni- stične partije v domovini in za prve uspehe partizanskih enot. Zveza s Štajersko ni prenehala, čeprav je bila tvegana. Našli so se kanali, po katerih je tudi od tam prihajala pomoč. Zavest, da v domovini nismo pozabljeni, nas je krepila. Neki kmet na robu mesta je imel pastirja — »čobanina-«, zgodaj postaranega človeka, ki mu je pasel ovce. O tem so pravili, da je Slovenec in šolan človek. Ko je slišal, da je v Ćuprijo pri- spel vlak Slovencev, je povpraševal po njih in dognal, da je med njimi tudi celjski sodnik dr. Jože Bavdek! Želel je, da bi se srečala. Dr. Bavdek ga je našel, ko je sedel za gospodarjevo hišo, v domači raševini in raztrgani srajci, zanemarjen, neobrit, že na videz bolan. S težavo je v njem spoznal svojega sošolca z ljubljanske gi- mnazije Ivana Rusa, doma z Bleda, ki je po maturi študiral tehniko v Pragi. Doživel je nesrečo z ženo, ki ga je prevarala. Odrekel se je vsemu in pred skoraj 30 leti izginil neznano kam. Zdaj se je iz- kazalo, da je ves ta čas živel svetu odmaknjen v Srbiji in pasel ovce. Tudi Rus je bil vesel nepričakovanega srečanja in še večkrat sta se prijatelja našla. Sošolec je z marsičem pomagal samotarju, ki ga je bolezen vse bolj mučila, dokler mu tri leta pozneje ni dalo groba čuprijsko pokopališče. Naša menza je dobivala od raznih strani sredstva in tudi preganci sami so jo pomagali vzdrževti, da je mogla nuditi naj- potrebnejšo hrano. Njena uprava je delala pošteno in skrbno. V menzi je bila nameščena tudi knjižnica s 50 slovensikimi knjigami, poslanimi iz Ljubljane. Tudi ta nas je vezala z domovino. V bližnji vasi je menza kupila voz drv. Volil nam jih je kmet. Na polovici poti so ga ustavili partizani: »Kam voziš drva — ali S vabom?« »Ne S va bom, ampak Slovencem, ki imajo v Ćupriji menzo.« »No prav, le vozi Slovencem in jih pozdravi! Povej jim, da se mi borimo tudi za njihovo svobodo!« Tako nam je kmet opisal to srečanje. o CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 ŽEMA • DOM • DRUŽINA POČITNICE Končno je prišlo nekaj lepih dni. Otroški vrišič na dvoriščih se stopnjuje, vse beži v hlad ob re- ke in potoke in vsi se veselimo počitnic, ki so zdaj vendarle tu. Otroci so dobili spričevala. Zdaj se postavljajo z lepimi oce- nami in z darili, ki so jih dobili. Mi pa smo v' skrbeh in si taremo glavo s tem, kam z otroki zdaj, ko ni ne pouka, ne učnih ur, tem- več dolg dan, ki ga otroci sami ne bodo znali izkoristiti. Ali pa morda? Rešiti se vseh Obveznosti in naigrati se do mile volje, to je prav gotovo njihov trenutno največji cilj. To je razumljivo. Sola je ne- dvomno — ne glede na uspeh v njej — dolžnost, ki utruja. Zato so šolski prazniki potrebni, da se bo otrok spočil in nabral mo- či za naslednjo delovno razdobje. Dolžnost staršev je torej v tem, da svojim otrokom omogočijo ta- ke počitnice, ki bodo kar najlepše in predvsem — kar najbolje ko- ristne. Prav je, da otrok vsaj za nekaj časa spremeni okolje, zrak, da odide v hribe, na morje ali kam drugam. To je koristno ne samo zavoljo njegovega telesne- ga razvoja, temveč tudi za nje- govo vzgojo. Spoznaval bo nove kraje, nove ljudi, njihove običa- je in podobno. Ne glede na to, kje bo naš mali preživel počitni- ce, pa moramo sestaviti za ta čas poseben načrt. Rekli smo, da je prav, da se otrok te dni nakopa, nahodi in »zdivja« — nekoliko grobo pove- dano. S tem pa ne mislimo, da naj bo njegov dan sestavljen sa- mo iz takih »prijetnih doživlja- jev«. Ce smo otroka vse leto na- vajali na to, da nam je zjutraj pomagal pospraviti stanovanje, ali opoldne pripraviti mizo, tega tudi zdaj ne bomo opustili. Na- vadimo ga, da bo vstajal ob sed- mih, ali najkasneje ob osmih, se umil, zajtrke val, nam pomagal in šele nato igral. Tudi popoldne naj bo tako. Ce bomo izbrali zanj ta- ko delo, ki je njegovim letom primerno in mu večkrat pokazali, kako veseli smo, da je priden, bo kmalu pomagal brez godrnja- nja. Za počitnice pa pripravimo otroku tudi nekaj dobrih knjig in mu posvetimo več časa kot si- cer. Pramiki so priložnost, da svoj vpliv na otroka okrepimo in se jim tudi drugače približamo. In sedaj nekaj besed o počitni- cah tistili otrok, ki so prinesli do- mov spričevala s slabimi ocena- mi. Za starše je to prav gotovo zaskrbljujoč čas. Samo — ne po- zabimo, da tudi otroku ni lahko. Ne bilo bi prav, če bi mu z več- nim godrnjanjem in sitnostjo po- kvarili vse praznike. Ponavadi з tem nič ne dosežemo. Bolje je, da se pozanimamo za vzroke njego- vega neuspeha in jih poskušamo odstraniti. Se enkrat: tudi otrok, ki ni uspešno zaključil razreda, mora imeti počitnice. Cez dan mora najti čas za igro, za razvedrilo in šport, seveda pa tudi čas za uče- nje. Kakšno bo to učenje in ka- ko dolgo bo, je odvisno od pred- meta, ki dela otroku težave in seveda predvsem od njegovih sposobnosti. Samo nekaj naj drži kot pribito — čas za to mora biti točno določen in spremeniti ga ne smemo niti za minuto. Naj bo otrokova prva dolžnost. In še to, saj res: kadar ima- mo odrasli svoj praznik, imamo radi, če je vse okrog nas veselo. In zdaj imajo praznik naši mali. Bodimo veseli z njimi! Marjetica pravi, da ni lepšega kot sta sonce in voda. In prav ima! Naj bodo počitnice res takšne, kot so si jih otroci vse dolge zimske mesece želeli. DIETA pri sladkorni sladkorni bolezni Kljub velikemu napredku pri zdravljenju sladkorne bolezni je dieta še vedno temelj vseh teh prizadevanj. Toda čeprav bolniki s sladkorno boleznijo to vedo, se - vendarle marsikateri ne ravnajo po zdravnikovih navodilih. Zgo- di se celo, da nekateri niti diete nimajo. Drugim se spet ne zdi vredno meriti hrano na »grame«, tretji pa dieto celo »dopolnjuje- jo« ali »popravljajo«. Res je, da so nekaj tega krivi tudi zdrav- niki, ki običajno bolniku povedo samo, katero hrano lahko uživa, katere pa ne, ne omenijo pa ko- ličin. Tako se lahko primeri, da bolnik ve, da ne sme na primer pojesti kocke sladkorja, lahko pa poje pomarančo; le-ta pa marsi- kdaj vsebuje toliko sladkorja kot ga imajo dve do tri kocke. Da bi bolniku s sladkorno bo- leznijo lahko odredili točno di- eto, je treba najprej ugotoviti, kakšno količino sladkorja njegov organizem prenese. To lahko do- loči samo zdravnik. Ce je odnos med vsebovanimi ogljikovimi hi- drati in količino sladkorja v krvi in v sladkorju, ki ga telo izloči z mokroto, točno določen, se la- hko predpiše dieta. Njen cilj je, da vzdržuje v bolnikovem telesu najugodnejše stanje, da prepre- čuje hitre spremembe, predvsem povečanje sladkorja v krvi itd. Pri zdravljenju bolnikov s slad- korno boleznijo moramo vedeti tudi to, da je dieta pri debelej- ših ljudeh seveda drugačna kot pri suhih. Debelejšemu bolniku je treba predpisati strožjo dieto — to se pravi, zmanjšati mu ka- lorično vrednost — bolniku pa, ki je droban. moramo določiti več kalorične hrane. Več »šans« za hitrejše ozdravljenje imajo suhi ljudje. Največja nevarnost za bolnika s sladkorno boleznijo je uživanje pretiranih količin maščob. Te namreč pospešijo in povečujejo komplikacije bolezni. Večina dia- betologov meni, da bolnik s slad- korno boleznijo ne sme na dan zaužiti več kot 70 gramov masti, debelejši pa ne več kot štirideset gramov. Niso pa si edini v tem, katera mast je zanje bolj pri- merna — živalskega ali rastlin- skega izvora. Količina ogljikovih hidratov v hrani bi se morala gibati okrog 250 gramov na šti- riindvajset ur. Dieta naj torej vsebuje tudi mnogo vitaminov (sadje, zelenjava). V primeru, da samo dieta ni dovolj, se moramo zateči k zdravilom, ki pa jih ved- no predpiše samo zdravnik. Še enkrat — v hrani naj ne bo sladkarij, vsebuje naj zelo malo maščob, količina ogljikovih hi- dratov pa naj bo enakomerno razporejena na ves dan. Bolnik naj ima šest obrokov, od katerih naj bodo trije sestavljeni iz sa- dja. Razumljivo je, da se lahko teh pravil držimo le v grobih obri- sih. Vsak bolnik je poseben pro- blem, ki ga lahko razreši samo zdravnik. CENE PADAJO Ze nekaj dni imamo na mizi vsako opoldne salato. Jemo jo tako, kot da bi ho- teli zdaj nadomestiti vse tis- to, za kar smo bili prikraj- šani, ko je bila po petsto di- dinarjev. »Zdaj je namreč po osem- deset,"" mi je povedala ma- ma. Saj res, kako je bilo prav- zaprav pretekli teden na tr- gu? Tržnega nadzornika sem zagledala že od daleč. »Po cenah vprašujete? No, padale so, padale. Cena so- lati je v zadnjih dneh padla od tristo petdeset na osem- deset dirmrjev. Krompir je po petdeset, oziroma petin- petdeset dinarjev, nova če- bula po sto dvajset itd. V preteklem tednu je bila trž- nica dobro založena, le s korenjčkom in peteršiljem je bilo nekoliko slabše.