200. števOkr.
Ljubljana, v ponedeljek 31. avgusta 1903.
XXXVI. leto.
jsnajaZ'; vsak dar svačer, tssimsi nedelje in praznike, ter velja po posti pc^.<n ^ *» mmm%rt>- . 3 -cm*. e» vhu telo K pol teta lb K, 2* četrt leta 6 K BO h, aa edei meneč S K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem os dom za vse leto 34 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m eden mesec S K   Kdor  nodi   mat »elia ss celo leto 22 K, sa pol leta 11 K; aa četrt leta B K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolika
s-aC, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. Za a menila piacrije se od peter os topne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če *e trikrat ali večkrat tiska. ~ Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo       or*<aniaivo In «eravnlstvo je na Kongresnem trga fit. 12. — Opravnistvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. J. administrativne stvari. - Vbod v aredmstvo )e te Vegove alice st. 2, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„ Slo venski KTarod" telefon it. 34. Pos&mtint številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na iovo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da po fclljanje ne preneha In da dobe vse številke.
SLOVENSKI NAROD
4£
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na  dom:
Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 5-50 pol leta . . „ 11"— I En mesec . „ 1-90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K.
S pošlljsnjsm po pošti velja: Vse leto. . K 25*— I Četrt leta . K 6*50 Po! leta . . „ 13-— | En mesec . „ 2*30 far Naroča se lahko z vsakim dnevom ■ nkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ns ozlrsmo ns dotično naročilo. CT List se ustavlja 1Q. dan po potekli naroč iinl brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob  pravem času.
Upravništvo »Slovenskega Naroda".
Šuklje strelja.
Vsakdo je gospodar svoje volje samo toliko časa, dokler ne postane suženj svojih želja. To se vidi tudi na dvornem svetniku Šukljetu. Postal je suženj svojih želja, svojih strastij in svojih ambicij v toliki meri, da je zatajil vso svojo politično preteklost, zavrgel ideale svoje mladosti in pohodil načela, ki jih je zastopal v javnosti skoro četrt stoletja, za katera je delal in časih tudi trpel. In sedaj se čudi in se jezi, da je to svojo apostazijo poplačal s svojo osebno reputacijo.
Korak, ki ga je storil Suklje, ni bil nevaren in utegne biti zanj koristen. Klerikalizem je že danes v Avstriji „trumpf" in prihodnjost mu obeta še veliko več. Kaj čuda torej, če je šuklje presedlal, saj je očitno, da narodno napredna stranka tudi pri najboljši volji ne more izpolniti njegovih ambicij.
Nagibi, ki so provzročili Suklje-tovo apostazijo, so jasni ko beli dan in šuklje jih z vsemi tiradami svoje zgovornosti ne zatemni. Ko bi bil Šuklje zapustil prapor narodno-napredne stranke, ko bi bil stopil pred slov. javnost in apeliral na narod,  bi vsakdo
moral reči, da je postopal značajno in pogumno, kakor mož, ki ima res prepričanje. Suklje pa se je odločil za boljši del pogumnosti, saj sentimentalen ni bil nikdar; v svoji prebrisanosti — in prebrisanost je mati brezznačaj-nosti — je brez težave spoznal, da bi apel na narod ne imel zanj ugodnega uspeha in zato je kratko malo preskočil v tabor svojih smrtnih sovražnikov.
In žalostno je videti, kake opravke so mu poverili njegovi prijatelji. Zdaj mora celo dokazovati pogubnost politike dr. Ivana Tavčarja, tiste politike, ki v bistvu skoro ni dražega, nego nadaljevanje Šukljetove politike, le da osebne koristi in vladne želje nimajo danes nanjo nikakega vpliva. Trdo delo je to, a klerikalci so je poverili Su-kljetu bržčas za to, ker ima Suklje poseben dar za taka dokazovanja. Šuklje je namreč že obilnokrat posvedo-čil, da dokaže vse, kar je ravno treba dokazati. Svoj čas je na isti način dokazal, da bo vinska klavzula prava sreča za vinogradnike, dokazal je, da bi slovenske srednje šole in vseučilišče bile pogubne, dokazal je, da bi Belo krajino rešila ravno taka železnica, kakor jo potrebuje dr. Gorjanv — ali torej ni kakor rojen za to, da dokaže sedaj pogubnost dr. Tavčarjeve politike?
Kadar bo Šukljetovo dokazovanje končano, je denemo na kritično rešeto, za sedaj pa privoščimo klerikalcem redek užitek, ki jim ga prinese Suklje-jevo streljanje, in se hočemo pomuditi ! samo pri onem delu Sukljetovega, v „Slovencu" priobčenega članka, kjer govori dvorni svetnik s Kamna o uspehih svojega poslančevanja.
Šukljetaje hudo speklo, da smo ga karakterizirali kot patetika banalnosti in kakor kak razburjen filister je hitel našteti svoje zasluge za deželno gospodarstvo, zasluge, katerih mu nihč ni odrekal in katere cenimo po njihovi vrednosti — brez zadržka in brez zavisti.
Šuklje je bil pri stavbi slovenskega narodnega doma spreten kamnosek, vloge arhitekta pa ne igra on in je ni nikdar igral, pač pa je včasih
še delo zaviral. Imel je pač priliko, da postane duševni voditelj na naprednem in narodnem stališču stoječega slovenstva, ki zida ta dom, ali ostal je po svoji lastni krivdi vedno samo dober, dostikrat pa tudi nagajiv p o 1 i r.
Šukljejevo zaletavanje v dr. Tavčarja naredi tak utis, kakor če zabavlja kak starejši gospod iz vojnega ministrstva, ki je 30 let pridno reševal akte, na kakega tovariša, ki je sicer rešil malo manj aktov, pač pa vežbal armado in jo srečno vodil v nevarnih bitkah do zmage. Ne bomo pisali o delih in o zaslugah dr. Tavčarja, ali eno lahko rečemo, da je bil dr. Tavčar vedno na svojem mestu, da se ni ustrašil nobenega boja ne z zunanjimi ne domačimi sovražniki slovenskega naroda, da je bil vedno neustrašen branitelj slovenskih koristi, zanesljiv čuvar slovenskih interesov, vesten pri-pravljalec lepše prihodnjosti slovenstva in požrtvovalen zaščitnik slovenskega narodnega duha. Vsa hvala Sukljeju, da je pomagal pri zboljšanjn cestnega omrežja in podpiral barona Schvvegla pri dolenjski železnici, vse priznanje, da je dosegel naklado na žganje in postavil dež. gospodarstvo na dohodke, izvirajoče iz najžalostnejše strasti našega naroda — ali boji dr. Tavčarja z nemško birokracijo za ravnopravnost slovenskega naroda v šoli in v uradu, njegovi boji za narodne in politične ideale slovenstva, ki jih je vodil in jih vodi z Nemci in Riraci, tudi niso tako brezpomembni kakor bi jih Šuklje rad predstavljal, Če graščak na Kamnu že neče vedeti za dr. Tavčarja drugo delovanje. Vsak napredek slovenstva se je dosegel z orožjem v roki, in Če je dr. Tavčar tisti, ki za narodno-napredno stranko suče meč, ni to menda nič manj koristno delo, kakor spopolnjevanje cestnega omrežja in'obdavčenje žganje-pitja, samo da zahteva nekoliko več truda in nekoliko več žrtev.
v
Dvorni svetnik Suklje — pred tremi leti še fosilen liberalec brez vpliva in ugleda, danes pa po milosti „Slovenca" krepka politična individualnost — je pri pobožnostnih štrapacah, ki raH jih nalaga njegovo katoliško pre-
pričanje, popolnoma izgubil tisto razsodnost, ki mu je včasih kazala, do katere meje sme iti v političnem življenju. S tisto neprevdarno strastjo, ki je lastna samo političnim dezerterjem, se je lotil boja zoper narodnon-apredno stranko in morda živi v mislih, da se njemu posreči to, kar so od 1. 1895. poskušali vsi klerikalci in vsi brez uspeha.
V tem ozira pa živi Šuklje v veliki zmoti, to pa zategadelj, ker na-rodno-napredna stranka kakršna je danes, ni plod tujih vplivov, ni imitacija tujih strank kakor se sanja „Edinosti", ampak reakcija resnično narodno-mislečih Slovencev proti navalom klerikalizma. Narodno-napredna stranka je produkt slovenskih javnih razmer in dokler bodo razmere take, kakršne so danes, tudi tej stranki ne bo konca.
Slovenski narod pa bo tudi v težkem vsakdanjem boju našel nekaj trenotkov, ko bo zbranega duha mogel pretehtati, kdo ima v tem velikem boju prav, ki ga bijemo na Slovenskem in ko izreče nravno sodbo, kdo je delal za blagor in čast slovenstva ali naprednjak!, ali pa „ubi bene ibi patria* politiki.
Vladarski obiski.
Časnikarska domišljija prede obsežne politične mreže iz številnih vladarskih obiskov. Za prihodnje dni je napovedana zopet cela vrsta takih obiskov. Angleški kralj E ivard VIL, ki živi že dva tedna na avstrijskih tleh — v Marijinih varih — kot vojvoda Lancaater, pride že te dni na Dunaj. Pozneje pride na Dunaj ruski car Nikolaj, za njim nemški cesar Viljem. Meseca oktobra obišče italijanski kralj Pariz, a francoski predsednik Loubet mu vrne obisk v Rimu.
Dasi vladarskim obiskom ni navadno pripisovati tiste politične važnosti, ki jo javnost sluti v vsakem slučaju, vendar vsi letos napovedani obiski niso brez politične podlage. Angleški kralj in nemški cesar obiščeta seveda našega cesarja le mi mogrede, ker se ravno vozita skozi Dunaj. Njuna obiska ne bodeta imela
drugih posledic, kakor da bo Dunaj izobesil zastave ter bo nekaj časti« hlepnežev dobilo prirastek na »obkri-žene« prsi. Da nima njun obisk političnega ozadja, o tem priča tudi dejstvo, da prideta brez diplomatič-nega spremstva na Dunaj.