-" »Kaj pa češnje?"" »So po sto dvajset, ali po sto trideset dinarjev dinar- jev. Ljudje zelo povprašu- jejo po njih in zasebni pro- izvajavci povpraševanje res ne bi mogli zadovoljiti. K sreči pošilja na trg veliko češenj družbeni sektor. »In ostalo sadje?"" »Jabolka so po sto tride- set dinarjev, suhega sadja pa skorajda ni. Upajmo, da bo v kratkem vsaj svežega dovolj!"" Potem mi je povedal še to, da je bilo v preteklem tednu mnogo premalo perut- nine, da je bilo torej zelo redkokdaj slišati kokodaka- nje in kikirikanje, da so jaj- ca v zadnjih dneh postala spet zelo dragoceno blago — cena jim je namreč posko- čila od dvajset na šestin- dvajset dinarjev, da je bilo dovolj mlečnih izdelkov in podobno. »Družbeni sektor je bil ze- lo dobro preskrbljen. Prodali so veliko češenj, graha in novega krompirja. Kaj hoče- te — smo pač željni svežih jedi. Samo tega si želimo, da bi jih bilo še več in po še nižji ceni!"" Ker me je doma čakala spet solata, sem pohitela do- mov. Tokrat smo jedli tudi nov pečen krompir in ugo- tavljali, kakšna bo njegova cena prihodnji teden. Bomo videli! -ij KAJ JE kozmetika Kozmetika je nauk o lepotni uravnovešenosti telesa in o sred- stvih, ki jih rabimo, da to urav- novešenost dosežemo. Kozmetika ni samo nega kože, temveč je ne- ga celotne osebnosti. S kozmetič- nimi sredstvi skušamo Tiapraviti telo prijetno, vendar pri tem vedno pazimo, da ne škodimo zdravju. Le zdravo telo bo namreč lahko z nekaj kozmetičnimi ko- rekturami mnogo prikupnejše. Pri tem skušamo vskladiti in po- udariti črte zunanjosti, poteze ali barvo obraza in las, vskladiti ce- ■ lotno našo osebnost in človeka tako polepšati. Naloga kozmeti- ke je še, da za čim dalj odvrne znake starosti. Odstranjevati bolezenske zna- ke na koži, to je, zdraviti bolno kožo, ni rmloga kozmetike. To na- logo opravlja dermatologija, po- sebna stroka medicine, ki se u- kvarja s kožnimi boleznimi. Ne- kateri tudi mislijo, da je kozme- tika nauk o lepotilih in šminkah i in skrbi samo za Učenje obraza. \ Toda ni tako! Splošna osebna hi- i giena je prvi in najvažnejši koz- \ metični pripomoček; brez nje bi kozmetike sploh ne bilo. Ker slu- ži osebna higiena tudi zdravju, je dvakrat dobrodošla. Saj trdi- mo, da je lepo vse, kar je zdravo. Lepo je pa tudi vse tisto, kar nam pritegne oči in kar radi in z užit- kom zopet in zopet pogledamo. Lepota in negovanost zagotovita samozavesten nastop, privlačnost in poglobita občutek zadovoljstva. ■ Že tako majhna lepotna hiba, kot je na primer pegavost obra- za, lahko napravi iz živahnega otroka melanholično vase zaprto mladenko. Kozmetika ni danes več samo luksuz, kakor so sodili včasih. Prava nega je danes po- ' treba vsakogar. Za to ne potrebu- jemo mnogo denarja, ampak predvsem dobre volje, malo več znanja in mnogo lastnega oku^a. tie satna kkliùtUe TUDI PREHRANBENE SVETOVAVKE Pred družbeno prehrano se po- stavljajo obsežne naloge, ki so v tesni zvezi z izboljšanjem živ- ljenjske ravni, predvsem pa z iz- boljšanjem prehrane prebival- stva. Prehrana ne more biti in ni več vprašanje posameznika, temveč je splošno družbeni pro- blem. Zdravje, delovna sposob- nost in vitalnost ljudi so odvisni od pravilne in zadostne prehra- ne. Ta je tedaj ekonomsko važen činitelj, poleg političnega in družbenega, ker omogoča zado- voljiv delovni učinek in zmanjšu- je stroške za zdravstveno zava- rovanje delovnih ljudi. Nemogoče si je predstavljati, da bi zad ovoli ivo reševali pre- hranbeno problematiko brez stro- kovnih ljudi, ki so vodje kuhinj in ekonomi. Te dni je na Zavodu y a napre- dek sospodinistva v Žalcu za- ključila skuoina vodij obratov množične prehrane seminar, ki je trajal šest mesecev. Seminar je bil organiziran v sodelovanju z delavsko univerzo. Zal so na se- minar poslala liudi samo neka- tera podjetja: Juteks iz Žalca, Tovarna nogavic in »Garant« iz Polzele. KG Latkova vas, Kera- mična industrija iz Liboj, druga pa so vabilo spregledala. Pri šolanju teh strokovnjakov ne gre samo za »kuhinie«. temveč predvsem za pripravljani e cene- nih, toda kvalitetnih jedil. S ta- kimi seminarji bomo nadaljevali. Vse gospodarske in družbene or- ganizacije naj skrb za človeka usmerjajo tudi v to, da se bo naš proizvajavec pravilno prehranje- val. D. J. PRVA BRAZDA Pozno je že. Urni kazalec se'že pomika proti dvanajsti. Pred ma- no na mizi leži bel, še nepopisan list papirja. Beseda kar noče nanj. Moram nekaj napisati za razredni list! Moram! Razredni list? Prva brazda? Kot kmet, ki orje brazdo za brazdo, dokler ni zorana njiva, se naši literarni prispevki, razne črtice, doživljaji, potopisi in pes- mi dopolnjujejo v >Prvo brazdo«. Ob tej »Prvi brazdi« se mi vsi- ljujejo mnoga vprašanja kako to, da smo se sploh odločili za razredni list? Kdo je bil pobud- nik? Bomo zmoçli nalogo, ki smo si jo zadali? Vprašanj kar noče biti konec. Vzroki in odgovori zanje so težjki, različni, veliko jih je. Najpomemibnejši je vseka- kor ta, da se kot razredna skup- nost počutimo dovolj močni, do- volj sposobni ustvariti nekaj, kar ho samo naše. Iz te naše razredne skupnosti je kot svetla bakla iz skupnih src vzklila naša »Prva brazda«. Zdaj imamo nekaj svojega, ne- kaj, kar je samo naše. Imamo »Prvo brazdo«. Ta nas bo vodila in nas spominjala na začetne dneve našega ustvarjanja. Janja Gombač. Celje, Ipavčeva 11 C VETj E J še tako preprost cvet je čudo- vit, pravijo. To bo menda kar res. Mi dodajmo samo še to, da ni vseeno kam in kako ga po- stavimo. Najlepša narcisa in naj- bolj dehteča vrtnica bosta izgu- bili svoj čar, če ju bomo posta- vili tja, kamor ne sodita. Moj- stri za razvrščanje cvetja so Ja- ponci. Tudi ta-le šopek je nji- hovo delo. V ploščat steklen, ne- koliko večji kozarec, so položili drobno mrežico in vanjo zatak- nili tri visoke cvetoče češnjeve veje, nekaj precej nižjih tulipa- nov in še preproste rumene polj- ske cvetice. Tak šopek lahko se- stavimo tudi mi in če ga bomo položili na prostor, kjer ne bo bodel v oči, pa ga bo vendarle vsakdo opazil, bo naša soba ve- liko, veliko prijetnejša. Tašča v gozdnem hladu sem sed- la v mehko travo in prisluh- nila veselemu smehu otrok. Spomnila sem se otroških let, ko sem tudi sama s tak- šnim veseljem hodila v gozd nabirat borovnice. Smeh o- trok je prihajal vedno bliže. Nekaj korakov pred mano sta obstala dva dečka. Nju- ne velike oči so se vprašu- joče zazrle vame. zato sta tovo sta se čudila, zakaj tu- di jaz ne posežem po slad- kih gozdnih sadežih. Ogovorila sem ju. Led je bil prebit. Moje besede so jima vlile poguma, zato sta pristopila bliže. V rokah sta držala lončka z lepim vr- hom rmbranih borovnic. Ko sem ju pohvalila, kako pri- dna sta bila, sta mi ponosno pojasnila, da sta to nabrala v dveh urah. Toda, to še ni nič! Babica, ona nabere v dveh urah, dvakrat, trikrat toliko. Tako je pohvalil babičino spretnost starejši deček. Pri- stavil je še, da ima babica tako urne prste kot stroj. Da bi dokazala, da govorita res- nico, sta babico poklicala Cez nekaj časa se je prika- zala izza gostega grmovja. V rokah je nosila veliko koša- ro. Ko jo je postavila poleg mene na travo, sem opazila, da v njej niso le lonci z bo- rovnicami, temveč, da je ba- bica vsak prazen kotiček na- polnila s storži. Opazila je moj pogled. Nasmehnila se je in mi pojasnila, da so storži izvrstno kurivo. Napo- sled je sedla. Zvedela sem, da živi pri sinu in snahi in da sta oba zaposlenu. Ona pa, ko prideta iz službe domov, sta navadno tako utrujena, da sta potrebna počitka, za- to odpelje otroka raje zdo- ma, da je v hiši mir. Ta čas, ko rasto borovnice, izkoristi- jo te sprehode v ta namen. Pozimi pride prav ta vita- minska hrana in še izdatkov je manj, če si gospodinja pripravi sama kaj za pod zob. Sonce se je nagnilo v za- tonu, ko sva se poslovili. Ba- bici se je mudik) domov pri- pravit večerjo. Kot da bi brala moje misli, je naglo pristavila, da gresta sin in snaha v kino. »Kaj hočete, nekaj razvedrila morata ime- ti, saj sta mlada."" Ko je odšla in sem od da- leč slišala glas njenih dveh vnučkov, sem se vprašala, če sta njen sin in snaha tudi tako pozorna do nje, kot je do njiju ona. In slednjič, ali ni morda tudi ta skrbna taš- ča v očeh nekaterih slabo prikazana? To bi bilo prav gotovo krivično! MANEKEN Te dni je izšla nova številka Manekena. Je sicer dvojna — za mesec april in maj — ni pa zato nič manj zanimiva kot ostale. Predvsem so nas v njej presene- tili prikupni modeli za najmlajše in pa nekaj zelo lepih predlogov za visoko poletje. Maneken pa prinaša poleg tega tudi kozme- tične nasvete in rubriko »Modni kurir«, ki je tokrat skoraj v ce- loti posvečena mladim dekletom. In še na bodoče mamice se je spomnil Maneken — posvetil jim je kar vso stran. Iz Manekena smo za vas izbrali tale model. Obleka ima zani- mivo krojen hrbet in izrez, ki se odpira do pasu, je letos še po- sebno moderen. Spodnji del oble- ke je naguban v nezalikane gube. V tej obleki bodo lepe predvsem tiste, ki se jim ni treba pritože- vati zavoljo nič kaj privlačnega hrbta. Sicer pa je obleka zelo mladostna in prepričani smo, da bi se v njej prijetno počutile. CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 Laška občina praznuje (ylede nu to. da je bilo ijxídroc- je laSke občine predvsem pa zgornji del Rečice prav primer- eo mesto za ilegalno delo (prvo- l)orcev, «e je na tem terenu že v prvi polovici 1941 leta zibralo precejšnje šlevHo organizatorjev ,,j)or.ožone vstaje. Med njimi so l^jli Vrimč-Biizdo. Tone Crčar in jriigi. Proti koncu 1941. leta pa je na tem področju dalj časa zadrževal tudi Sergej Kraigher, jlegalci so se preko zime nase- lili kar po kmetijah. Gornji pre- del Rečice je nad eno leto bil osvobojeno ozemlje, kamor do druge polovice 1942. leta ni sto- I)ila noga okupatorja. Borci iz revirsiko čete so vodili stalne borlxí in bili v nenehnem stiku z domačimi aktivisti. Izdelali so plan naipada na rud- niik. predvsem pa je bil njihov nanifMi. da se polastijo razstreli- va, ki jim je bilo nujno ipotreibno za miniranje objektov. Namen tega napada je bil tudi. da bi prišli v rudniškem konziiinu do živil, tekstilnega blaga, predvsem pa, da bi nemški industrijski straži odvzeli orožje. Po dobri predpripravi, saj je bil v dogovoru s partizani tudi sam stražar, je akcija na rudnik v noči od 1. na 2. julij popolno- ma uisipela. Naipad so izvedli brez večjih izgub, edina žrtev je bil borec Janez Butja, ki je padel pri napadu na rudniški konzum. Drugače je naipad popolnoma nsipel. Partizani so prišli ob tej priliki do zaželenega razstreliva, odpeljali precejšnjo količino hrane in ielkstilnega blaga, »verk- šuci« ipa so bili ob orožje, ki so se ga brez večjih težav polastili partizanski borci. V sii)omin na ta uspeli naipad praznujejo občani občine Laško od 1951. leta dalje vsako leto 2. julija svoj praznik, ki je vse- lej združen s kulturnimi prire- ditvami. Letošnje praznovanje bodo zdr^ižili z Dnevom borca. Zato bo 4. julija dopoldne pri osnovni šoli v zgornji Rečici veliko par- tizansko slavje, kjer se bodo zbrali nekdanji borci iz Rečice, Hrastnika in T.iboj. UTRINKA Zasebni telefonski pogovo- ri med službenim časom so postali že domala redni po- jaiv, razen v podjetjih, kjer so to odločno obsodili. Mor- da se zdi, da gre za malen- kost. Obračuni pa so poka- zali, da gre za precej velike vsote; in ne samo da je za- radi telefonske tarife zaprav- ljen v zasebne namene de- nar podjetja. Zaradi pogoste- ga telefoniranja se ustavlja delo, zaradi tega so zasedene linije, ki bi jih potrebovali za službene pogovore in po- dobno. Zanimiv je primer, da so samo enemu uslužbencu v podjetju v ene samem me- secu zaračunali za preko 10 tisoč dinarjev zasebnih po- govorov. To pa so bili le re- gistrirani pogovori — koli- ko jih je bilo še neregistri- ranih. Ce to vsoto razdelimo na enoto pogovora ugotovi- mo, da je ta uslužbenec v enem mesecu porabil za za- sebno telefoniranje kar preko 25 delovnih ur!? Komentar je res odveč. Na zadnjem zasedanju od- bornikov celjske občine so odborniki podrobno obrav- navali poroštvene izjave. Med njimi je bila tudi proš- nja »Mesnin« za nakup hla- dilnih avtomobilov. Skupna vsota 33 milijonov za sedem hladilnih voz. Ker gre za več- jo vsoto, je že svet za finan- ce hotel podrobno obrazloži- tev od Kmetijskega kombi- nata. Žal tega pojasnila do seje niso dobili. Odborniki so bili mnenja, da je njihova dolžnost, da podrobno vedo zakaj dajejo poroštvo in do kolike mere je poroštvo in kredit res potreben. Zaradi tega so prošnjo odložili in bodo o njej razpravljali na naslednji seji. Pri tem so zanimiva tri vprašanja: Zaikaj gospodarksa orga- nizacija ni podrobno pojas- nila svoje zahteve, še po- sebej ker gre za potrebne hladilne vozove? Zakaj spričo tega, da je potreba dokaj jasna, ni nek- do z občine poklical vodilne osebnosti iz gospodarske or- ganizacije, da zadevo pojas- ni — lahko bi potrebo po- jasnil tudi na seji?! Ali res ni oboje blizu biro- kratskemu obravnavanju res- jyh.zadev?_____________________________ Šolstvo ni okrnjeno Pred dnevi je bilo zasedanje sveta za finance občinskega ljud- skega odbora v Mozirju, kjer so podroibno razipravljali o predlo- gu za znižanje občinskega pro- metnega davka na maloprodajo. Po daljši razpravi so menili, da je siprioo zaostajanja razvoja trgovinislkega omrežja v tej ob- čini smotrno, če se občina od- pove odstotkom povišanega pro- metnega davika od lanskega leta. Zaradi tega so sprejeli osnutek predloga za znižanje občinskega davka na 4 odstotke. O tem je razpravljal tudi občinsiki ljudski odbor, ki je potrdil predlog sve- ta. Istočasno so spričo izpada de- la proračunskih sredstev neko- liko spremenili tudi občinski proračun. Vendar pri tem niso prizadeli sredstev sklada za šol- stvo. V tem času so obravnavali tu- di nesoglasja v Ljubnem. Poseb- na komisija v tem krajti uiprav- Ija prosvetni dom. Društvo Par- tizan pa bi rado imelo dom za svoje namene. Menijo tudi, da bi lahko uredili predvajanje filmov. Ko so o tem predlogu razprav- ljali, so bili m'nenja. da bi olačina le težko reševala take probleme, ki nastajajo zaradi nesodelova- nja dveh društev. Razumljivo in logično pa je, da bi druištva so- delovala. Zaradi tega so menili, da bodo krajevni čAniitelji — predvsem krajevni odbor SZDL — moral to zadevo urediti tako, da bosta obe panogi društvenega življenja imeli možnost razvoja in delovanja. Gozdno gospodarstvo Nazarje gradi v Matkovem kotu gozdno cesto, ki bo dolga okoli 4,5 kilo- metra. Razen tega bodo v tem predelu tudi lovci zgradili svojo kočo. Sodijo, da bo tako, razen gospodarske koristi ta dolinica tudi za turiste postala še mikav- iiejša. -mi Prekop partizanskih borcev Komisija za ureditev partizan- skih grobišč pri občinskem odbo- ru ZB NOV v Laškem zaključuje 3 pripravami za prekop 10 ne- znanih partizanskih borcev, ki so bili do sedaj pokopani po gozdo- vih prostranega Jurkloštra. Posmrtne ostanke borcev bodo spravili v žare nato pa jih bodo prenesli k spomeniku padlim. CELJE IN VELENJE Na zadnjih zborih volivcev smo slišali tudi kritične pripombe ob- čanov zaradi neurejenosti okoli- ce novih stanovanjskih blokov. Zdi se, je dejala udeleženka ene- ga izmed 'ziborov volivcev, da 'se res ničesar nismo naučili od Ve- lenjčanov. Tam so se potrudili, sedaj pa imajo urejeno okolje, kar je vsekakor prijetneje za stanovayce, na Otoku in v mestu okoli novih stavb. Zakaj bi ča- kali občinska sredstva, ko je po- trebna le volja in lopata, je de- jala! Neznanemu najditelju Tovariš urednik! V nedeljo, dne 3. junija, sem se v popoldanskem času vračala z dvokolesom iz Kozjega v Pod- sredo. V zavitku, ki sem ga imela na kolesu, sem imela zloženo no- vo fantovsko obleko, ki sem jo pravkar dvignila pri krojaču. Ne da bi opazua, sem iz tega zavitka zgubila hlače. Pred Podsredo me je prehitel avtomobil bele barve in s celjsko registrsko številko. Voznikov sopotnik se mi je iz av- tomobila nasmehnil. Kasneje pa. ko sem zavitek popravljala in ko sem opazila, da v njem ni več hlač, sem se zavedla, kaj je na- smeh pomenil. Mojo slutnjo (res samo slutnjo), je potrdila tudi ne- ka žena, ki sem jo srečala, ko sem se vrnila po cesti nazaj. Dejala je, da je malo pred tem iz nekega avtomobila izstopil nepoznan mo- ški in na cesti nekaj pobral. Prepričana sem, da me je voz- nikov sopotnik imel namen opo- zoriti na najdeno stvar, ker ps jaz nisem razumela. Zato prosim, da v rubriki, ki je namenjena bravcem Vašega lista, posredu- jete te vrstice, morda pa bodo le dosegle cilj — neznanega najdi- telja izgubljenega dela obleke. Če mu hlače niso prav, ga pro- sim, da mi jih vrne! Mara Kunst, Podsreda 74 Čudne navade |e konec Obrtniki so doslej skušali na vse načine obiti predpise in od- loke. Značilno in zanimivo je nji- hovo ravnanje v primeru, da je neke strdke obrti bilo v mestu dovolj ter občina ni izdajala ustreznih obrtnih dovoljenj. Tak primer je v Celju za avtopre- voznike in tudi.za nekatere dru- ge obrti. Ker ustreznega dovolje- nja niso dobili v mestni občini, so preprosto prosili za dovolje- nje v drugi. Nekaj se jih je pri- javilo v žalski, nekaj pa drugje. Ker v teh občinah te stroke ali podobne ni bilo so jim dovolje- nje izdali v dobri veri. da bodo koristili svojim občanom. Toda v resnici svojim občanom miso koristili, škodovali pa so občini, kier so ti obrtniki še naiprej de- lali. Toda te prakse je sedaj konec. Kajti pri izdaji obrtnih dovoljenj so v občinah navadno prezrli, da je eden izmed pogojev za izdajo dovoljenja krajevna pristojnost obrtnika. M. I. Lahko bi bilo boljše Tovariš urednik! V Laškem urejajo prostore za novo mesnico. Zadruga, ki je dc nedavnega ta prostor zasedala, se je morala umakniti. Menimo pa, da z utesnitvijo zadružne trgovine problema laških potrošnikov niso rešili, saj prostori v katerih je ta trgovina sedaj, niso primerni. K temu pa se pridružuje še nova nevšečnost. Mesnica, ki je služila Laščanom zdaj, je bila premajhna in sp zaradi tega kupci največ- krat morali čakati v vrsti, ki se je vila v bližnjo vežo. Prav zara- di tega so si potrošniki želeli spremembe. Toda, kot vidimo tu- di ta moderno urejena mesnica ne obeta nič boljšega, celo slabše bo, saj vrsta bo segala prav na ulico in celo na križišče. Mnenja sem, da ta zamisel ni kdo ve kako posrečena in bojimo se, da bomo čez nekaj let pora- bili spet znatna finančna sred- stva za »novo in ustreznejšo« me- snico. Tudi v Laškem število pre- bivalcev raste, nato ne bi smeli pozabiti! O. O. — La.ško Zlata poroka v Konjicah Na matičnem uradu v Slov. Konjicah so pred kratkim zabe- ležili redek doigodek, in sicer zlato poroko, ki sta jo slavila 76-letni upokojenec Javornik Ju- rij in njegova leto dni mlajša že- na Elizabeta. Zakonsko zvezo sta sklenila že dve leti pred drugo svetovno vojno. Skupaj sta torej preživela dve svetovni vojni. Ju- bilant je bil v mladih letih za- poslen kot rudar, vsa leta pa sta živela v Spodnjem Grušovju pri Slov. Konjicah, kjer se je ženin tudi rodil. Oib tem jubileju jima je ljudsiki odlbor poklonil poseb- no diplomo, razen tega pa so ji- ma čestitali še predstavniki dru- štva upokojencev in pionirji iz otroškega vrtca. Oboji so jim poklonili še šopke cvetja in že- leli da bi dosegla v skupnem živ- ljenju še mnogo zdravih in sreč- nih let. DVE URI V DELAVSKEM NASELJU v torek zvečer je bil v Gaber- ju zibor volivcev. Tokrat je bila dvorana stanovanjske skupnosti polna, a vendar smo med prisot- nimi pogrešali še več neposred- nih proizvajavcev, čeravno bi to bilo razumljivo, saj so na zborii obravnavali probleme, ki tudi njih zanimajo ali pa bi jih mo- rali zanimati. BARAKE, BARAKE... Tudi tokrat so volivci s tega območja ostro zastavili vpraša- nje — zakaj še ni urejen pro- Wem barak, v katerih stanujejo ljudje v nevzdržnih pogojih. To "grasan j e zastavljajo v delav- skem naselju že dve leti in ven- jjar problem še vedno obstaja, pan pred zborom volivcev pa se ta problem še zaostril. Kajti v hndem nalivu prejšni večer stre- barak niso več vzdržale. Po- vsod je teklo v provizorna sta- novanja, a tudi talna voda je prispevala svoj delež. Prebivavci ob tem opozorili, da gre za ■Judi in da bo vendarle treba zadevo človeško obravnavati, ^.