Drugače je glede obiska ruskega carja. Ta obisk je z ozirom na dogodke na Balkanu političen dogodek prve vrste. Za to govori tudi dejstvo, da bo spremljal carja minister zunanjih zadev grof Lambsdorff, kateremu se je že od začetka poverilo macedonsko vprašanje. Povsod je ša v živem Bpominu, s kakimi interesi je spremljala javnost grofa Lamba-dorffa preko Sofije in Belgrada na Dunaj. Takrat je vse zaupalo Avstriji in Rusiji, da napravite na Balkanu mir in red ter poučite Turško o njenih dolžnostih. Tudi v Sofiji in v Belgradu so verjeli grofu Lambs-dorffu, da store najbolje, ako se ne vmešavajo v macedonsko gibanje.
Od takrat pa se je zgodilo toliko v Macedoniji, daje začela slovanska javnost dvomiti, ali še avstro-ruski dogovor sploh obstoji. In predstojeći obisk ruskega carja bo imel namen, ta dvom razpršiti. Toda samo pri tem ne bo moglo ostati, %er je položaj z vsakim dnem resnejši. Jamstvo za mir in red v Macedoniji se bo moralo tudi dejanjsko pokazati. Za take dogovore bo pač pet dni zadostovalo. Seveda se z druge strani zopet zatrjuje, da ostane car le pol dneva na Dunaju, ostala dni pa gresta s cesarjem na lov na Gornjo Štajersko. Vsekakor pa že ni bilo dalje časa vladarskega obiska, ki bi ga javnost tako nestrpno pričakovala, kakor bo obisk ruskega oarja na Dunaju
Boji v Macedoniji.
Iz neposredne bližine avstro-ogrskega konzulata v Peću je dobila graška »Tagesposta obširen dopis o turških grozodejstvih. Dopisnik, ki gotovo ni Slovan, pravi, da hudodelstva vstašev se pač pripovedujejo, a vidijo se le malokje, ker si jih Turki
Tam po svetu ...
i
Toplice na Dolenjskem. Milostna! Tukaj v Toplicah sva zdaj z »našo« nekaj dnu Bilo je pred 1. 1895. — pred strašnim požarom — ko sem bil zadnjikrat v tem kraju. Kakšen razloček je med tačas in zdaj ... Ni nesreče brez sreče, kakor se tolaži naše dobro ljudstvo.
Toplice so danes prav čedna, moderna vas. Če gledaš nanje tam s Tabora, vidiš do 70 ličnih hišic in pravih mestnih hiš. Trg je obkrožen z idilično cerkvijo, ponosnim župni sčem, gradom, zdravišČem, gostilnami in trgovino. Posebno razšopirjen, kakor ošabna koklja med njimi je »cur-haus«. Sploh se ti povsod priča napredek in primerno blagostanje. Nekdanji ponižni ritarji, retarji, Šuštarji, Strniši so danes župani, hotelirji, ka-varnarji, gostilničarji, trgovci itd.
No, brez ljulike in zgage pa tako ni nikjer .. .
In tudi Topličani imajo svojo. Za kaplana imajo bojevitega koštruna, ki se lahko pri pomikanju »na višje« pobaha s pozitivnimi vspehi novodobnega katoličanstva. — Toplice imajo svoj konsum inž njim več sovraštva in hinavstva. To dobro ljudstvo ima in pozna eno knjižico več — tisto konsumno — ki ga zapeljuje v potratnoat in nevarčnost.
»Le pojdi, le zapišite.... bomo že plačali...«
Seveda je Č. g. kaplan duša kon-sumu in za glavo si je naročil od egiptovskih piramid nekega s f i n k s a z rebernato in razstrgano streho. Kaj bi storil zdaj večna resnica — naš Izveličar s tonzoriranimi kramarji, ki je svoj čas tako neusmiljeno vihtel pleteni korobač po nežegnanih hrbtiščih t
Capite, popačevalci dobrega ljud stva. Sicer so vam pa zares nekateri trgovci poprej pot pripravili in dali  deloma  za  svoj  stan  orožje v
roke. —
Zakaj se pravi Toplicam Toplice, ni treba  govoriti.  Po imenih vseh
naše domovine gledamo in občudujemo razumnost naših očetov. Kar je spakadranega zanesel je srakatujec.
Po mojem so Toplice najstarejše in najboljše kopališče na Kranjskem. Dvigale se in napredovale pa niso zato ker stoje na knežjem »komi s u«. O ta blaženi modro kri ohra-njevalni konservatizem! Kaj bi se lahko storilo za zdravje in blagor bolnih revežev, če so — recimo — Toplice v deželnih rokah.
Kako je človeku milo, če gledaš gladne, suhe obraze iz Belekrajine ob primitivnih brgljah. In teh je sto in več na dan. Vse rado živi, in naj še tako trpi.
Ti se kopljejo v Karlovi kopelji. Boljši pa škrope in kobacajo v knežjem basinu . . . Od tam se čujejo zdihi in molitev; tukaj pa večkrat smeh in petje!
V Hotevole basinu uživaš često prav zabavne prizore. Tako je neko jutro živo kopalcev — žensk in moških. — Tukaj je še pravilo in postava iz paradiža pred grehom . . .
Kar se odpro od ženskega vhoda vratica in pred nami se prikaže pri-
kazen v rjuhi slična največjemu duhu v »Mlinar in njegova hči«.
»O Dio, o Dio . . ..« zatrepeta, obrne krmilo in — izgine.
Občno strmenje med nami. — Prva pride do sape »Žabja volna« in urednica našega dnevnika. Piše ga po voglih, izdaja pa v kopelji.
— Veste zakaj jo je pobrala ta »Suha južina«. Pred moškimi se ne boji, ampak sramuje se vas Jaz sem videla to tresko, ko je po receptu vodo probirala. Ježeš, še tle pod pasom je ni nič. In spoiaj pa špilice, prave špilice od najbolj drobnih klobasic. Gospod kapitan, takele smo vam všeč, kajne? Prav nerodno pri tem butne s kanonu podobno nožino ...
Kapitan zamrmra v čestite brke:
— E tudi vaša fregata mi je pomada . . .
Gospa, da je objestna in snedena Eva bežala tako pred našim poštenjakom Adamom, koliko smrtnih tujih, domačih in drugih grehov bi bilo manj in koliko manj gorja. Ou la femme? . . .
Po kopeljah legajo v postelje ali hite v prelepi temnogosti park.
Opoludne se skupljajo spet po raznih relativno dobrih gostilnah in v posebno dobri centralni restavraciji. Moj prijatelj don Anton bi siknil: e — Abfiitterungsstation.
Popoludne opazuješ bolj intimne grupe po sencah, šetališčih in pod lipo na trgu, kjer rezidira naša urednica »Žabja volna« in kamor ji prinašajo sotrudnice pridno notice in novioe za dnevnik. E, gosp. urednik, kako bi si vi prste lizali za takšna nesebične in resnicoljubne pomagače!
Na večer se pa najrajši približam gostom na Taboru pri panu De-latku ... In tudi tukaj predseduje in »naprej  poje« naša znana urednica.
— Čujte gospod, kako {.a vi po Toplicah hodite, saj ste še tako mladi . . .
— Ej, grehi, grehi. Moj oče ja bil lovski varuh, meni pa ni pusti nikdar puške v roko. No, pofugal sem jo. V največji temi in snegu sem gazil na prežo. Navadno nisem nič dobil; in lakota me je pehala z bunkami domu. Zdaj imam sam svoj lov — a lovim po kropu . . .
— Od kod so pa moje bolečine,
8D
kratkomalo izmišljajo, da pokrivajo lastne grehe. Posebno drastično pa opisuje napad turških vojakov na pet bolgarskih železniških delavcev v Zelniku. Tam so vstaši napadli turško stražo. Turški vojaki so takoj zbežali, nekateri so skočili celo v vodo ter do vratu v vodi čakali, da je prišla pomoč. Ko je prihitel en turški bataljon, dobili so strahopetni vojaki pogum. Kakor roparji so se vsuli po bližnjih vaseh ter vse po-ropali in poklali. Čez osem dni pozneje so še ležala umorjena trupla nepokopana v bližini kolodvora ter okuževala s smradom celo okolico. Še krvoločneje so se vedli vojaki napram petim bolgarskim delavcem, ki so snažili progo ter se za ves dogodek niti zmenili niso. Vojaki so jih naskočili ter dva na mestu raz-sekali. Trije so zbežali v stanovanje postajenačelnika ter se zaklenili. Toda turški vojaki so razsekali vrata, delavce poklali ter načelnikovo stanovanje oropali. Vse to se je godilo v navzočnosti turškega polkovnika in drugih višjih Častnikov. — li Sofije se poroča, da so turški vojaki v Peču streljali v okna avstro-ogrskega konzulata, ko so korakali mimo pod vodstvom častnikov. — Namesto odpoklicanega Omer Ruždi paše je postal poveljnik turških čet v Monastiru Nassir paša. — V mestu Rodostu pri Carigradu so začeli Turki napadati Armence ter so jih že več na ulicah poklali. — Pri napadu na konvencionalni vlak v Ku-lelii Burgas so bili umorjeni le Turki in nekaj grških žensk. — Svetilnik v Iliadi v Črnem morju so vstaši po odhodu ruske mornarice razstrelili. — Grki v Macedoniji so poslali svoji vladi spomenico proti Bolgarom. — Rumunija mobilizuje, sicer ne javno, a izdelani so že načrti za delno mobilizacijo, in sicer se mo-bilizujeta najprej 1. in 3. voj. Rezervni častniki, ki so prišli k orožnim vajam, so morali po dosluženem času ostati v službi za vsakojako mobilizacijo. — Turške stražnice ob Črnem morju so vstaši razrušili, tako da je meja proti Drinopolju odprta. — V Belgradu se je vršil včeraj velik shod v prilog Macedoncem. V »Štampi« priporoča neki višji srbski Častnik, naj začnejo Srbija, Bolgarija in Črnagora brez odlašanja oboroženo akcijo, ker le na ta način je pričakovati vspeha. — V Carigradu so v hudih skrbeh zaradi jutršnjega dne,- ko se bo obhajala obletnica sultanovega prestolozasedstva.
Politične vesti.
— Državni proračun za leto 1904 je izdelan ter ga ima finančni minister. Proračun izkazuje 21 j milijona kron preostanka. To ugodno finančno stanje se je doseglo s prihranitvijo eksportnih premij in z zmanjšanjem obresti, ker so se skupni dolgovi konvertirali.
od kod to trganje — zažaga precej »pri sebi« ženska.