^jti vsako izgovarjanje, da to v pristojnosti tega, niti onega J9 lahko »prepričljiv« izgovor, nikakor pa to ne more biti tudi ^Pravičilo, da problem ni rešen. Nekdo je ob tem še posebej po- jasnil, da dejansko obstaja pro- blem v tem, da ima vsak »svoje«, da pa ne smemo pozabiti, da vsi sestavljajo komuno in da tako obstajajo tudi skupni interesi. In ti skupni interesi zahtevajo pred- vsem, da se podobni primeri re- šujejo enotno, hitro in brez iz- govorov. Galberčani so hkrati zahtevali, da jim ustrezni organi na naslednjem zboru volivcev pojasnijo, kdaj bo ta zadeva ure- jena. V isti saipi pa so grajali naku)p privatne hiše (hišo je od- kupila občina), ker bi s tem de- narjem lahko zgraditi tri stano- vanja. Ob tem je odbornik tega območja tov. Marinček pojasnil, da je o tem nakupu, ki bržčas ni bil potreben, razpravljal že občinski ljudski odbor in da bo- do verjetno pogodbo razvelja- vili. TOCA JE PRIZADELA PREDVSEM TO OBMOČJE Toča. ki je v okolici Celja pri- zadejala precej .škode, je hudo prizadela tudi to območje. Vrt- nine so domala uničene. Zaradi tega so menili, da bi morale ustrezne komisije brez kompli- kacij ugotoviti dejansko škodo, seveda bo to laže tam, kjer so prebivavci zavarovali svoje po- sevke. Delavci pa so menili, da po tem neurju dobiva oskribovalno podjetje s sadjem in zelenjavo še odgovornejšo nalogo. Kajti elementarna nezgoda ne sme pri- zadeti osiknbe prebivavstva. V tem predelu Celja so si prebi- vavci večinoma sami pridelovali zelenjavo, sedaj pa so navezani na nakup. Poudarili so tudi. da bi bilo nesmiselno in zgrešeno, če bi ob tej elementarni nezgo- di pustili obveljati pavšalno trž- no pravilo — večje povpraševa- nje — višje cene! Istočasno so tudi opozorili, da bi kazalo, če bi se nekdo v Celju zavzel, da bi vrtičkarji dobili hitro potrebne sadike. In sicer bi to morali organizirati takoj, pre- bi va vcem pa preko radia ali ča- sopisja sporočiti, kje lahko do- bijo ustrezne sadike. S tem bi lahko temu predelu precej po- magali, ne da bi za to potrebo- vali investicij — le dobre volje. ALI IMAM PRAVICO? Alii imam pravico sneti neko- mu uro z roke, je vprašal sta- rejši možakar — torej ali je res legalizirana tatvina? Ne, te pra- vice nima, kajti kazenski za- konik predvideva za kazniva de- janja tistrezne kazni. Zakonitost pa je nosilni steber naše družbe — torej tudi vsakega prebivavca. Njesrovo vprašanje je bilo sicer zgrešeno, vendar je njesrova zgodba pokazala na dokaj čuden odnos do prebivavca. Stari možakar je imel mali vrt. Ker je zemljišče lîilo potrcibno za gradnjo obrata družbene prehra- ne, so ga z buldožeru izravnali. V tem ni problem. Problem pa je v tem, da o tem moža nihče ni obvestil, da ni dobil ustrezne odločbe in da je za letos dobil še nalog za plačilo davka za to zemljišče. Ko je stopil na občino, tako je pravil na zboru volivcev, so ga pošiljali od vrat do vrat. Toda nikjer mu niso ničesar po- vedali. Med pripovedovanjem je tnpko povedal, da se človeku zdi, da imajo tam le preveč vrat. PUSTIMO STARE NAPAKE, SMISELNO DELAJMO V BODOČE! Natanko tako so poudarili na tem ziboru volivcev delavci in de- lav'ke — prebivavci Gaberja. V tem predelu dbstajajo še razne težave, ki jih bo potrebno od- r«-^aviti. Pri tem pa je potrebna П jčrtnost. Podrobno so govorili t rdi o naslednjih nalogah stano- ^injisike sikupnosti, o prostovolj- T em deliu. o gradnji peš poti za ' troke do šolo na Dečkovi cesti 'П podol)no. Pri tem pa so še /lasti poudarili, da bi pri tem morali sodelovati prav vsi pre- bivavci tega območja, kajti ure- 'f no igrišče, steza in podobno bo kiristilo visem. Va koncu velja pripomniti, da je prav čudno, da je na zibor vo- livcev v delavsko naselje prišel le njihov odbornik tov. Marin- čok. Pričakovali bi, vsaj po po- zitivnih izkušnjah iz drugih ob- čin zlasti pa iz izkušenj iz juž- nih krajev naše domovine, kjer se je to najbolje uveljavilo, da bodo občanom na vprašanje od- govarjali odgovorni, liudje iz ob- čine, oddelka za gradbene in ko- munalne zadeve, odgovorni ljud- je iz trgovine in podobno. Tako delajo drugje in tako tudi pre- bivavci lahko dobijo ustrezne od- govore na vprašanja, tako ipa tu- di postane razprava še smisel- nejša. čut odgovornosti Ijtidi na vodilnih mestih pa krepkejši. Ob tem je ena izmed udeleženk zibora volivcev dejala, da je tu tuidi vzrok, da ljudje neradi pri- hajajo na 2ibore volivcev. Kajti kaj pomaga, če opozarjamo na posamezne pojave, če bi na te besede nihče ne reagiral. Isto- časno pa vemo, je dejala, da tudi vodilni ljudje v Jugoslaviji opo- zarjajo na iste zadeve. Kje je potem vrzel, če ne vmes? In res, če se spomnimo besed enega izmed odbornikov občin- skega ljudskega odbora, na de- lavsko naselje Gaberje ne bi smeli gledati z drugimi očmi kot obravnavamo druge soseske. Mile Iršiič CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 TELE5NA VZC0JA IN ŠPORT JUGOSLOVANSKE PIONIRSKE IGRE Razgibano delo Za nami je dobra polovica Îiiionirslke aiktivnosti, ki je v etošnjem letu posvečena te- lesni vzgoji raladiih. Četudi z delom okrajnega in prav tako nekaterih občinsikih od- borov Jugoslovanskih pio- nir^;kih igor ne moremo biti povsem zadovoljni, pa to ne drži za življenje v pionir- skih odredih. Analiza dela v teh osnovnih organizacijah pionirske aktivnosti kaže na razgibano dejavnost, na šte- vilne prireditve in tekmo- vanja, na nekatere uspešne akcije za ureditev preprostih športnih igrišč in podobno. Skratka, v pionirskih odre- dih niiso spali, temveč so več alii manj dosledno izvajali programe, ki so jih sprejeli na začettku Jugoslovanskih pionirskih iger v 1962. letu. Cciprav 60 občinski odbori JPI sprejemali samostojne delovne načrte in seveda prav tako pionirski odredi ter jih prilagajali svojim potrebam in zahtevam, se je vendarle glavno delo odvi- jalo okoli tistega programa, ki ga je razipisal Zavod za prosvetno pedagoško službo ter ga v tej ali oni obliki izvajalo društvo učiteljev in profesorjev telesne vzigoje. Spričo tega je že dosedanji potek Jugoslovanskih pionir- elkih iger dal nekaj zado- voljivih rezultatov pri zbolj- šanju šolske teilesne vzgoje, pri jačanju materialne asno- ve te dejavnosti itd. Tako je tudi to pot šola postala sre- dišče aktivnosti v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Kolikor je ta ugotovi- tev nadvse zadovoljiva, pa preseneča dejistvo, da se te- lesnovzgojne organizacije ter nekatere občinske zveze za telesno kulturo niso vključile v to delo, iz kate- rega bi lahko potegnile naj- več uspehov. To je slabost, ki bi jo v naslednjih dveh etapah lahiko odstranili in poipravili. Zlasti partizaniska društva bi morala v večji meri sodelovati pri izvaja- nju proigrama Jugoslovam- skih pionirsikih iger ter ga tudi sama sprejeti in vklju- čiti v svoje redno delo. Proiblem, ki tare večino osnovnih organizacij, zlasti pa še občfinsike odbore JPI, tiči v večnem pomanjkanju denarnih sredstev. Položaj se tudi v zadnjem času ni iziboljšal, kvečjemu poelab- šal, saj so znani primeri, ko so ljudski O'dbori zmanjše- vali dotacije tudi iz tega naslova. Nimamo sredstev, je refren, ki se je ponavlljal iz ust predsednikov^ štirih občinsikih odborov JPI, ki so se udeležili skupne seje okrajnega sveta za telesno kulturo ter okrajnega od'bo- ra JPI. Na žalost so na tem posvetu manjkali predsitav- niki JPI iz Slov. Konjic, Šoštanja, Laškega in Šmarja. Zaradi njihove odsotnosti je ostala slika dela JPI nepo- polna. Med prihodnje naloge, ki zadevajo zlasti občinske od- bore JPI, sodi temeljita ocena pionirskih odredov po dveh etapah. Razen tega pa bi bilo prav, če bi občinski odbori JPI seznanili ustrezne politične forume, zlasti pa občinske odbore SZDL o do- sedanjem delu, uspehih in težavah. -an Celjski hokejisti na travi 7 Zagrebu Ogled meddržavne tekme v ho- keju na travi med Jugoslavijo in Italijo (tekma se je končala z zmago Italijanov 1:0) so člani HDK Celja izkoristili še za pri- jateljsko tekmo z moštvom za- grebškega Maratona. Četudi za- vzema Maraton drugo mesto na lestvici zagrebških moštev v ho- keju na travi, so goste iz Celja premagali komaj z najtesnejšim rezultatom 1:0. Z malo več sreče pa bi Celjani lahko zabeležui ne samo neodločen izid, temveč tudi zmago, saj so bili boljši pred- vsem v drugem delu igre. NOGOMETAŠI VELENJSKEGA RUDARJA Novi člani SLOVENSKE CONSKE LIGE Izdatna zmaga (9:1) v prvi tek- mi kvalifikacijskega turnirja za vstop v slovensko consko nogo- metno Ugo je članom velenjske- ga Rudarja dovolila, da so si v povratnem srečanju z moštvom Bele Krajine lahko privoščili ce- lo poraz 5:3. Tako je zaradi bolj- šega izkupička med danimi in dobljenimi goli eno izmed štirih razpoložljivih mest v povečani conski ligi pripadlo nogometašem iz Velenja. Povratna tekma med velenj- skim Rudarjem ter Belo Krajino v Črnomlju je imela dva zelo različna dela. V prvem so pre- vladovali gostje, ki so povedli 3:1, v drugem pa so povsem pre- vladovali domačini, ki so zabili nič manj kot štiri gole in tako postavili končni izid 5:3 v svojo korist. VelenjČani so v drugem polčasu močno popustili, ker pač niso imeli več kaj izgubiti. Po tem dvojnem obračunu z nogometaši iz Črnomlja, je enaj- storica velenjskih rudarjev po- stala novi član slovenske conske lige. Tako bo imel celjski okraj že jeseni v tej ligi kar tri svoje zastopnike: Kladivarja, ŽNK Ce- lje ter Rudarja iz Velenja. Razen Velenjčanov so si prostor v tej ligi zagotovili še ljubljanski Grafičar, nadalje mariborski Že- lezničar ter Delamaris iz Izole. Košarkorji Velenja- spomladanski prvaki v nedeljo sc je končal spomladanski del okrajne li-ge v košarki za moške ekipe. Zadnje kolo ni prineslo bistvenih sprememb na lestvici; presenetljiv je bil l.e poraz Slovenskih Konjic s Partizanom v Šoštanju. Spomladanski prvak, velenj- ski Rudar-Partizan, si je že v predzad'- njem kolu z boljšo razliko zadetkov zagotovil prvo mesto. Sledita ekipi ZKK Celja in Žalca, katerih igravci z vedno boljšo in zrelejšo igro kažejo, da bo je- seni borba za vrh zelo ostra. Ostal« ekipe imajo v svojih vrstah mlade in perspektivne igravce, katerim manjka le še tekmovalne rutine. Organizacija tekmovanja je bila dob- ra; le nekateri sodniiki niso bili kos nalogi. Hvaležna je ugotovittev, da je za to tekmovanje vladalo ponekod pre- cejšnje zanimanje, sa se je v Konjicah, Šoštanju, Rogaški Slatini itd. zbralo na nekaterih tekmah tudi po tristo gk- davcev. v zadnjem kolu so bili doseženi na- slednji rezultati: Soštanj-Konjice 72:55, Prebold-Zalec 38:121, Rog. Slatina- ZKK Celje 30:98, Partizan Celje- Velenje 48:91. Končna lestvica: Velenje 7 6 1 498:283 12 -|-215 ZKK Celje 7 6 1 431:296 12 4-135 Zalee 7 5 2 387:238 10 -|- 149 Šoštanj 7 4 3 566:295 8 -1- 71 SI. Konjice 7 3 4 388:346 6 + 42 Part. Celje 7 3 4 550:440 6 — 90 Prebold 7 1 6 285:557 2 — 252 Rog. Slat. 7 0 7 229:499 O —270 Najboljši strelci: Bester (Velenje) 218, HolcJnger (ZKK Celje) 118, E. Košto- maj (Part. Celje) 116, Spendan (Šoštanj 115, Gostinčar (SI. Konjice) 111, Janše (Prebold) 105, Pak (Rog. SI.) 101 itd. Plavalna šola Neptuna Vodstvo plavalnega kluba Neptun se je tudi letos odločilo za organizacijo plavalne šole za neplavavce. Le-ta bo z rednim delom, ki bo trajal tri tedne, začela v ponedeljek, 2. julija, šola, v katero vabimo zlasti otroke, bo vsak dan od 8. do 10. ure dopoldne v bazenu ljudskega kopališča ob Ljubljanski cesti. Vpisnina oziroma šolnina znaša 700 di- narjev; prijave zanjo pa sprejema bla- gajna kopališča. Nogometaši na odmoru Prejšnjo nedeljo je bilo končano okraj no prvenstvo v nogometu. Velenjski nogometaši, k,i so si priborili naslov okrajnega prvaka, so medtem že uspeli ] tudi v kvalifikacijah za vstop v slo- ' vensko consko ligo. Tekmovanje je bilo zanimivo in na- peto vse do predzadnjega kola, ko so si VelenjČani že zagotovili prvo mesto. Sicer pa so bile kakovostne razlike y tej ligi precejšnje, sicer bi med prvim in poslednjim ne ostalo kar 56 točk razlike. Razred zase so predstavljali igravci z Velenja, nadalje Olimp ter Koviran iz Štor. V zadnjem nepopolnem zavrtljaju so bili doseženi naslednji rezul.tatvi: Zre- če-Smartno ob Paki 0:3, Store-SožtanJ 4:0, Vransko-Konjice 2:7, Olimp-Roga- tec 7:1 ter Nazarje-Zalec 4:2. Končna lestvica: Velenje 22 19 2 i 111:11 M Olimp 22 18 3 1 94:11 39 Kovinar 22 16 1 5 89:25 33 Šmartno P 22 13 3 6 73:29 29 SI. Konjice 22 12 3 7 65:44 27 Rog. Slatina 22 6 9 7 46:56 21 Rogatec 22 9 2 11 40:72 20 Šoštanj 22 8 2 12 45:46 18 Zalee 22 6 3 13 52:90 15 Nazarje 22 5 2 15 42:96 12 Vransko 22 2 2 18 34:125 b Zreče 22 1 2 19 17:103 4 PLANINSKI KOTIČEK NA ZASAVSKO GORO Sicer precej oddaljena, a ven- dar lepa in zanimiva je izletnn točka na zasavsiki planinski trans- verzali. Zasavska gora (849 m). Z jutranjim vlakom se iz Ce- lja odpeljemo do Save. Takoj za postajnim .poslopjem je kažipot za dobro markirano pot, ki pelje skozi naselje Lese. Pot je v pr- vem in zadnjem delu nekoliko strma, drugače pa vodi skorajda ves čas po ravnem, skozi gozdove in preko pašnikov z razgledom daleč tja proti Ljubljani. Po slabih dveh urah hoje pri- demo do vrha Zasavske gore, kjer stoji poleg cerkve tudi pre- cej prostoren planinski dom, ki ga oskrbuje planinsko društvo v Zagorju. V domu je okoli štiride- set ležišč. Vračali se bomo preko Izlak, kjer se lahko še okopamo in okrepčamo v kopališki restavra- ciji. Tu pa si lahko ogledamo še raz\'aline izlaškega gradu. dr. M. Nad 300 telcmovavcev nst drugiti itietaluršRili športnih i0rali Od včeraj pa do vključno ponedeljka, drugega julija, je športni park štorskih žele- zarjev prizorišče drugih let- nih metalurških športnih iger Jugoslavije. Po prijavah, ki so jih zbrali skrbni or- ganizatorji zahtevnega tek- movanja, bo v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju in atletiki nastopilo nad tristo tekmo- vavcev, članov delovnih ko- lektivov železarn iz Smede- revega, Ilijaša, Nikšiča, Ze- muna, Jesenic, Raven in Štor. Storski železarji so se za to prireditev dobro pripravi- li ne samo v organizacijskem pogledu, temveč tudi v tem, da so do tega časa opravili vsa dela pri ureditvi neka- terih športnih objektov in ignišč. To velja tako za tri- stezno kegljišče, ki so ga že v soboto izročili namenu, na- dalje za novo telovadnico ter igrišča za rokomet, od- bojko itd. V ŠTORAH SO DOBILI NOVO TRISTEZNO KEGLJIŠČE Otvoritev novega tristeznega kegljišča v Storah so v soboto popoldne združili z lepo proslavo, na kateri so dobili ustrezno in za- služeno priznanje vsi tisti, ki so mesece in mesece delali pri grad- nji tega pomembnega športnega objekta in ki so žrtvovali pre- cejšnje število prostovoljnih de- lovnih ur. Tako so Store dobile objekt, ki bo v mnogočem zmanj- šal stisko na edinem celjskem j kegljišču Ingrada, razen tega pa j prinesel domačinom novih pobud za športno in rekreativno udej- stvovanje. O gradnji tega objekta, o pri- zadevanju domačih prostovoljcev ter štorskih železarjev so na sve- čanosti govorili tovariši Rukavi- na, Srečko Krajne, Filipič, pa tu- di predsednik krajevnega odbora Ivan Trnovšek, ki je kegljišče iz- ročil namenu. Iskrene čestitke pa sta graditeljem novega objekta izročila še Stane Klemenčič v imenu Okrajne zveze za telesno kulturo, oziroma komisije za keg- ljanje ter Avgust Likovnik v ime- nu Zveze kegljaških športov Slo- venije. Slednji je svečanost izko- ristil še za to, da je izročil keg- Ijaški sekciji štorskega Partizana Kovinarja ter dolgoletnemu de- lavcu na tem področju tov. Fili- piču diplomo republiškega odbo- ra. Novo tristezno kegljišče v Sto- rah posrečeno dopolnjuje celoten športni park, ki zajema nogodrli kar 433 le- sov. Zanimivo je, da je bil član tega moštva Batistič prvi tekmo- valec, ki je na novem kegljišču z enim lučajem podrl vseh devet kegljev. Ostale ekipe so se zvr- stile takole: 2. ZKK Celje 375, 3. Ingrad 350, 4. Kladivar 346 itd. Nekaj odličnih rezultatov pa so postavili tudi posamezniki, ki so se pomerili na 200 lučajev. Med njimi je zmagal gost in državni prvak v kegljanju Leo Grom, ki je podrl 903 lese. Na ostala mesta so se uveljavili: 2. Vanovšek 878, 3. Likovnik (Ljubljana) 873, 4. Jože Lubej 873, 5. Šmon 865, 6. Zagore 830, 7. Srečko Krajne 813, 8. Ciril Lubej 807, 9. Ivo Krajne 802 itd. J. L. Niso uspeli v soboto in nedeljo je bil v Slovenjem Gradcu kvalifikacijski turnir štirih rokometnih moštev za uvrstitev v slovensko ligo. Med ekipami, ki so se potegovale za to tekmovanje, so bili tudi rokometaši iz Velenja, ki pa v tej preizkušnji niso uspeli, saj so iz- gubili vsa srečanja in se tako uvrstili šele na četrto mesto. Novi član slovenske rokometne lige pa je postalo moštvo slovenjegra- škega Partizana. Tekme, v katerih so nastopili VelenjČani, so se končale z na- slednjimi izidi: Slovenj Gradec — —Velenje 25:15, Beltinci—Velenje 25:14 ter Krmelj—Velenje 21:19. V drugi skupini pa so si mesto med najboljšimi zagotovili roko- metaši iz Pirana. France Lužnik - 50 letnik Četudi sem se srečal z Abrahamom (včeraj, 28. ju- nija, opomba pisca), je na pol v šali, na pol zares dejal slavljenec v krogu svojih športnih sodelavcev, nisem starec. Cil sem ln zdrav... Da, to je res, saj si Fran- ceta Lužnika, drugače sploh zamisliti ne moremo. Kako bd si sicer za sprehod pri- voščil pot na Celjsko kočo, ali v zimskih mesecih dolge ture preko Mozirskih pla-i nin, Paškega Kozjaka in dru- god. Zdravje — da bi ga spremljalo še dolga leta — in mladeniško razpoloženje pa kaže tudi drugod; v delu in še posebej v tistem, ki ga opravlja kot javni družbeni in politični delavec na naj- različnejših področjih v prostem času. Zdaj ga sre- čujemo kot planinca, potem kot člana najraziličenejših sindikalnih forumov, pa spet v različnih organih družbe- nega upravljanja in zlasti še kot dolgoletnega smučarske- ga funkcionarja. V minulih letih je žrtvoval veliko ener- gije in prostega časa tudi za ureditev tabora celjske va- jenske mladine v Rovinju. Njegov »konjiček« pa je prav gotovo smučarski spwirt. Celotno smučarsko udejstvo- vanje v Celju in okraju je vsa povojna leta združeno z njegovim imenom. In še zdaj stoji kot prizadeven in neutrudljiv delavec na čelu celjskega smučarskega kluba ter komisije za smučanje pri okrajni zvezi za telesno kul- turo. Izredna energija in priza- devnost ga spremljata tudi na poti poklicnih dolžnosti. 