— Ti si pa preveč na prepihu vrata in okenca odpirala fantom in ljubčkom. Beži, beži, kaj misliš, da mislimo, da si drugače delala, kakor me . . . pojasni predsednica.
— No, odkod je pa moja putka? zagodrnja moška bariglja.
— Nič čuda! Vi niste vse dni nič  delali,  pač  pa račioe in putke skubili in dosti — ljubili.   Iz vseh račic,   putik  in  —  ni putka nego teška puta pokora.
Milostna! Ali ni to zabavno in klasično za takšnega sitneža — saj ste mi dali tam gori diplomo zanj —.
— Kaj pa še specijalno delata? vprašate.
— Veste jaz, en četrt polovice svoje hiše hodim dvakr t na dan objemat in pritiskat na svoje mlado srce lene valčke še bolj lene matere njihove motnoglede Krke in moja tri Četrt polovica »naša ona« pa se vtca v kropu nobelbasina.
Če bo milost pri uredniku potr kam po tej poti na drugi plati. Na svidenje! Vaš
Ivan Nep. Rssman.
— Ogrska neodvisna stranka popušča. P09I. Olav je je izjavil pred svojimi volilc:, da bi bil pripravljen na ljubo mirne rešitve za nekaj časa odnehati od zahteve po imdjarskem službenem in poveljnem jeziku.
— Saksonski   kralj Jurij je   zbolel   ter   leži   v   gradu Pili nitzu.
— Razpur v nemški socialdemokrat čni stranki. V šestih berolinskih volilnih okrajih so se vršili veliki shodi socialnih demokratov ter so se povsod izrekli proti Bernsteinovem nasvetu, naj bi stranka dala svojega podpredsednika zbornici.
— Cesar Viljem je imel dolgo govoranco pri neki pojedini v Kasselu ter med drugim rekel, da pač nima nihče pojma, kako strašno breme je, biti za 58 milijonov Nemcev odgovoren.
— Bolgarski ministrski svet ie sklenil, vse trgovinske zveze podaljšati za eno leto.
— ProrokovanJH srbskega kralja. V Kragujevacu je rekel kralj Peter, da ni izključeno, da bo domovina kmalu potrebovala službo srbskih častnikov.
— Rusija zalaga Bolgarijo? Nemški listi poročajo, da prevaža ruska vojna ladja »Nadježda« že nekaj časa sem vojni materijal iz Sebastopola v Varno z izgovorom, da so vojni spomeniki za vojaški muzej v Plevni. Tega materijala je baje 40 ton.
— Ruski   finančni mini ster  W i 11 e je imenovan  za predsednika  ministrskega  odseka. Nje govo   mesto je  zavzel tajni svetnik P 1 e s k e.
Dopisi.
Iz učiteljskih krogov. V
pred kratkim objavljenih Člankih se je pojasnjevala neumorna skrb šolskih oblastev za izboljšanje in povzdigo kranjskega šolstva. Sicer so se izvršile neke osebne izpremembe, ali obveljalo bode staro dejstvo : osebe se izpre-minjajo, principi ostajajo. Nadaljevala se bode torej kljub nekojim kratkovidnim nasprotnikom vspešno započeta reorganizacija. Ali kakor raznovrstni umetniki ne morejo živeti ob svojih idealih in umotvorih, tako tudi učitelj-stvo ob samem izboljšanju šolstva in metod ne more živeti, marveč treba mu je izboljšanja ali vsaj olajšave njegovih tužnih gmotnih razmer, treba mu je kruha. Koliko učiteljev-očetov bi z vse večjo vnemo delovalo v svojem poklicu, ako bi jih ne trla večna skrb za preobili „blagoslov božji". Ni se torej čuditi, če tak siromak nima tako povoljnih uspehov, kot še neoženjeni učitelj, kateremu je mogoče vse moči posvetiti edino le šoli. Pred začetkom šolskega leta oddajalo se hod* več važnih učiteljskih mest,^ mej temi tudi nadučiteljska služba v Smihelu pri Ru-dolfovem. Marsikateremu učitelju, ima-jočemu za obiskavanje srednje ali dekliške šole godne otroke, bilo bi zelo pomagano, ako bi se mu s podelitvijo tc službe olajšala mučna skrb za nje. Kavno iz tega vzroka je prosilo za to učno mesto več dobro kvalificiranih učiteljev — vendar pa neki ni upanja, da bi je kdo teh dobil, ker se bode baje podelilo sicer vse hvalevrednemu učitelju, ki pa nima nikakih za srednjo oziroma dekliško šolo godnih otrok. Da bi se dotičnemu učitelju zboljšale gmotne razmere, o tem niti govora ni. S svojo soprogo-učiteljico ima dvojno plačo poleg precejšnjih postranskih dohodkov, pa vendar težavno izhaja, in ko bodeta ločena ter imela vsak svoje gospodinjstvo, bo gotovo še težje. Ločitev zakonskih pa je nesmisel in ob svojem času se bode brezdvomno z vsemi sredstvi delovalo na to, da bi žena prišla za možem, Četudi se govori, da je prosilec samo zaradi tega prišel v terno-predlog, ker je neki oddal obvezo, da se njegova soproga ne bode potezala za najbrž že v kratkem izpraznjeno 2. učno mesto. Taka ob veza nima ne pomena ne veljave, ker je v nasprotju tako z društvenimi kakor naravnimi zakoni. Saj je dobro znan slučaj, ko se je tudi nekdo obvezal, na kar pa se pozneje prav nič ozirati ni moglo, in sedaj sedi tako sigurno, da se z nobenim škripcem dvigniti ne da. Konečno je čudna zagonetka, kako se bo izhajalo s polovico manjimi dohodki? Očividen namen je, mesto za enkrat okupirati in — — čas potem že zaželjeno prinese. Vsak kratkovidnež torej sprevidi, da bi se na škodo drugih samo navidezno ustreglo le enemu. Ker je v Smihelu deška šola, gotovo ne kaže
pozneje nastavljati učiteljice, pač pa naj bi se na tej šoli nameščali otroke imajoči učitelji ter se jim tako olajša skrb za primerno vzgojo taistih. Pomisli naj se vendar, kako mučno je za skrbnega očeta, ako se njegovi nadarjeni otroci zbog žalostnih gmotnih razmer ne morejo izšolati. Razsodnemu človeku je jasen velik pomen Šmihel-ske šole za olajšavo naprednih, z dru-žiuo obdarovauih učiteljev. Visoki c. kr. deželni šolski svet naj bi blagovolil to dobrohotno uvaževati in izpraznjeno mesto podeliti kakemu prosilcu z družino, ki ne bo delal ovir, da se na pozneje izpraznjeno 2. učno mesto zopet nastavi učitelj z družino S takim imenovanjem bi se tudi javno oporeklo trditvi, da ni src za odpravo bednega stanja učiteljev.
Iz Bohinja. O tukajšnjem podjetniku Jakobu Ceconiju se je že mnogo pisalo, čeprav je baje klerikalec, vsaj kaže se tako, ker ga • Slovenec«, ki je sicer zelo gostobeseden, pusti lepo pri miru. vendar je zagrizen Lah, ki z vso dušo sovraži ne samo vse, kar je slovenskega, ampak tudi vse, kar je av atrijskega, ljubi pa samo lepe avstrijske novce, ki se stekajo v njegov žep. Veliko nevolje je provzro čile dejstvo, da plemeniti grof ni niti smatral potrebno, da bi na cesarjev rojstni dan razobesil kako zastavo, kar bi Že zahtevala takt in najprimitivnejša dostojnost tujega podanika napram vladarju one dežele, katera ga redi in živi. Da je Ceconi zagrizen Lah in nasprotnik Sioven cev, kaže že to, .1,* sprejema v svojo službo same It*l<|ane in ne privošči domačinom nikak« a z*aluzka. Sploh pa oškoduje domače prebivalstvo kjerkoli more, in je že marsikomu odjedel skromni njegov zaslužek, tako na primer pri kamenolomih. Najnesramnejše pa je to, da je Ce-ooni napeljal vodovod na svoje stroje in s tem vasi Bistrici odvzel vso pitno vodo. Čudno se nam zdi, da se temu oholemu tujcu vse do voli in da ga oblastva se celo pro težirajo pred domačini. S car bi se najbrže Ceconiju ne bilo vse to posrečilo, ako bi ga v vseh njegovih nakanah ne podpiral župnik Piber. Da tako ravnanje župnika Pibra ni lepo, nam ni treba povdarjati. Če pomislimo, da pomaga domači župnik objestnemu Lahu prebivalstvo odirati in skubiti, da pomaga s sioven skim denarjem polniti nenasitne La hove žepe, moramo pač župnikovo postopanje imenovati naravnost škandalozno in breidomovmsko. Zato je nečuveno, da si upa takšen človek, ki nima nič srca za ubogega bohinj skega kmeta, se celo vtikanti v ob činske volitve in liudem priporočati svoje ljudi. Upamo pa, da bo ljudstvo tega svojega prijatelja spoznalo in mu pokazalo o pvavem času vrata.
Šuklje pred volilci.
IV.
Šuklje v Zatičini.
(Dpjje.)
Nič ni bilo po mojem mnenju pngobnejšega za kmeta, kakor to, da se je oprostil s svojo zemljo iz vezi, ki ga je prej vezala, ter mu dalo prosto razpolaganje o zemljišču in svoji osebi. Najtrdnejše se je s tem vrglo na trg v kupčijo. Tudi vam kmetom je bilo prosto po novem redu, Ha razdelite svoje zemljišče m«-d dediče, katero so rodovi obdelovali in vsak mu je nekaj dobrega dodal, kakor bi se dala kme tua deliti, kakor kaka denarna svota. Tudi zadolžiti ste 10 smeli, ko ste prej v naturalnom gospodarstvu brez denarja lepo živeli. In v šo'e so vas potisnili in tam vzgojili mesto delavnih, varčljivih, bogaboječih otrok, nečistoeže, polomikanoe, lenuhe. Vse to delo onemogočuje obstoj kmeta. »To liberalno gospodarstvo razvezalo |e vse ljudstvo v posamezne, ki služijo le svoji zasebni sebičnosti. To je obrtni stan skoraj že popolnoma uničilo, uničilo je tudi velepoaestvo in kmet je po njem prišel v najhujše, zdvojljivo stanje Pa če je mah obrtnik uničen, in je na njegovo mesto stopila fabrika, ki nam čevlje in obleko dela, če je stari fabrikant za mČ, stopi na n|egovo mesto akcijsko društvo in dela kakor more, dobro ali slabo. Če zginjeva stari veleposestnik plemenitaš, stopi kapi talist na njegovo mesto in obdeluje veleposeatvo z uradniki in dninarji. Kmeta pa ne more nihče nadomeščati, kmetsko posestvo more posedovati in obdelovati le kmet s svojo družino. — Treba je zato živ ljenja polnega samozataje-vanja, skromnosti, v a r č -I j i v o s t i, katere lastnosti ima kmet in denarja ne sme dosti rabiti. Nobeden člen iz drugih stanov ne postane dober kmet. (To vem iz lastne skušnje.) Kmet se mora roditi inizgojati  v  dolgem času
zato delo. V kmetu še živi Čut, da ni le zaradi samega sebe na svetu, ampak da je socijalna in državna institucijama mora ostati njegova 1 -stina intaktna, ki bo ne sme zadolžiti in ne po dediščinah raztrgati.