2e prvo leto po vojni je po- stal uslužbenec okrajnega ljudskega odbora v Celju in s tem politični aktivist. Po- zneje ga je pot zanesla na oblastni ljudski odbor v Ljubljano. Po nekaj letih učiteljevanja — nazadnje na vajenski šoli Borisa Kidriča — je pred enim letom sprejel mesto načelnika oddelka za napredek obrti in komunale na okrajni obrtni komunalni zbornici v Celju. Čestitkam, ki so mu jih izrekli domači in prijatelji, se zdaj pridružujemo še mi — še veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let. -mb Tudi javne službe v ponedeljek dopoldne so člani okrajne komisije za izvajanje ak- cije »državljan-uprava« pod vod- stvom svojega predsednika Fran- ca Svetine ocenili dosedanje delo ter sprejeli nekaj smernic za raz- širitev akcije tudi na ostale jav- ne službe, kot so zdravstvo, so- cialno zavarovanje, posredoval- nica za delo, PTT, železnica itd. Ugotovili so, da je akcija do- slej z velikim uspehom zajela vse občinske ljudske odbore in da so tod ne samo formirali ustrez- ne komisije, temveč sprejeli tudi vrsto ukrepov, ki zagotavljajo večjo informiranost državljanov, pa tudi približevanje dela držav- ne uprave občanom. Iz te pobude so nastale sprejemne in informa- cijske pisarne, službe pravne po- moči, oddelki za proučevanje or- ganizacije in metod dela in po-| dobno. I Da bi komisija načrtno sprem- ljala akcijo tudi v ostalih javnih službah, so sprejeli sklep, da bo- do ukrepe, ki jih nameravajo uveljaviti v posameznih službah, obravnavali na ločenih sejah. Daj, občina, daj! Smo v času razgovorov z ob- čani. Spet se slišijo želje po tem, onem in tretjem. Občina to, ob- čina ono. Prav je. Marsikaj je treba in za vse na žalost tudi ni sredstev. j Kaj pa tale posnetek? Ali tako svetlobno telo na javnem prosto- ru nič ne stane? Kaj je mislil ti- sti, ki je vrgel kamen, zamahnil s palico? Eh, saj to je družbeno, občinsko, ali celo državno. Dobrih pet tisočakov bo terjala posledica početja neznanega storilca. Tu pet, tam pet, pa deset in desetine tisočakov. Razbite svetilke, po- lomljena drevesa, poškodovani prometni znaki, nesnaga na ce- stah, zruvane klopi. Oh, to je ob- činsko. Na sestankili pa: Daj, ob- čina, daj! NA NASLOV MESTNE VRTNARIJE Okoliško pokopališče v Celju nudi v tem času nelepo sliko. Neix)košena visoka trava, neoči- ščeni grobovi, ki jih zaradi viso- ke trave ni možno čistiti, s ple- velom preraščena pota in še mar- sikaj drugega, so značilnosti zu- nanje podobe tega predela celj- skega mesta. Mestna vrtnarija, ki ima nalogo skrbeti za celjska po- kopališča, bi lahko te nerednosti odstranila, kör je tako stanje ža- ljivo za svojce, ki imajo grobove na tem pokopališču. Pred nekaj leti je pogrebni zavod pobral vi- soke pristojbine za vzdrževanje tega ix>kopališča, zato bi bilo prav, da bi bilo pokopališče v redu vzdrževano. M. C. KRONIKA NESREČ Viktorija Cnden iz Lopater ter Jože Oset iz Nove vasi pri Šentjurja sta padla s kolesom. Medtem ko si je Cnd- nova poškodovala no|;o, si je Oset gla- vo. — Marija Lipec iz Celja je padla In si poškodovala i^lavo. — V Cinkarni si je pri dein opekel nogo Nikola Latinović. — Jože Njivar iz Žalca se je zastrupil s solno kislino. — Martin Hanptman iz Babnega je padel z motor- jem ter se poškodoval po glavi. — Pri padcu si je poškodoval roko in nogo Franc Panežič iz Zalea. — Jurij Zimšek Iz Pečovnika je padel z drevesa in si nalomil rebra. — Pri delu okoli trak- torja se je poškodovala Helena Lobni- kar iz Grajske vasi. Gibanje prebivalstva v času od 18. do 24. junija je blo ro- jenih: 21 dečkov in 17 deklic. Poročili so se: DROFENIK Jožef, učitelj ira KOSTO- MAJ ANA. medicinska sestra, oba iz Celia. LEGAT janko, abs. str. fakultete z Spodnjih Hoč in OBRAN Marjeta, učiteljica iz Maribora. DOBNIK Anton, poljedelec iz Letuša in PRESECNIK Ana, gospodinja iz Gornjega grada. ZAZIJAL Martin, delavec iz Brdc in BRZDOVNIK Marija, poljedelka iz Be- zenškovega Bukovja. PETKOVSEK Mi- hael, uslužbenec iz Celja in BOKAL Ida, predica iz Litije. LEDNIK Drado- tin, elektrotehnfk im PAVŠEK Berta, uslužbenka, oba z Celja. HOČEVAR Stanko, tapetnik iz Celja in KAMPLET Marija, knjigovodkinja iz Babnega. TURK Stefan, finomehanik in BOSNAR Marija, pom. kuharica, oba iz Celja. MAKUC Vilibald, kovinostrugar iz Stor in CATER Ivana, delavka iz Rifnika. Umrli so: CRETNIK Janez, posestnik iz Podgorja, star 71 let. KOŽUH Jožefa r. ZIDAN- SEK, gospodinja iz Vrhov, stara 75 let. CATER Terezija, r. DOBOVISEK, go- spodimja iz Male Pirešice, stara 74 let. LOCICNIK Jožef, 'zeit- zavirač iz Go- renjega, star 24 let. HERMAN FRANC, dentist iz Žalca, star 50 let. MASNEC Terezija r. PLEVNJAK, gospodinja iz Sutlanske poljane, stara 64 let. LESJAK Robert, otrok iz VeLcAJa, star 3 dmi. CELJSKI TEDNIK STEV. 25 — 29. junija 1962 Brezskrbna in čudovita je igra otrok Lepo, a nevarno Vroči junijski dnevi privablja- jo vse večje število izletnikov in Icopavcev na velenjsko jezero, ki je v letošnjem letu izredno lepo urejeno. Obnova gostišča »Jeze- ro« in prenovitev vrta je že do zdaj napravila lepo okolico še priljubljenejšo za izletnike, kate- rih število je od prvih dni jimija dnevno prešlo preko tisoč. Samo- postrežna kioska ob velikem jeze- ru in v gozdu ob malem jezeru nudita gostom hitro in ceneno po- strežbo, Žal pa še vedno ni pre- potrebnih slačilnic. Nujno bo, da bo podjetje »Paka«« le-tem čim prej uredilo, kajti ob takšnem na- valu so pyava nuja. Kljub vsem lepotam jezera pa je žalostno dejstvo, da je letna bUanca jezera tri do štiri žrtve — utopljenci. Vse premalo je var- nostnih mer ali vsaj opozoril, kajti velenjsko jezero ima svoje- vrstno figuracijo dna, ki je iz- redno varljiva. Nizko ravno dno ob obali se nenadoma strmo prevesi v 8 do 10 metrov globoke prepade in to zavede neplavavce, da si v veri največje varnosti drznejo storiti usodni korak. Zadnja nedelja je bila krona- na z novo žrtvijo, 34 let starim delavcem Kovačičem, ki je sredi številnih kopavcev potonil in mu tudi požrtvovalna p>omoč neštetih ni več pomagala. Dom^oddiha za borce na Svetini Na dan borca 4. julija se bodo člani ZB NOV iz Štor ter bližnje in daljnje okolice zbrali na eni najlepših izletnišikih točk med Javornikom in Svetino. Prisostvo- vaili bodo otvoritvi Vrunčevega doma, to je dom oddiha za člane ZB NOV, imenovan po prvem ko- mandantu prve celjske čete sredi gozdov, kjer so vsa štiri leta oikuipaci je partizani bili ogor- čen boj z okupatorjem, stal pri- jazen dom, kamor bodo hodili na oddih preživeli borci in žrtve fašističnega nasilja. Dom je zgradila ena najpriza- devnejših organizacij ZB NOV, krajevni odbor ZB štore, da bi se tudi na ta način oddolžila ti- stim, ki so preživeli vojne gro- zote in se z Tsemi silami vrgli na obnovo in izgraditev domo- vine. V tem lepo urejenem domu naj si poiščejo nekaj dni oddiha. Tu naj v času oddiha obujajo spomine na slavne dni naše zgo- dovine, naj se veselijo uspehov v povojini graditvi in se pripra- vijo za nove napore pri izpolnje- vanju Tsakdanjih nailog. V do- mu bo 16 postelj, kuhinja, udob- na dnevna soba — klubski pro- stor, na razpolago pa bodo tudi prhe za umivanje in osvežitev. Dom leži na krasni razgledni točki, v bližini železarniškega počitniškega doma. Iz doma bodo gostje lahko odhajali na krajše ya tudi na daljše izlete, v Breze, ^aško, Šentjur in druigam. Otvo- ritev doma bo ob 10. uri dopol- dne. R. U. Mladi igravci Dramski krožek I. osnovne šo- le v Velenju je pred dnevi dal v kulturnem domu predstavo Lin- hartove veseloigre »Zupanova Micka« in krajši odlomek iz Mo- Mèrovega »Tartufa«. Polna dvo- rana na obeh predstavah je po- kazala na izredno priljubljenost mladih igravcev, ki so si že v dveh prejšnjih predstavah zago- tovili ljubezen gledavcev. Tudi tokrat so navdušili posiušavce. Čeprav je bila v »Županovi Mi- cki« v mnogih scenah preočitna nevezanost govora s kretnjami in izrazom, so nekateri, predvsem »Gilažek«, uspeli z odlično inter- pretacijo. Sproščen smeh gledav- oev pa je bila velika nagrada za naše mlade igravce, ki bi jih ka- zalo čimprej vključiti v vrste niladinskega odra »Svobode«. Igravsko zrelejši in zahtevnej- ši je bil odlomek iz »Tartufa«, ki so ga s čudovito jezikovno in igravsko spretnostjo odigrali Sve- tina Blaženka, Demšar Milenka in Naglic Vladko. Tako uspele kreacije in dovršenost odrskega jezika, kot so ga pokazali slednji, daje prav resne pomisleke ob dol- gotrajnih duhamomih razpravah: »Kdo bo igral, če ne mi?«, ki jih srečuješ v vrstah naših vrhunskih amaterjev. Menim, da je čas, da se vrata Svobode odpro na stežaj vsem mladim talentom in da jim izku- šeni amaterji nudijo vse svoje znanje. HMEZAD, zadružno trgovsko podjetje «a izvoz hmelja, Žalec proda zaradi ukinitve pomožne službe TOVORNI AVTO znamke Steyer- diesel, nosilnost 4 tone z rezervnim strojem, v dobro ohranjenem stanju. Ogled v podjetju vsak delavnik od 8. do 14. ure. Komisija za štipendiranje pri HMEZAD, Žalec razpisuje štipendijo za študij na Višji komercialni šoli, Maribor, oddelek za zunanjo trgovino. Prosivci naj vložijo prošnje z življenjepisom na naslov podjetja do vključno 7. julija 1962 LESNO PODJETJE CELJE LAVA razpisuje več prostih delovnim mest parkeiariev Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oziroma po učinku. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Ponudbe i)ošljite na upravo podjetja. PRODAMO ročni voziček (platoner) nosilnost 1000 kg in! transportno dvokolo Ogled je možen vsak dan od 6. do 21. ure v Časopisnem pod- jetju »Celjski tisk« Celje, Trg V. kongresa 5 (vprašati pri vratarja). OBJAVE IN OGLASI KINO KINO »UNION« do 30. 6. 1962 — DEKLE S KOVČKOM italijanski VV film 1. 7.-4. 7. 1962 — SVET PONOČI italjan.s^ki barvni Csc film 5. 7.-8. 7. 1962 - RIFIFI PRI ŽENAH francoski film KINO »METROPOL« do 30. 6. 1%2 — BELI SEIK italijanski film 1. 7.-4. 7. 1962 - GREH MLADOSTI francoski film LETNI KINO 50. 6.-3. 7. 1962 - ČOLNARJI Z VOLGE francoski barvni Gsc film 4. 7.-8. 7. 1962 — TRIJE NASILNEŽI ameriški barvni Csc film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 30. 6.—1. 7. 1962 — IMITACIJA ŽIVLJE- NJA — ameriški barvni film 4. 7. 1962 — NE UBIJAJ - jugoslovan- sko-francoski Csc film 5. 7. 1%2 — PRIJATELJ GANGSTERJEV italijanski film PRODAN PRODAM, otro.ški voziček (italijanski model). Slamnik Ivan Otok lil Celje. KOMPLETNO SPALNICO, KUHINJSKO OPREMO, železni štcdilflik in radio »FiJips« poceni prodam. Breznik, Ce- lje — Mariborska 137. »TOPOLLNO C« prodam. Crnova št. 34 Velenje. ZIDAN ŠTEDILNIK Z BAKRENIM KOT- LOM — 10.000 din — prodam. Golob, Celje, Zg. Hudinja (Bernekarjeva 10). ŠTIRISOBNO KOMFORTNO STAJVO^ VANJE v centru mesta prodam tudi podjetju. Informacije pri Adamič H. Celje, Stanetova 21. MAJHNO POSESTVO S HIŠO, gospodar- skim poslopjem, sadovnjakom in cca 1 ha zemlje na pri>vlačni legi v Sav. dolini bl.izu Celja se proda. Ponudbe nu oglasni oddelek pod »najugodnej- ši ponudnik«. MOTOR »SAKS« 98 com starega tipa in motor »MOTOSCHAKOSCHE« 50O ccm s prikolico, oba v dobrem stanju pro- da Vidmar Ivo, Gornja vas 86, Pre- bold. ZELO RODOVITNO ZEMLJIŠČE z lepim vinogradom, sadonosnikom cca 9 ha v Lesičnem proda Muha Cecilija, Pilj- §tanj 51. KOMPLETNO SPALNICO, mehki les in volnene posteljne vložke prodamo. Vrtna 1, Celje. DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO OPRE.MO poceni prodam. .Stepan Mar- tin, Čopova lil, Otok, Celje. OSTRE.ŠJE KOMPLETNO Z OPEKO 7 X 12 prodam. Koželj Jože, Partizan- ska 51, Celje. STANOVANJA opremljp:no sobo iscem v celju. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. MENJAM DVE SOBI IN KUHINJO z velikim vrtom v centru Rogatca za sobo in kuhinjo v centru Celja. Gro- belnik Henrik, Rogatec 41. DVA ZDRAVSTVENA USLUŽBENCA iščeta samsko stanovanje v Celju. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO NUDIM ženski srednjih let za pomoč v gospodinjstvu. Grezelj Jožica, Opekars.ka 3, Celje. OPREMLJENO SOBO v centru mesta išče nameščenec srednjih let, nudi ugodne pogoje. Naslov v upravi lista. MEBLIRANO SOBO ODDAM solfdsemu samcu. Naslov v upravi Usta. IZLETI PO JUGOSLAVIJI 1. 9-dnevno potovanje po JUGOSLAVI- JI— odhodi vsak ponedeljek v juliju, avgustu in septembru. 2. 4-dnevno potovanje v ĐERDAP — prijave do zaključnega števila. 5. 6-dinevno potovanje v OHRID — prijave do zaključnega števila. IZLETI y IMOZEMSTVO 1. 5-dni z JAT-ovim avionom v SSSR — Kijev, Leningrad in Moskva, prijave do 15. avgusta 1%2, zahtevajte program v poslovalnici. 2. 7-dnevno potovanje v PARIS — LONDON, prijave do 1. septembra 1962. 3. 7-dnevno potovanje v KAIRO — ATENE, prijave za 1. grupo do 1. 8. 1962, za 2. grupo do 1. 9. 1963, za 3. grupo do 1. oktobra 1962. 4. 8-dnevno potovanje v ISTAMBUL — SOLUN, prijave do 20. julija 1962. 5. 6-dnevno potovanje v AVSTRIJO — ŠVICO - ITALIJO, prijave do 15. julija 11962. 6. 6-dnevno potovanje v ITALIJO — FIRENCE, RIM, NAPOLI, POMPEJI, prijave do 10. julija 1962. 7. 6-dnevno potovanje po avstrijskih in italijanskih DOLOMITIH, prijave do 10. juTLja 1962. Izleti, k¡ jih prirejamo po domovini in v inozemstvo, postajajo iz leta v leto popularnejši. Število udeležencev na njih nenehno narašča in prav to nam je pri sestavi programa izletov naložilo dolžnost, da ga dopolnimo z nekaterimi zanimivimi novostmi. Poslužujte se vseh turističnih uslug, ki Vam jih nudi in sc priporoča KOMPAS. Celje OBJAVE OBJAVA O JAVNEM NATEČAJU 1. Vojna pošta 1693 Celje, raz- pisuje javno licitacijo na podlagi katere prodaja košnjo sena in otave na vojnem zemljišču Beži- grad. 2. Javna licitacija se vrši ust- meno v Bežigradu na travniku, dne 2. 7. 1962 ob 9. uri. 3. Prednost nakupa imajo za- družna podjetja, ekonomije, nato pa zasebniki. Iz pisarne Vojne pošte 1693 Celje OBJAVA O JAVNEM NATEČAJU 1. Vojna pošta 1693 Celje, raz- pisuje javni natečaj na podlagi katerega daje v zakup vojno kan- tino v kasarni Narodnega heroja »Jožeta Meniha-Rajka« v Celju. 2. Javni natečaj se vrši ustme- no v kantini navedene vojne po- šte, dne 5. julija 1962 ob 9. uri. 3. V poštev za javni natečaj pridejo gostinska podjetja, za njim pa zasebniki. Iz pisarne vojne pošte 1693 Celje ZAHVALA Ob britki izgubi naše ljubljene hčer- ke in sestre SON DANICE se ijskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, vsem daro- vavcem cvetja in vencev, prav Ippa hvala kolektivu »Volna« Laško za vso pomoč in organizacijo pogreba, godbi Rudnika Laško, pevskemu zboru ter vodstvu SITS Kranj za poslovilne be- sede ob odprtem grobu. Laško, Celje, Gradec. 25. 6. 1962. Žalujoča mama Zofija, brat in sestri ter ostalo sorodstvo. RAZNO Želim sestanek s prijateljem — resno. Nujno iščem posojilo 500.000 din, proti lepi nagradi, za posojilo jamčim. Naslov v upravi lista. Oddamo košnjo sena v zakup. Infor- macije Olepševalno in turistično druš- tvo Celje, Titov trg 3. Namesto venca za pokojnega LESAR Ma- tevža iz Ruš, darujem Rdečemu kri.žu Celje 2.000 din. Franc Koren, Arja vas. Izgubil se je črno-beli foxterier. Sliši na ime NIKI. Vrnite ga proti nagradi na naslov — Cesta v Laško 13 ali sporočite naslov. SIVK.\ Amalija — gospodinja v Pe- čovju št. 2. p. Štore, obžalujem žaljiv- ke, ki sem jih raznašala o KOPRIVC Vidi, uslužbenki v Storah in izrecno izjavljam, da so iste neresnične. Vidi Koprivec se zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona zoper mene. Sivka Amalija 1. r. Zahvaljujem se šefu očesnega oddelka v Celju, dr. Jurku in dr. Vrhoven za uspešno operacijo, ki mi je povrnila vid. Hvala tudi vsemu strežnemu oseb- ju. Bergle« Franc, Zabukovica. Občinski odbor Rdečega križa Celje se zahvaljuje tov. Koren Francu iz Arje vasi, za darilo 2.000 din, ki jih je daroval namesto venca za pokojnega Lesar Matevža. Obč. odbor RK Celje ŠOLSKI INDUSTRIJSKO KOVINARSKI CENTER ŠTORE razpieaje Za šolsko leto 1962-65 sprejem niencev v Metalurško industrijsko šolo гл na- slednje poklice: 1. kovinostrugar 2. strojni ključavničar 3. rezkalec 4. električar 5. topilec Učna doba traja 5 leta. Pravico do vpisa imajo državljan) FLRJ do 17. leta .starosti. Dokazati mo- rajo, da so z uspehom dôko.nfali 8. гаг- red osnovne šole. Rok prijave je do 15. avgusta 1962. V prošnji za sprejem naj kandidati navedejo željo za stanovanje v Domu učencev. Kandidati za sprejem morajo predlo- žiti: 1. lastnoročno napisano in s 50 din . kolkovano prošnjo (z natančnim na- slovom) 2. zadnje šolsko spričevalo 3. izpisek iz matične rojstne knjige 4. lastnoročno napisan življenjepis. Ce se bo prijavilo za sprejem vei kandidatov, kot je predvideno, se b-89 — tekoči račun pri Nafodai banki Celiet 603-11-1-M6 — Ukaja ob petkih - letna nairo¿DÍae 800, poUetna 400 četrtletna 200 dta — Inozemstvo 2400 - posaroeaa« Morilka 20 di- narjev — Roka^bov oe vračamo — sprejem OflaaoT, razpisov in objav do vsake srede do 12. ure v o^lasneao oddelka Trf V. kon- fraiw Informacije • ogtaatt, пжрШк in objavah doMt« la v agrari Celjskata todaCka PRI NAS IN PO SVETU Pred dnevom borca: Reportaža iz slavnih dni NOB PINO - NETILEC UPORA Iz prejšnje številke: Jože Božič -Pino je pred vojno funkcionar SKOJ in kljub mladosti zelo ugl eden in vpliven revolucionar. Kot letalski podporočnik se je udeležil dveh uspelih bombnih napadov na Graz in Segedin. Ko bi moral leteti v Afriko in peljati na var- no izdajavca naroda, se je nehal bojevati v vrstah kraljeve voj ske. Prebijal se je v Slovenijo, da bi se priključil novi vojski, ki jo je organizirala Komunistična padtija. Kdo bi vedel naprej? In kdo bi v tistih časih mislil na lastne varnost? Pino ni bil eden od ti- stih, ki bi skrbeli najprej za svo- jo kožo in glavo. Danes pravijc njegovi vrtstniki: Ce bi se Pino ne vrnil v Celje, če bi ostal v Srbiji, ali pa vsaj ostal kje v Ljubljani, bi bil mor- da še živ. Morda res!? Toda Pino se je zavedal, da je potreben Celju celjski organizaciji Partije in SKOJ. Zato je prišel v okupira- no Celje, kjer je gestapo imel sipiske vseh naprednih ljudi, na- cionalno zavednih Slovencev predvsem pa komunistov. Med celjskimi športniki je bil Pino znana osebnost. Vsi so vedeli, kakšen ugled jn vpliv ima, tudi tisti, ki so se tiste usodne dni obrnili od ljudstva in postali oku- patorjevi priskledniki. Mladi ljudje pa imajo dobro lastncist, ki je napaka hkrati. Re- volucionarni so, drzni, premalo izkušeni, preveč samozavestni. Tak je bil tudi Jože Božič. Ker so kot on sam, mnogi nje- govi tovariši padli (Grabar, Kos- Grčar, Sorčan, Kudiš, Uran jeko- va, ing. Belič in drugi) je danes težko v celoti osvetliti njegov re- volucionarni lik. Mnogo vedo po- vedati njegovi tedanji prijatelji in znanci, njegovi starši in so- rodniki. Toda to ne more biti vse. Saj