Narodi niso včeraj, danes nastali. Vsak izmed nas je produkt tisočletnega kulturnega razvoja. Vsak narod ima neko glavnico v kulturnih vrednostih, s katero nastopa v bodočnosti. NtČ se ne sme zgubiti iz preteklosti in seda|nosti, ako hočejo naši vnuki kaj prida pomeni i — Kako žalostno piše rmki mislec Ča-dajev v svojem narodu: »Kaj je življenje ljudi«, pravi Cicero, »ako se ne veže sedajnost s preteklostjo ?« M< Rusi smo pa stopili, kakor nezakonski otroci na svat, brez dedščine, brez vezi z drugimi ljudmi, ki so pred nami bili. V našem srcu se ne nahajajo nauki, ki bi bili starejši od naših izkušenj. Vsak nas mora iz nova začeti svojo familijo. Kar je v drugih narodih izkustvo, instinkt, to si moramo mi s silo v glavo ubijati. Naši spomini ne segajo dalje, kakor do včeraj; mi smo si sami tuji. Pri nas ni notranjega razvoja, ni naravnega napredka. — Stare ideje odpravijo nove, ker te nove ne izhajajo iz prejšajih, ampak nam pridejo v glavo, bog ve odkod. Mi Rusi dobivamo gotove ideje, ali našemu intelektu manjkajo sledovi, ki jih za puščajo progresivno se razvijajoče ideje in imajo ravno v tem svojo veliko moč. Rastemo, pa ne postanemo zreli, napredujemo pa po zaviti črti, ki ne vodi k cilju. Otroci smo, ka tenh se ni navadilo, da sami mislijo. Ko ti možje postanejo, nimajo nič lastnega; vse bistvo njih leži na površju, vsa duša se nahaja izvan sebe.«
Ko smo mi Slovenci v Evropo prišli, zajeli so nas Nemci, ki so ustvarili pri nas isto gospodarstvo, kakor pri njih samih Razvijali smo se dalje skozi stoletja z Nemci. In ti so razvili s pomočjo katoliške cerkve feudalni gospodarski sistem, tlakarsko gospodarstvo. In v tem gospodarstu je bil kmetijski svet, kakor sem že v Liliji povedal, božji nikdar privatna lastnina, ampak le odplačilo za narodu, občnosti storjeno delo. Tedaj je veljalo, kar je oče zdajšnjega madjarskega veljaka Apponvja rekel: »Kdor od družbe več vzame, kar ji da, je tat « Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 31 avgusta.
— Osebna vest. Glavnim učiteljem na učiteljišču v Mariboru je imenovan dr. Martin W u 11 e iz Gradca.
— Gsp. dr. Otokar Ribar.
nam piše: Z ozirom na notico, pri-občeno pod naslovom »Zadnja beseda« v štev. 196 vašega cenjenega lista, prosim, da objavite v prihodnji številki ta le popravek Ni res, da so me Lahi vrgli iz mestne dvorane radi tega, ker sem jim očital ireden tovstvo, kakor tudi ni res, da sem jim iredentovstvo očital. Jaz sem jim ravno naopak očital, da nimajo poguma svoje pravo mišljenie o č i t o kazati in to z besedami: »Vi imate pač dovolj poguma demonstrirati proti mrliču (pok škofu Šterku), a nimate poguma istotako očito de monstrirati proti izvestnim živim osebam«. In na to očitanje je nastal hrup. Istotako ni res, da sem se pri tej priliki vtikal v stvari, ki me nič ne brigajo. Demonstrativna nevde-ležba pri pogrebu pok. škofa Šterka je bila sklenjena v seji mestne dele gacije. Jaz kakor mestni svetovalec pa imam ne samo pravico, temuč tudi dolžnost brigati se za sklepe mestne delegacije. S spoštovanjem dr. Ribaf. — Ne vemo, kaj misli dr. Ribaf s tem popravkom doseči. Kar piše, je igra z besdamiin dru zega ničesar. Dr Rybaf pravi sam, da je Lahom očital, da imajo pač poguma demonstrirati proti mrliču, a nimajo poguma demonstrirati proti živim osebam (kolikor vemo še danes ni C o r s o v smislu predloga slov. mestnih svetnikov prekrščen v Corso Francesko Giuseppe!) sam pravi, da je Lahom očital, da nimajo poguma očito kazati svojega, pravega mišljenja — in vendar ta popravek! Kdor ni popolnoma slep, mora priznati, da obsega ta popravek priznanje, da je dr. Ry-baf očital Lahom še več, nego smo mi rekli; namreč njih pravo mišljenje (iredentovsko)  in pa s tra-
h o p e t n o s t, da se ne upajo to ireden* tovstvo oČito pokazati. Ali to miš ljenje laške stranke ni stvar, ki dr. Rybafa čisto nič n« briga? Zdi se nam, da se dr. Rybaf tudi dobro zaveda, da je res vse tako, kakor mi pravimo, kajti faktura je, da so Lahi dr. R y b a f a iz mestne dvorane ven vrgli, dr. Rybaf in njegovi tovariši pa so se vrnili, ne da bi bili dobili za to krvavo žaljenje le najmanjšega zadoščenja. Da, niti zahtevali niso zadoščenja — in to zadostno osvetljuje vrednost popravka dr. Rybafa.
— Iz trgovskega bolni, sitega in podpornega društva Novoizvoljeno ravnateljstvo tukajšnjega trgovskega bolniškega in podpornega društva se ie konstituiralo. Ravnatelj društva je veletržeu gosp. Ivan Knez, njegov namestnik pa zasebnik g. Matevž Treun, t »j niski posel je prevzel g. Ivan Mejač, blagajniški posel g. Alojzij Lilleg, društveno gospodarstvo gosp. Fran TrČe k ter g. Andrej Šarabon kot namestnik, društveno knjigovodstvo pa gosp Fran Anderwald. Gg Ivan JebaČin in Pav. Mag. dić sta člana ravnateljstva.
— Gostovanje slovenske gledališke družbe. Sobotni »So-venec« poroča,.da je vzbudila zadnja škandalozna predstava slovenske gledališke družbe v Nabrežini pri tamošnjem občinstvu splošno nevoljo. Dopisnik izraža po vsej pravici mnenje, da bi utegnilo tako zanikrno uprizarjanje slovenskih predstav po deželi škodovati dobremu glasu in ugledu slovenskega gledališča v Ljubljani. — Z ozirom na to povsem ve-rodostojno poročilo, primoran je odbor dramatičnega društva v Ljubljani pojasniti, da ni v prav nobeni zvezi s tako imenovano družbo slovenskih igralcev izLjubljaneinda vodja te družbe in njegova gospa soproga že pet mesecev nista Člana sioven skega gledališča v Ljubljani.
— Kak red je to? Piše nam privatni uradnik:   Naš urad plačuje
Iza vse svoje uradnike skupno osebno dohodarino v četrtletnih obrokih, in sicer po seznamu, kakorjmu ga pos.je vsako leto c. kr. davčna administracija. Letos pa je slavna davčna administracija kar na enkrat v dotičnom seznamu moje ime izpustila. Ker pa nisem dobil za letos nika-kega plačilnega naloga, plačal sem, kakor lani, tudi letos v določenih četrtletnih obrokih dotično dohodarino pri svojem uradu, dasi še dosedaj nimam plačilnega naloga v rokah. Nisem se torej malo začudil, ko se mi včeraj ravno pri poludanskem kosilu v vrtu hitela »Lloydo prikaže sluga c. kr. davčne abdministracije hoteč me osrečiti z nekim »opominom« za vplačanje zaostale dohoda-rine. Ker si seveda nisem hotel pokvariti apetita z navedenim oporni nom, ga nisem sprejel. Vsejedno mi je pa to čudno početje slavne davčne administracije ostalo v želodcu.
— Iz SI. Bistrice se nam piše:
»Slovenec« je v svoji predzadnji številki prinesel majhno notico o shodu v Spodnji Polskavi ter poročal, da so bili zborovaloi ogorčeni radi samo nemškega napisa na o. kr. okrajnem glavarstvu v Slovenski Bistrici. Da v Slovenski Bistrioi nimamo ohrajnega glavarstva, tega seveda »Slovenec« ne ve.
— Lepega fajmostra imajo v Preddvoru nad Kranjem. Poroča se od tam: »V Potočah v Preddvorski fari je umrl gospodar Š., po domače pri Lukcu. Minulo nedeljo popoldne ob štirih se je imel vršiti na Pred dvorskem pokopališču pogreb. Ko sj prinesli mrliča že po četrti uri na določeni kraj, je bila jama šele na pol izkopana, o duhovniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Mežnar je pričel kopati jamo v določeni vrsti, a žup niku menda to ni bilo prav. Čez dalj časa se namreč prikaze naš faj mošter Jereb ter pove pokojnikovemu sinu, da mrlič ne more biti pokopan na kraju, ki je določen za bogatine in ne za reveže. Namignil je sinu, da bo le potem pokopal očeta, ako bo kaj plačal. Mladi Š. — tovarnarski delavec — je župniku par gorkih povedal in ga prav pošteno zavrnil na vprašanje, če je »socijaldemokrat«. Sele, ko je sin izjavil, da bo prostor plačal, so jamo kopali naprej. Župnik se je vrnil v farovž, a ker ga celo večnost ni bilo nazaj, so se pogrebd začeli razhajati. Slednjič ae je faj-moŠtru vendarle zljubilo priti in pri jami ostali so klicali odhajajočim: »Pojte nazaj, zdaj bo pogreb!« Ljudstvo je  bilo  razjarjeno  nad takim
početjem, smilili so se občinstvu pokojnikovi svojci, ki so tarnali, da za očeta ni prostora niti na domačem pokopališču. Menda je župnik Jereb končno sam uvidel, kako brezsrčno je bilo njeorovo obnašanje. Pravijo, da je mladega Š. prosil odpuščanja in da je pojrreb opravil breiplačno. Ce je le res!«
— Podravska podružnica slov. planinskega društva v Rušah nam naznanja: Otvoritev in blacroslovlienje Zigertovega stolpa se vrši na slovesen način v nedeljo dne 6. septembra ob vsakem vre mena po sledečem vsporedu: 1) Skupni odhod mariborskih, ruskih in drugih udeležencev točno ob 7. uri zjutraj iz Ruš. Komur so pota znana, lahko pride seveda čez Slov. Bistrico, Polskavo, Hoče itd. Iz Frama pa je pot itak zaznamovana. Kdor hoče v Rušah prenočiti, mora dva dni prej naznaniti. 2) Slovesna by. maša ob 10. uri v cerkvi sv. Areha. Pela se bode Miklošičeva maša za moški zbor in pevci se prosijo, da prineso seboj note ter pomagajo peti. 3) Ob polu 12 uri odhod k pol ure oddaljenemu stolpu, ki se blagoslovi in otvori. 4) Petje, godba in prosta zabava. Pri sv. Arehu in stolpu bodo dobre krčme, za želodec pa naj vsak sam skrbi. Vsi Slovenoi na zelenem Pohorju in iz drugih lepih slovenskih krajev, ki vam je kaj mar za krasno našo zemljo, ki vam bije srce za planinski svet in vi vsi predragi udi »Podravske podružnice slov. plan. društva«, pustite ta dan vse muke in skrbi doma za pečjo ter prihitite uživat nedolžno veselje na planine! I« vsega srca vam kličemo: Prid' vrh planin, ni-žave sin! Planinski pozdrav! »Podravska podružnica slov.
plan. društv a«.
— Pogreša se LenartPo-
• očnik, doma v Rovtih pri Sv. Lenartu Štev. 34 Do novega leta 1903. je služil na Dovjem, potem je sel na delo na Hrušico nad Jesenicami, kjer delajo novo bohinjsko železnico. Letošnjo pomlad je dobil naborni list, katerega mu niso mogli dostaviti, ker je neznano kam prešel. Star je 21 let, velike tanke postave. Kdor bi zvedel kaj o njem naj poroča materi njegovi Uršuli Potočnik, v Spodnji LjUši. vuigo Pustotnica, pošta Selce na Gorenj skem.
Izpred  c.  kr. okrožnega sodišča v Novem mestu.
Martin 0«terman, Anton Drganc France JanežtČ, France Potnčar, Fr&nce Kastr^vc, Ivan Progar, M-»tija Bele in Jožef Saver vsi iz D. Kam nic so dne 12 julija t. 1 okoli 11. ure zvečer pred Miillarjevo gostilno po dogovoru napadli Jožefa Drenika vularo Č* fiielnovega, Jožefa Potočarj«, J -žefa Hra^t^rja in Janeza Kiščeba s koli in preklami. Pret-pli so jih dobro, J »žefu Dreniku prizadjali so že na tleh ležoČemu še smrtno ne varno rano z ostrim orodjem. Za služili so prvi trije po 6 mesecev. France Potočar, ki je Drenika na tla pobitega obkladal z besedami: »Hudič še ni crknil« 7 mesecev, drugi po 5, oziroma 3 mesece. — Mate ^rnkovič* iz Delnice, mesarski učenec pri Štefanu Kožarju v Ko-čevji, je v družbi Miha Koibezna in Franca Koaiura mlaj. in star. PfesfVr Jožefa, Jože Komga in Rudolfa K6-nua kradel drobiž v mesnici. Opazila ga je dekla. Na isti način je kradel v družbi gori imenovanih vino. pivo. žganje in slanino. Dobili so: Mate Crnković 6 Miha Kolbezen 7, oba Franca Kooig 10, Pf- ff-r Jožef 4 Rudolf Koaig 5 in Jožef Kč mg meseca.  —  Marija Ce
m i č , dekla pri Alojziju Marinčku v Cerkljah vzelajeiz zaklenjene skrinje znesek 592 K Tekom preiskovalnega zapora pa si je izmislila in obdolžila soudeležbe tatvine Antona Borštnarja, rdeč, da je on 300 K obdržal. Zaradi tatvine in obrekovanja prisojeno i je 8 mesecev. —  Matija Mohor ič iz Pesčenka je z remeljnom oborožen vlomil v hišo svojega očeta, ga pretepel in težko telesno poškodoval.   Dobil je 4 mesece in vsak eden en post. — S i m e n Konig z Smuke,   kradel   je   les   v kneza
* uersperga gozdih. K-> ga je čuvaj zasačil pri  tatvini,  odpodil  ga  je s
ekiro in mu grozil, da ga ubije, če a dobi. R»di javne nasilnosti ooso-en je na 3 mesece. — Jožef Ma-e n e 1 iz Budganje vasi pri Žužem erku  pobil je v noči 23.—24. jumja vaški gostilni šipe,  metal   na go podin|o kamenje. Ker je bil že več-rat kaznovan radi telesne poškodbe n javnega nasilstva,   obsojen   je bil a 5 mesecev težke  ječe. — Č u r k rance je   dne 21. maja t. 1. svo-ega nasprotnika  v   Loki   ne   z na-enom ga usmrtiti tako obdelal, da 1 je ta zhjmil no aro. Sedel bo 1 me ec — Ivan in Rudolf Puželj z Sudražice, oba že   večkrat kazno ana, zoperataviia  sta se c. kr. dav-arskemu eksekutorju Franc Primou. apodila sta  ga  s  cepinom.   C. kr.
sodnija obsodila ju je na 10, oziroma
7 mesecev težke ječe. — Janez T ur k iz Brusnic, mesar že kaznovan, potegnil je c kr. sod. slugi Smidtu zarubljeno listnico iz rok. Prodal pa je tudi vse v rubežen spadajoče stvari. Vsled zabrambe rubežni prisojeno mu je 3 mesece zapora.
— Samomor. V Dolenji vasi v kočevskem okraju se je 25. t. m. obesil na podu posestnik Fran Ložar. Njegova žena je sicer skoro po storjenem dejanju našla moža in prerezala vrv, a je vendar že bilo prepozno, dasi Še Ložar ni bil mrtev. Isti je drugega dne nato umrl, ne da bi se bil se kaj zavedel. Vzrok samomora je neznan.
— Umobolna ženska skoro
zgorela. Umobolna Marija Zupan Či4 v Toplicah je bila 28. t. m. sama doma v koči, ker je mati šla prat na bližnji potok. Bolnemu dekletu je bilo dolg Čas; vzela je dve sveči, jih prižgala in si jela ž n|imi igrati. Nakrat so se ji vneli razpušČeni ias|e in dekle bi bilo gotovo zgorelo, ako bi ne prihitel bo«*ed Jernej Žmfrau in udusil ognja Marijo Zupančič ki je hudo opečena, so prepeljali v deželno blaznico.
— Šmarsko rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 6 septembra 1903 ob 10. uri dopoludne pri Štetem Križu tik Slatine.
— Zveza kolesarjev v Na-
brezini priredi v nedeljo 6. septembra t. 1. veliko slavnost s petjem, godbo, z igro in šaljivo poŠto. Dobiček je namenjen za ustanovitev društvene knjigarn«, kakor tudi za ustanovitev otroškega vrtci, kateri se odpre ž* 1. oktobra t. 1.
— Družba sv. Cirila in Metoda za Istro, ki je letos zaključila svoje X upravno leto, je imela, kakor smo povzeli iz izvestja, dobodkov 53.386 kron 47 vin., stroškov pa 50 9 i 0 k r o o 1 T v i n 01 dohodkov so nabrali hrvatski ča »opisi lepo svoto 19229 kron 3 2 vin., vžigalice so vrgle 5.148 kron   40   vin.,    cigaretni papir
8 18 kron 98 vin., kavin surogat pa 150 kron. Družba je imela preteklo leto 5 4 podružnic in 10 6 pokroviteljev in je vzdrževala, ozi roma podpirala 1 1 šol in šolskih vrtcev. Iz teh kratkih podatkov se vidi, da je »Družba sv. Cirila in Metoda za Iatro« v preteklem letu znatno napredovala in je visoko pre kosila našo slovensko šolsko družbo ki je za lani izkazala samo 34.162 kron 74 vin. dohodkov in v celem 1069 kron 69 vin. primanjkljaja, dočim ima hrvatska družba prec-jšnii prebitek. Kakor se torej kaže, so Hrvatje bolj požrtvovalni za svojo šolsko družbo, nego mi Slovenci. To nam bodi v bodrilo, da bomo tudi mi svojo požrtvoval nost v bodoče podvojili, da ne bode več treba naši prepotrebni »Družbi sv. Cirila in Metoda« računiti leto za letom zaroli s — primanjkljaj*!