to so bili časi, ko niti naj- boljši tovariši, pa tudi starši, ni- so vedeli za vsa pota svojih od- raslih otrok. Jože Božič-Pino se je zaposlil pri vodovodno-instalaterskem podjetju v Celju, da si je pridobil pravico legalnega prebivanja. Toda njegov čas delovanja se je začel z mrakom in nehal s svi- tom. Kot član komiteja SKOJ je Hiša na Slomškovem trgu, v ka- teri so pred vojno stanovali Bo- žičevi zbiral okoli sebe poleg skcjevcev še mnoge narodno in napredno usmerjene mladince kot so Bran- ko Gombač, sedaj režiiser gleda- lišča, Pleterski, sedaj veterinar v Celju, Mile Zupan, diplomat Zv onko Cajnko, sedaj predsednik OO SZDL Maribor, Marica Fre- ce, upravnik ljudske knjižnice v Celju in druge. Vodil je številne sestanke, organiziral trosilne ak- cije, po Celju, ki so okupatorje, zlasti pa Gestapo spravljale v bes. Bil je v stalnih stikih s se- kretarjem mestnega partijskega komiteja Tonetom Grčar jem, preko Fanike Suharjeve. Zupa- na, Toneta Kosa in Mlakarja pa je držal zvezo z Laškim. Zanesljivo se ve, da je bil Jo- že Božič-Pino organizator dveh zelo pomembnih sestankov. Ene- ga je vodil v Selcah, tam, kjer je sedaj nova trafo postaja, drugega pa blizu skakalnice »pri Petri- čku«. Preživeli mladinci (njihove spomine bomo objavili prihod- njič; so bili v glavnem določeni za stražo, zato se ne ve točno, kdo je na teh sestankih vse bil in kaj so na njih sklepali. Eno je gotovo: Priprave za upor, na di- verzantske in propagandne akci- je. Ko je bila 20. julija ustanov- ljena celjska četa, ki sta jo vo- dila Skvarča in Stante, je bU Pi- no skupaj z ing. Igorjem Beli- čem kurir, ki je vzdrževal zvezo z borci in organizacijo v mestu. Kaj točno se ne ve, toda v zgodnjem poletju se je v Celju mudil tudi Miha Marinko, ki je vodil sestanek s komunisti. Na tem sestanku je bil navzoč tudi Pino. Bržčas je bil Pino navzoč tudi na sestanku vojaškega ko- miteja za Štajersko, ki se je se- stal še pred napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo v gramoznici pod gostiščem »Petriček«. Pino je bil ves čas neumoren. Sodeloval je tudi pri akcijah za reševanje slovenskih knjig, pred- vsem politiične literature in del naprednih slovenskih in svetov- nih pisateljev. Sodeloval je pri zbiraniu orožja, pri razmnoževa- nju propagandnega materiala. Skratka vsaka izjava, ki osvet- ljuje kak delček delovanja odpor- niškega gibanja v Celju v tistih prvih tednih in mesecih leta 1941, omenja tudi Jožeta Božiča-Pina. To pa nedvomno potrjuje, da je imel Pino zelo odgovorno vlogo v vodstvu osvobodilnega boja v Celju. Da je bil Pino na spisku osum- ljenih komunizma, je nesporno. To, ali je bila v vprašanju tudi posredna ali neposredna izdaja, še ni ugotovljeno in bo tudi tež- ko dognati, toda 31. julija je bil Pino skupaj s Francem Planin- cem aretiran. Da so ga mučili ni treba pripovedovati. Toda Pine ni bil med tistimi, ki bi govorili. Že 10. avgusta so ga med prvimi 'talci ustrédili v tezenskem gozdu pri Mariboru. Konec prihodnjič Spominski razgovoii Uredništvo naproša vse, ki so osebno sodelovali z Jože- tom Božičem-Pinom in bodo lahko prispevali k tretjemu nadaljevanju te spominske reportaže, da se udeležijo spominskega razgovora. V PONEDELJEK, 2. JULIJA OB 15. URI V GOSTIŠČU »PRI PETRICKU Nekaterim, ki jih po zbra- nem gradivu poznamo, bomo poslali sicer vabila, toda pro- simo, da se sestanka udele- žijo tudi oni, ki o Jožetu Bo- žiču kaj vedo, pa vabila ne bodo prejeli. Pomagajmo čim bolj osvetliti lik mladega ju- naka, njegovo kratko revo- lucionarno pot in junaško smrt. Uredništvo Svet brez bombe... Bo jutri svoji mali črnooki Olgici mamica brez skrbi kupila kislo mleko? Bomo brez skrbi gledali naše otroke, kako jedo, kako skačejo po dežju? Bomo jutri in čez leta z neskaljeno srečo pričakovali rojstva novih potomcev? O vsem tem so v imenu vsega sveta razpravljali in skle- pali v Akri, tam daleč v afriški deželi Gani, kjer je potekala ohrabrujoča konferenca z geslom »Svet brez bombe«. To je nova akcija nevezanih držav, odmev želja, upanja in zahtev vseh, ki jim je pri srcu obstoj človeštva in njegova sreča. Znanstveniki pravijo: svet je prizadet, četudi ne eksplo- dira nobena bomba več. Že zdaj so in bodo prizadeti mili- joni ... Od burske vojne do NOB v Ljubljani živi 80-letni par- tizanski polkovnik Miroslav Pe- karek-Bradač, ki se je v svojem življenju udeležil sedmih vojn in končal svojo vojaško kariero v partizanih kot polkovnik. Njegov ded je bil Napoleonov major, oče je bil poveljnik v tur- ški armadi, stric poveljnik alban- ske trdnjave Taraboš. Miroslav Pekarek pa je nadaljeval vojaško tradicijo rodu in se udeležil naj- prej angleško-burske vojne v Južni Afriki na strani Burov ali holandskih kolonistov, kjer je dobil prvo odlikovanje. Kot ofi- cirja ga je pustolovska žila pri- peljala 1911. leta v turški Tripolis v generalštab, kjer so se bili Tur- ki in Italijani. Prvo svetovno vojno je doživel na čelu konjeni- škega odreda v Karpatih, potem pri Doberdobu, kjer je bil ranjen in oslepel na eno oko. Bil je ko- mandant arabskega ujetniškega taborišča v Ohridu, potem pa se je s češko legijo prebil na Češko in bil proti mnogonacionalni Av- striji. Kot upravitelj grofovskih po- sestev v Avstriji je doživel »An- schluss« in se umaknil pred Hi- tlerjem v domovino. Toda tu ga je 1941. leta kot šestdesetletnika doletela nova vojna. Prvim par- tizanom na Kočevskem je dal svoje orožje. V njegovi gozdarski hiši so se kovali številni načrti za napade na okupatorja. Marca 1942. leta se je odločil, da se iz pokoja vrne v aktivnost. Priklju- čil se je partizanom. Slep na eno oko je bil še vedno nepogrešljiv strelec. Njegove izkušnje so par- tizanom mnogo koristile. Zlasti tiste iz burske vojne, kjer je bila vojna gverilskega značaja. Kot borec v kočevskem odredu je bil neustrašen in menda tudi naj- starejši slovenski partizan. Zara- di dolge bele brade je dobil par- tizanski nadimek — Bradač. Leta 1943 ga je obiskal Boris Kidrič. V šali mu je ipotožil, da bi rad lepšo uniformo. Stari front- nik je bil nekaj tednov ipozneje imenovan za polkovnika. Njego- vo novo uniformo je na rokavih krasil visok čin. Dve debeli ziati črti in tri zvezde... Dobil je pet visokih odlikovanj, ki so mu naj- dražja. Sam pravi, da si ni mogel kaj, da bi kljub visoki starosti ne sodeloval tudi v NOB, M je bila zanj najsvetlejši in najbolj pravičen boj, kar jih je doživek Začel je kot mladenič v boju proti imperialističnim apetitom Angležev v Južni Afriki, končal pa kot starec v osvobodilnem bo- ju in ljudski revoluciji svojega naroda. Hudournik besed Senator iz New Jerseya je ugo- tovil, da ima vladni predpis a določanju cen zelju nič več in nič manj kot 26.911 besed. Najlepše darilo za sorodnike, znance in prijatelje v tujini je Celjski tednik Pošiljati ga pričnemo takoj po prejemu predplačila. OLINJE • redek zgodovinski biser v slikovitem kotičku blizu Pod- četrtka je zaselek Olirnje. Le ne- kaj hiš okoli graščine, in cerkve ter šola, zaslužijo komaj vzdevek vasi. In vendar je to kraj, ki ga pozna ves svet, zlasti pa farma- cevtska znanost. V Olimju je namreč še danes ohranjena naj- starejša lekarna v tem delu Ev- rope. Gradič, ki je stal tu že 1015. leta, so dobili v začetku petnaj- stega stoletja menihi pavlinega reda. Bližnja lepoglavska ginrna- zija in pozneje znana in slavna univerza (blizu Varaždina) je v teh krajih razvijala tudi medi- cinsko in farmacevtsko dejav- nost. Pavlinci so v Olimju ne sa- mo zdravili svoje brate, temveč tudi prebivavstvo Obsotelja ter zbirali zdravilna zelišča, priprav- ljali zdravila itd. V obokanem prostoru v pritličju so se ohra- nile dragocene freske, ki upodab- ljajo prizore zdravilstva iz bibli- je, antike itd. Lekarna v Olimju je obstajala tako dolgo, dokler je bil tu samo- stan, in sicer do leta 1782. Ko je bil konvent ukinjen, se je zadnji olimski lekarnar Jakob Kayser preselil v Celje in po poroki s hčerko celjskega lekarnarja Fer- jančiča prevzel celjsko mestno lekarno. Odtlej je Olirnje za nekaj časa šlo v pozabo. Toda vedno se je Olimje ohranjalo v znanstvenih in zgodovinskih zapisih. Po osvo- boditvi je zavod za zaščito zgo- dovinskih in kulturnih spomeni- kov staro lekarno obnovil, pred- vsem pa so bila potrebna kon- zervatorska dela na freskar, ki so gotovo med najstarejšimi v naših krajih. Olimski samostan pavlincev je ustanovil okoli leta 1400 celjski grof Herman II, tast cesarja Si- gismunda, ki je poročil Herma- novo hčerko Barbaro Celjsko. Danes, ko je pred leti oživela in zatonila slava »atomskih to- plic«, se ponovno postavlja vpra- šanje, če olimski pavlinci niso poznali tudi to zdravilno vodo in zdravili ljudi tudi s kopeljo v njej. Ko so pred leti urejevali zasilno kopališče, so naleteli na stare sledi nekakega bazena. Zve- za med tem kopališčem in Olim- jem je mogoča. Mogoča pa je tu- di zveza med zdravilnámi vrelci v Rogaški Slatini. Olimje vsako leto obiskujejo turisti. Predvsem so to lekarnar- ji in zdravniki, ki so na zgodo- vinistoi kraj opozrjeni v strokov- ni literaturi. Škoda je le, da ob cesti skozi Obsotelje, ki je zara- di Kumrovca vse bolj turistična, ni opozorila, kakršna si ob na- ših cestah privoščijo celo navad- na gostišča, campingi in podobni turistični centri. Tako bi marsi- kdo, ki drugače ni opozorjen, na poti skozi slikovito Obsotelje obi- skal tudi to zgodovinsko zname- nitost.