— „Komar" v Šiški. Kako pnde  cerkveni  praznik (žegnanje) v Spodnji S šfci v dotiko s sitno živa-lico   »Komarjema, tepca  ne   pove ne zgodba, ne tradicij*. Resnično pa je, da se od nekdaj »Komar« v Spodnji Šiški  kar najbolj  slovesno in veselo praznuie. Za »Komarja« se pripravlja vse:  Žene,  dekleta, fantje in možje — kar je pravih občanov, vsi vsknf se zanimajo   za to redko slovesnost. l>\-\ je Spodn|a š ska v zadnjih desetletjih že   postala precej gospoaka, vend*r se »Komar« praznuje  de po starih šegah, in to je prav! Taki narodni  običap  imajo tipičen pomen, oni vzdržujejo v prebivalstvu zavest skupnosti  in  ohranjujejo   kraju prvotni značaj ter gojijo ponos in vzbu |*jo  ljubav  do rodne zemlje. Stari običaji  so nekaki dokumenti, s ka terih  se bere zgodovina dotičnega kraja in  prebivalstva   Naj se toraj vzdržujejo! V soboto ob 4 uri popo lud ne   so   možnarji   s cerkvenega gr čka in potrkavanje v zvoniku ozna n>li   »Komarja«.   V   hiši domačina •Srelca« so na predvečer pletla de kleta vence iz smrečja, pušpana rož in trav. Fantje bo prinesli škaf vina in z njim pogostili pridne, zale de-laike. Potem pa so se venci slovesno nesli  k cerkvi. Dekleta v vrstah, z venci  na rokah so zastopile široko cesto, godec  pred  njimi, fantje za njimi. Z godbo in petjem pomikal se je sprevod ob luninem  svitu na določeni kraj, kjer so bo venci izročili fantom, da ž njimi ovi|ejo in zveiejo maje.   Spodnja Šiška je  bila včeraj pravo mravljišče, zlasti pred cerkvijo, ki je bila okiČena z venci, cvetkami, svečami, maji in zastavami   ll*z stolp je vihrala trobojnioa.  Na trgu in po gostilnah   se   je   slavil   »Komar« pri polnin  čašah,   ob   zvokih godbe, pri petju in živahnem plesu. Tako se je tudi letos,   kakor druga leta, završil »Komar« v splošno zadovoljnost.
— Rekonstrukcija telefonskega omrežja. Tekom prihodnjih dni se bodo popravljale tele-
fonske žice v Ljubljani, na kar opozarjamo občinstvo za slučaj, da bi nastale tod ali tam pri takih prilikah skoro neizogibne zmešnjave. Potrpljenje je božja mast!
— Preselitev uradov okrajnega glavarstva. Pretekli teden so se že nekateri uradi okrajnega glavarstva preselili v staro sodnijsko poslopje v Hrenovih ulicah. Dosedanji prostori okrajnega glavar stva ee bodo adaptirali za davč li urad, oddelek za ljubljansko me*to.
— V pijanosti je danes p -noči na hodniku pred kazino padel posestnik Florijan ćelešmk, stanujoč na Opekarski cesti štev. 22 in se na glavi tako pobil, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
— Na južnem kolodvoru najdene reći.  V Času od 22 do
28  t. m.  so  bile  na  južnem kolo dvoru najdene sledeče reči: 3 palice, srajoa, etui  za cigarete, črn klobuk in dva kartona s slaščicami.
— V kanal padel je v soboto ponoči v neki hiši na Ambroževem trgu notar I. Soh., ko je šel Čez dvorišče.
— Iz Amerika »t« ae pripeljali danes zjutraj 102 osebi.
— Izgubljene in najdene
reci. Hišni posestnik Avg. Stresen v Kladeznih ulicah št. 19, je izgubil včeraj na poti iz Št. Vida do doma zlato žepno uro, vredno 90 kron in zlato ver.žico, vredno 100 kron. —
V Prešernovih ulicah je bila najdena rujava usnjata denarnioa z manjšo svoto denarja.
— Ameriške novice. V C le vela n d u je umrl gostilničar Valentin Prijatelj.    Zadela   ga  je   kap. —
V Calumetu je umrl trgoveo Jos. Grahek, doma v Userju v črno-meljekem okraju JNedavno so se mu bili splašili konji ter je padel pod voz. Posledic* dobljenih ran je bila sedaj smrt. — Dva medveda sta napadla v gozdu blizu Calumeta brata Josipa in Andreja Ker vel a, ko sta nabirala jagode. Josip )e splezal na drevo, a eden medvedov za njim. Le svojim dobro okovanim čevljem, s katerimi je butnil kosmatinca dvakrat zaporedoma v glavo, ko se mu je približal, se ima zahvaliti za življenje. Med tem je Andrej streljal z revolverjem na medveda ter ga nagnal z drevesa. Na to p* sta brata bežala, kolikor so nju noge nesle. Josip je pustil v strahu svojo suknjo pod drevesom, ki jo je medvedka na kosce raztrgala.
* Najnovejše novice.   P o
sledica    železniške nesreče pri Koidropu.   Izpod razvalin ponesrečenega  vlaka  so zopet izvlekli dva mrtveca. V bolnišnicah je 57 ra njenih, med  njimi 2  stotnika in 13 poročnikov. Neki poročnik in narednik   sta   vsled   strahu   zblaznela — Štrajk pri poulični železnici v Belgradu je splošen. Štrajku-joči  so  razdjali  vozove   — Anarhisti.   Policija v Pulju je zaprla 8 delavcev,   ki   so   baje  anarhisti. — Okostje  moškega  so  našli v gorovju  Rax   Osostje  je Oilo še oblečeno  ter  brez glave.   Glavo so bili že lani našli v bližini.   Kdo je ponesrečeni se ne ve. — Petletni sin ustrelil očeta.   V Tornoczu na Ogrskem se je igral 51etni sinček gozdarja Polakoviča z nabasano puško, ki  se je  sprožila  ter  je strel zad*d očeta  v prsi. — Velika tovarna za celuloze  je zgorela  v En-gelsdorfu v Šleziji. — Ponuja Ijivo  »damo« so zaprli v Kio-sterneuburgu V policijskih rokah pa se je prelevila v moža. Kdo je ta preoblečeni, se ne ve,  najbrže kak Rus. — Smrtna sodba znižana na — dveleti ječeV B«cBkereku je brambovBki narednik S«0 iy grozno trpinčil   vojake.   Bobnar  TurČ'ć se vsled tega ni mogel premagovati ter je udaril krutneža s puško po glavi, da se je zvalil onesveščen  Vojno sodišče je obsodilo bobnarja v smrt na vishoe; obsojeni je vložil prošnjo de cesarja ter mu je bila kazen spremenjena v dve leti ječe. Narednik je dobil dva mesec* ječe.
* Pristranski porotnik* Po tridnevni razpravi se je v soboto obravnava Saborskv-Jedek pred porotnim sodiščem na Dunaju nenadoma preložila, in sicer radi pristranosti porotnika Rausoherja. Ta slučaj je gotovo nenavaden in se najbrže do sedaj ni še nikjer na Av atrijskem pripetil. Ta dogodek tvori novo poglavje v psihologiji porotnikov in je gotovo unikum v avstrijskem kazenskem zakonodajstvu. Podlaga pravdi Saborsky-Jedek je navadna tožba radi razžal|enja Časti. Tvrdka Saborskv trguje z živino na debelo, obtožen Jedek pa je mali mesar in podpredsednik mesarske zadruge. Ko se Je lani uvedel na živinskem trgu na Dunaju nov prodajalni red, je pri šel mesar Jedek najbrže radi velike konkurence s firmo Saborsky v nasprotje, ki se je sčasoma poostrilo tako, da je Jedek imenovano firmo v
mesirskem listu jako hudo napal doižeč jo raznih umazanih dejani. To je bila podlaga tožbi, o kateri s j im-h soditi dunajski porotniki. V sredi med obravnavo, ko je bil za shšan priča Hiitter, ki je edini ugodno govoril za obtoženca J e d e k a , je porotnik Rauscher osten-tativno izrazil svoje simpatije Jedeku kliČoČ k izvajanjem imenovanega sve-doka demonstrativni svoj »bravo«. To svoje postopanje je Rauscher na to v listu »Deutsche Zeitung« še pojasnil trdeč, da je zakhoal prič' iliit terju bravo radi njegove odkritosrč nosti, ker je bil ta edini svedok, ki je imel pogum — izpovedati resnico. To je dalo zastopniku obtožbe dr. Rosenfeldu povod, da je predlagal, da se naj obravnava preloži — radi pristranosti porotnika Raus<herja. Dr. Rosenfeld je trdil, da je Rauscher z znanim svojim nastopom prelomil dano prisego, da se ne bode dal voditi od nikakih čustev simpatije ali pa antipatije, in je celo svojo mržnjo do tožeče stranke javno izrazil v Časopisu, vsled česar se ga po § 72 k. p. r. sme odkloniti kot pristranskega porotnika. Ker pa je Rauscher med tridnevno obravnavo mogel vplivati v svojem smislu tudi na ostale porotnike in ker se mesto njega po jasnih zakonskih določbah ne sme poklioati na porotniško klop namestnik, vsled česar je tudi porota nepopolna, je dr. Rosenfeld predlagal, da se obravnava preloži. Dasi je ob tožencev zagovornik dr. Gruber temu predlogu z motivacijo, da v zakonu ni utemeljen, odločno ugovarjal, je sodni dvor po skoro enournem po svetovanju sklenil, da se ima predlogu ugoditi in da se obravnava preloži na nedoločen Čas. Sodni dvor je ta svoj ukrep utemeljil sklicevaje Be na § 313 kaz. p. r. s tem, da je bil porotnik Rauscher po svoji lastni iz-povedbi pristranski, kar pa naspro tuje jasni postavni določbi, ki zahteva, da morajo biti vsi dvanajsteri porotniki p o p o 1 n o m a nepristranski. Ta odločba sodnega dvora je vzbudila zlasti v pravniških krogih veliko senzacijo. Najuglednejši pravniki so namreč mnenja, da je ta ukrep, da se radi pristranosti porotnika, raz prava preloži, popolnoma protiza k o n i t. S^kcijski načelnik v pravo sodnem ministrstvu dr Ho^el je istega mnenja, vendar pa povdarja, da so dotične zakonske določbe zelo ne-lasne in da jih bo treba spopolniti. Cela zadeva, naj se motri s tega ali onega stališča, je vsekakor velezani-miva, ker se še dosihdob ni pripetil pri nas slučaj, da bi se radi gosto-besednosti in sangvimškega temperamenta posameznega porotnika raz-gnala cela porotniška klop in preložila že pričeta razprava.
* Mesto iz stekla. Popolnoma iz stekla zidano mesto je v Severni Ameriki v bližini Yellow*tone-parka. Steklo ni narejeno umetno, temuČ je naravno, ki so ga naredili vulkani Barve je temnosive, skoraj Črno, sicer pa je popolnoma podobno umetno narejenemu steklu. Rezati se da na kose ker ne pripušča nikake mokrote.
* Detomori pravno zapovedani. Pri avstralskih zamorcih je še dandanes detomor, posebno slabo razvitih in nezakonskih otrok dovoljen; istotako se dovoli otroke moriti, ako jih je rodbina že dobila trotovo število. Ako umrje mati pri porodu s« živi otrok z materjo vred pokopl-e. Rwno tako je ta strašna navada v Polineziji splošna. N* Ra-dak-ot)kih sme rodbina imeti le tri otroke, vse ostale mora mati žive pikopati Tuli pri Ialijanih v Severni Aneriki in v Južni Ameriki ie bila do nedavno taka navada. Pri paragvajskih Iudijanih se vsled tega zgodi, da nimajo cele rodbine nobenega živegi otroka, ker navadno vsaka mati ohrani le zadnjega otroka ž vega, p*i t »,n pa se seveda lahko zmoti. Ilitentoti v Afriki zavržejo redao dvoičke in pohabljene novo rojenem. P nebno pri starih narodih si bih detimori, posebno deklic, pravno vpeliani. Stari E^ipti, Grki, Rimljani in Arabci so slabotne otroke polagali v koz i ali p« jih metali v k 'Strah v vodo. Na ta način je h.la legendarna rešitev M ljzesa.
Teleioflssa in brzojavna poročila.
Dunaj 31. avgusta. Rizkritja ogrskega postane* Poloayja so nsoašse nacionalce močno kompromitirala. Ta stranka, ki seiaj toliko besedici o potrebnem edinstvu armade, pred nekaj časom pa se je pogajala s Kosuthovci, kako bi se to edmstvo razbilo in ogrska armada pomadjanla, je vsled tega v odločilnih krogih jako maogo iz gubila
Baligrad 31. avgusta Včeraj se je tu vršil velikanski shod, katerega se je udeležilo 8000 oseb.
Shod je protestiral proti postopanju Turčije v Macedoniji in zahteval, da naj se pacifikacija Ma-cedonije poveri balkanskim državam. M^d shodom je došla brzojavka, da so Turki razdejali neki samostan na srbski meji in poklali vse prebivalstvo, kar je dalo povod veliki demonstraciji. Nekaj Iju li je hitelo demonstrirati pred turškim poslaništvom, a policija je to preprečila.
Carigrad 31 avgusta Turki so bili pri Paraslovu in GDbešu bljzu MDnasfrra popolnoma poraženi Iz maščevalnosti so požgali nekaj krist'janskih vasi.
Carigrad 31. avgusta. Vlada je dobila zaupno informacijo, da je bolgarska vlada svoje itak jako znatne posadke ob turški meji skrivaj pomnožila za pet polkov pešakov in tri polke konjenikov.
Petrograd 31 avgusta. Carjev stric, predsednik državnega sveta, veliki knez Mihael NikolajeviČ, je na smrt obolel
Petrograd 31. avgusta. Odstop ministra W i 11 e j a se v listih različno komentira Splošno se priznava, da pomeni ta odstop popolno premembo vladnega sistema.
Poslano.*1
Gospodu Kaufteku v Ljubljani v
preudarek. Že več časa strme opazujemo gospodarstvo na Vaši graščini v Radelci, katerega vodi Vaš oskrbnik g. Jaklič. Nam se jako čudno zdi, k »ko je to mogoče, da pustite toliko časa stvar pri miru; čudno — čudno! Mogoče Vam ni ničesar znauo, kaj in kako se gospodari; zato naj Vam navedemo samo nekatere bolj pomenljive stvari, katere so Vam na veliko škodo, v preudarek.
Jeli Vam je znano, da so vse njive zapuščene? Nekaj časa je vsaj pustil, da je perenka rasla, katero je potem kmetom za krmo prodajal, sedaj rase le še trnje in praprot.
Ali je Vam znano, da je kozolec na „maroiu** že jako razpadel, da je streha vsa razstrgana in da rebra kaže, da že povsod ob deževji voda skozi streho teče, da je les že ves preperel, in da bode v kratkem popolnoma ognil? Dokler je bila streha še cela, bi ga bil lahko prodal za najmanj 400 gld., sedaj ga nobeden niti za 50 gld. več ne vzame, ker je les že večinoma se-gnit. Ob času, ko ste bili letos Vi tukaj je seveda naročil krovce, da bode streho, katera je slamnata, popravil, a ko ste Vi odšli, je rekel: „Krovec bode takrat prišel, kadar bodem jaz hotel,u in ni ga bilo še do danes in kozolec ima še danes popolnoma razstr-gano streho, in še danes kaže rebra. Hiša na „marofuu je v takem stanu, kakor bi „roparjiu v njej stanovali.
Ali je Vam dalje znano, da se bodo na „marofua tudi živinski hlevi skoro podrli? Kaj se Vam zdi?
Hlevi, ki so bili nekdaj jako lepi, ki so bili uzor gospodarskega poslopja v kakem stanu se pa nahajajo danes? Opeka je vsa razbita na strehi, pov-sodi so luknje, tudi zid razpada, in ako se skoro drugači ne ukreue, se lahko v najkrajšem času zgodi, da bode tam kjer so nekdaj stali krasni živinski hlevi, le kup kamenja in peska.
Vi mogoče mislite, da bode ta g. Jaklič tukajšne zemljišče po parcelah na javni dražbi prodal, ali motite se g. Kaušek! Za oklice je res že mnogo plačal in sprvega so došli mnogi kupovat — a kupili so malo, pa vendar sprvega je še šlo, končno je pa s ceno poskočil tako visoko, da je vsakemu nemogoče kaj kupiti. Kadarkoli je dan licitacije napovedan, g. Jaklič je na licu mesta vedno sam.
Nas je dosti, ki bi radi zemljišče kupili, ali dokler bode g. Jaklič prodajal, mi se ne udeležimo več kupčije zakaj cena se stavi tako pretirano visoka, da si nikdo niti nc upa staviti ponudbo.
Pa tudi iz drugih jvzrokov nočejo ljudje od g. Jakliča kupovati! On živi namreč skoro z vsakomur v osebnem sovraštvu, da se ga najbližui sosedje ogibljejo. Samo nekaj še. Sedaj se ima za dvoje kažnjivih dejanj pred sodiščem zagovarjati in sicer radi prestopkov po       496«, 491. iu 431. k. z.
Kaj uc gocp. Karfak, to da uekaj misliti, kaj ne? Ta človek postopa tako samo oblastno kakor bi bil on edini gospod, na vsakogar pazi; ako kdo po noči le zakašlja ali kibne, takoj ga o vatli na pristojno oblast radi kaljeni a nočnega miru. Tako torej igra Vaš uslužbenec v naši občini ulogo „policaja.14
Ali Vi to navedeuo postopanje odobravate? Jeli je to Vam ua korist t Gotovo ne!
♦i Za rsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tould, ifrdikoc dolofia zakon.
Mi bi radi imeli mir, pa on tega nože; on nas boČe kakor nekdaj tuji grašeaki z batiuami v strahu držati, ali mi se mu ne damo. Izid sodnijske obravnave bodemo Vam naznanili. Ako bode obsojen v denarno globo, se pač ve, kdo bode prizadet!
Ako torej hočete prodati Vaše zemljišče, mi radi kupimo, ali pošljite nam človeka, ki se kaj razume, ali pa pridite sami, bodete vsaj videli, kako Vaš oskrbnik gospodari. O kupčiji pa se bodemo potem že zedinili.
Prosimo Vas pa, da nam ako sami ne pridete, vsaj odgovorite, ali še hočete nadalje takega oskrbnika imeti v službi, ki Vam uničuje Vaše premoženje? Ali se on ne more na noben način odpraviti, oskrbništvo izročiti kakemu sposobnemu možu ? Lahko bi pisali Še več, pa za danes zadosti! Ce hoče pa g. Jaklič nas še nadalje izzivati, smo mu na razpolago, toda smrdelo bode!
Več takih,  ki dobro vidijo.
Dobro sredstvo
zdravje ohraniti
PITI! PITI! 1*1X1!
manj vina jo   manj pive
Rogaški Tempel-vrelec
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Oradni korzi dunaj. borao 31. avgusta 1903.
Naložbeni papirji« t'2c , majeva renta   . .
srebrna renta   . . 4" j avstr. kronska renta
»    zlata „ |°/0 ogrska kronska „ t°/o     „    zlata        ii.    • I 4% posojilo dežele Kranjske iSVo posojilo mesta;Spljeta
AV/o n » Za£5 A1/,°/0 bos.-herc. Zel. pos.;i902
4°/0 češka dež. banka k. o. -te/ 2 o.
V!s°!0 zast. pis.gal. d. hip. b.
A1 V/,, pest.  kom. k. o. z I 10% pr. .  .   .  .  . i
ASVo zast. pis. Innerst. hr. ;
i1,.0/.   „     m   ogr. centr. deželne hranilnice
AV«°/o zast. pis. ogr. hip. b.
AV«0/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. ...
A\'i°/o   ii   Ceske ind. banke
A°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
A9/0    h  dolenjskih železnic
6*/,    „   jož. žel. kup. Vt Vi
4V«°/o av. po8. za žel. p. o.
Srečk«.
Srečke od ieta 1854 .   . .
>«       n    m     18o4 . . tizske .   . ... že nilj. kred. I. emisije
„ n. „ c grške hip. banke . M    srbske a frs. 100 — l(     turške   . ...
Basilika srečke    . .
Kreditne » ...
fnomoSke ■       • •
Krakovske , ...
Ljubljanske »        . .
Avstr. rud. križa ,
Ogr.     M     „     •    . .
Rudolfove s   • ■
Salcburske ,    .   . •
Dunajske kom.    ,    •   . •
Delnice.
Južne železnice    •      .   . H 81
Državne železnice .... 655
Avstro-ogrske bančne del 1579
Avstr. kreditne banke  .   . 648
Ogrske       .          „          . 717
ZivnoBtenske        H     •   • 250
Premogokop v Mostu (Brux) 625
Alpinske montan .... ?08
Praske želez, ind. dr.   .   . 1 1635
Rima-Muranyi..... 456
Trboveljske prem. družbe . II 379
Avstr. orožne tovr. družbe 363 Cafike sladkorne družbe .
Valute.1;
C. kr. cekin......
80 franki ......
90 marke.......i
Sovereigns......t
Marke........
Laški bankovci.....
Runlji       ... ...
Dolarji ...      .      . .
Deotr
100-10 100*-
10C-4" 12C 55
97 901 119 10
99-75i 100—:
100 — 100-60!
99 65 99 60 101-
1C5 —
101 —
100 25: 100-—
100-—i 100-25!
98 50! 9QfK)|
303 10 100 —
170 — 183 — 246 50 155 — 287*— 278 — 260 — 86 75 117 25 18 85 436 — 83 — 80 — 71 — 53-75 26*40 68-77'— 469 50
Bt»«o
100 30 100 20
looeo
120 76 9810 119 30 10076
101:0 9175 100 80 10170
106 — 102'—
10125
100 60
101-—
101 25
99 75 30515 100 60
179 — 184 50 250 50 157 — 292 — 283 — 265-
118 25 19*85
440 — 87 — 83 50 75 — 54-75 2740 72 — 81 —
475 50
g2_
50   65-i 50 1583 —
50 640 50 _f n\q-_
50i i 251'50 —I  633 —
- $369 — —11645 — 50, J457 50
— 380 — —13355 —
\ 156 —
1138 1141 1906' 19-08 2348 23 54 23 93 S 24 U1 117 27     47 47
95-15 253 22
9535 25* —
Žitne cene v Budimpešti.
dne 31. avgusta 1903. Ttrmln.
Pšenica za oktober
april 1904
za 50 kg K 7-44
Rž
Koruza Oves
oktober sept. 1904
oktober
50 50 50 50
7 72 6 23 615 534
21/, vinarja višje.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 806*2.   Srednji sračnl tlak 786"0 mm
+3 CD & <	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.|	Ve*rovi	Nebo
29. 30. ■	9. zv. 7. zj. 2. pop.	733 2 7339 737 6	19 2 156 191	si. Jjzahod si. sever sr.vzjvzh.	jasne del. oblač. oblačno
„  9. zv. 31. i7. zj. n |2.P0P.		7404 742 4 741*7	144 102 221	si ■ 8zahod brezvetr. si. svzhod	jasno megla jasno
\ m m IIJ u A#*rjt*\ namanja s potrtim srcem v svojem in v imenu svojih otrok Alfonzii, ."?■ t»lti*u( 4.rf gorja, Ht»»*» in Berte vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tožno vest. da je mirno v Bogu zaspal ljubljeni soprog, oz. oče, gospod
Gregor Žerjav
c. kr. okr   sodnik v p.
danes ob s/4 na JI. uri predpoldaa po kratki, težki bolezni, previden s svetotajstvi v 76. letu svoje starosti. 2240)
Pogreb predragega ranjcega se bo vršil v sredo, 2 klmovca, ob 3. uri popoldan.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v ljubljanskih cerkvah.
Pokojnika priporočamo v blag spomin.
V Ljubljani, dne 31. velikega srpana 1903.
Kot učenec se veprejme
Jls vi^ vi.
j > ^^^^^^^^^^aa^a^aj
2788 ^30)
^^^^^^^^^^^^^
iz dobre hiše, 14 let star.
Jran Xav. /tutnana sin
(2236  l      trgoveo v Krškem.
Restavracija >,pri črnem orlu".
Jutri v torek,!, septembra 1.1.
KONCERT.
Svira Šramel-kvartet.
Začetek ob 8. uri.    Vstop prost.
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski
Janglefoot".
En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po IO vinarjev list. (li—197)
Glavna zaloga za Kranjsko:
Kdmund Kavčič
v Ljubljani.
Stenrih cffenda, £jubljana.
V ponedeljek, 3/. a t/g as f a f. i a naslednje dni prodajam rodi pozne sezone globoko pod naoadno ceno. Posebno priporočam klobuke sa dame, bluze, solnčnike i. t. d.
Za jc5cn$l^o $ez©no
bogato odbrana zaloga mičnih novosti v konfekciji za gospode, dame in otroke, največja izbera najpripravnejšega za
šolsko mladino
kakor tudi najfinejše Športne suknje in površniki za velecastite gospode duhovnike po najnižjih cenah.
NaroČila po meri se izvrše na Dunaju hitro in najfineje. Angleško in francosko blago za naroČila po meri je vedno v zelo veliki izberi v zalogi.
Angleško skladišče oblek
3(apamacsija £ 3ondy
Ljubljana, Mestni trg štev. 5. (2237_2) O. Bernatović, poslovodja.
Naznanilo.
Iz bivše konkurzne mase
pri .Amerikancu'
zaostala moda, zaloga manufakturnega blaga, se je prepeljalala dne 20. avgusta t. I.
iz Starega trga
na Dunajsko cesto št. 20
m vis-a-vis kavarne „Evropa" • f>
in se bode tam prodajala po ceni nepreklicno do najdalje I. novembra 1903.
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikan8kega sestava, kakor tudi * 11«*«* t ii*J**, |#la-iiliit- in pisalne h t roje. — Daje se
tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 17     brezplačno. 1294
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje iz-delkti svojega ke7*ičn«j-farmacevtiCnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot  sicer  vsi   drugi   medikamenti z
največjo skrbnostjo in snainostjo. FieeoliJe-**t /H<.<lnm tliiktura krepi želodec, vzbuja veselje do Jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (Ib72—27)
IMeeollJevo   žele-eiittto vino se
uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah  z najboljšim vspehom.  Poiliterska steklenica 2 K Pleeolljev! sirupi Iz malin ali
taniarinde dajo z vodo pomešani Izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130.
1»«»*. *
P. n. odjemalci  si labko ogledajo naš znameniti laboratorij.
Dva dijaka
iz boljše hice, mlajda sr^dnjasoL se sprejmeta pri učiteljski rodbir na stanovanje. (2237—i
Več pri upravniitvu »SI Nar
StavbišcV
s pravico 251etnega oproščenja davlp nasproti   kapelici v Krakovef se proda. Pojasnila daje A. Derganc, briv v Ljubljani. (2228-Tudi se proda baraka.
Dijaki
se sprejmejo  n*  lepo stanovanje dobro hrano. (22HB-Povprasa  se   na Radecker cesti štev. 2, I. nadstropje.
Gostilno
želi nekdo prevzeti v najem pa na račun. Gre tudi kot nate na račun proti kavc'ji.
Ponudbe pod natakar št. 2 poste restante Šk. Loka. (223c*
Izobražen
oseba bi sprejela takoj kako da bi kaj prepisovala, računila pisala itd. in sicer če je mogc svojem domu.
Ponudbe naj  se blao*ovoi Jiljati pod ,U. J. 1001, Sv. Lo na Drav. polju, Ptuj, poštno U
ii P-
tu
©» a ai *vi dru a el ves var ža? »P
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice^
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. ve
od-
XbvqćL ia voaadga roćLsi.
a
veljaven od dne 1. maia 1903. leta. . i v
Odhod lz LJubljane ju2. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči me-v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthr > k i h Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 5. i V0(*j. vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob  nedeljah in praznikih. — 0t
o
B v
veg
pot Jes ske dot
m o
P r
po s naj
Po
zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieste, Ljubno, I0^* Selzthal v Sobiograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, L vare, Heb, Francove vare, Prago, L^psko, čez Amstetten na Dunaj.  —  Ob 11. uri dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. ^u 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in prazniki. 1 k 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenafe*-Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bi gene, Curih, Genevo, Pai-Ls, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Mariji: vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko Dunaj čez Amstetten. —  Ob 10. uri ponoči osobni  vlak v Trbiž, Beljak, Franzer. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Kočev Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto,  Straža, Toplice,   Kočevje, ob 1. b m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljublja: juž. \o\. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, W nakovo. Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Ste-Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  — Ob 11 t 16 m dopoldne osobni vl?.k z Dunaja čez  Amstetten, Prago (direktni vozovi I i razr), Karlove vare, Heb, Manjine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, T Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. M( Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Belt Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensieata, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer oe vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal lz Inomosta, čez K Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Pra Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in pr mkih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebm vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septemb* ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega meita in Sočev^a. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mes: Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod  iz Ljubljane drž. kol. v Zamn MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 10- uri 45 m ponoči samo  ob nedeljah in praznikih, —  Prihod v Ljubljano drž. kol. Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu^a. >ju 6. uri in ob 9. uri 66 m zvečer samo ob nedeljah m praznikih. (171
Razglas.
Podpisano županstvo proda iz svoje boste v Cegonci pri Rudo',
vem, kaka dva kilometra od novomeškega kolodvora oddaljeno, okoli
SCO ICLOJ 3.11 SJOCLTOlžL
in sicer po kosih, katera drevesa so za prodajo že zaznamovana. V to tvrho b<
dne 10. septembra 1903 ob 11. uri dopoldne
v mestni biši v Rudolfovem javna dražba.
Pismene ponudbe naj se do istega dne vlože pri podpisanem Županstvu je vsaki ponudbi priložiti  10°/« varščine v gotovini,  hranilnih knjižicah ali ljavnih vrednostnih papirjih.
Mera dreves je 39 do 53 centimetrov in vsakdo, ki hoče vložiti ponu«; ali se sploh dražbe vdeležiti, si labko zaznamovana drevesa poprej ogb mestnim gozdnim čuvajem Pavlicem, ki stanuje v Cegonci.
Oziralo se bode v prvi vrsti na tiste ponudnike, ki hočejo kupiti okoli 500 dreves.
Mestna občina ni vezana sprejeti  najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vs ponudnik na svojo ponudbo do 1. oktobra 1903, kar se ima v ponudbi onu
Pogoji glede plačevanja kupovine, sekanja dreves in kedaj je spraviti iz hoste, kakvM- tudi vsi drugi pogoji izvejo se v obČiuski pisarni v Kudoli in ima vsak ponudnik v  svoji ponudbi izjaviti, da so mu  vsi pogoji m da se istim podvrže.
R u d o 1 f o v o, dne 30. avgusta 1903.
(2232-D Mestno županstvo
Srednja temperatura sobote in nedelje 19'5* in 16 4*, — normale: 17 3° in 171#. — Mokrina v 24 urah: 00 mm in 00 mm. —
I
Sprejema zavarovanja človeškega živ- j ljenja po   najraznovrstnejsih  kombi- j nacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt  z zmanjfiujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna "banica Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi  ilo¥ansko - narodno upravo. (26—99)
Va» poJMnil* daje:
lini zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
sala   &*<e»w. *2S.
Zavaruje poslopja in premičnine pr, požarnim škodam po najnižjih cena Škode cenjuje takoj in najkulantneji Uživa najboljši sloves, koder poslu
Dovoljuje iz čistega dobička izdan podpore v narodne ;in občnokoristci namene.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarno-.