Št. 33.
Maribor, dnep7.gjiilija 191!. |
Tečaj XLV
■ .....-
Ust ljudstvu v. pouk in zabavo.
k- - —
¿fktovn g	"	"	"	'	cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate In reklamacije*
ga Inserate s« plačuje d3 enostopne petttvrste za enkrat 15 sina «a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseraH bo sprejemalo Bo Brede zjutraj, m ¡S«
zaprte reklamacije so poštnine proste«
Preosnova ljudskega šolstva.
Poslanci S, K, Z. so že v zadnjem zasedanju državnega zbora, vstrezajoČ opravičenim zahtevam slovenskega kmečkega ljudstva in našim krajevnim razmeram na deželi, zahtevali izpremembo Šolskega zakona.. Radi razpusta državnega zbora Se ni tedaj prišel predlog v pretresovanje. Takoj prvi dan ob novem zasedanju so poslanci S, K, Z. zopet vložili predlog o tem velevažnem šolskem vprašanju in s tem dokazali, kako jim je na srcu blagor ljudstva in blagor Šole same.
Predlog zahteva, kakor smo že zadnjič poročali v „Slov. Gospodarju", da se ne sili otrok y, Šolo pred 7, letom, ker je potrebno, da se otrok telesno okrepi, predno začne posedavati na Šolskih klopeh. Šolska doba naj traja polnih šest let. Na ta način: se bodo otroci več naučili kot v osmih letih, ki so le na papirju-
Na deželi se mora dovoliti, kjer zahteva to kraj-ni in okrajni Šolski svet, poldnevni pouk. Radi te točko se bodo seveda naši liberalci zopet zgražali. Toda nas to nič ne briga. Mi dobro vemo, ker poznamo na-Se krajevne razmere, da celodnevni pouk zlasti v hribovitih krajih nima nobenega vspeha, temveč povzroča pri stariših celo mržpjo do šole. Krajevne razmere so včasih take, da otroci pri najboljši volji ne morejo priti v Šolo celi dan, ali pa morajo stradati čez poldan v Šoli, Mi poznamo tudi na Spodnjem Štajerskem nekaj Šol s poldnevnim poukom, ki so v marsikaterem oziru boljše, nego Šestrazrednice s celodnevnim poukom.
Ni mogoče danes obširno dokazovati upravičenosti teh zahtev; omenimo le toliko, da se zastonj pro-tivijo nekateri odločilni krogi proti uvedbi poldnevne-ga pouka.. Mi ga ne zahtevamo povsod, temveč uvede naj se le tam, kjer ga želi ljudstvo radi krajevnih razmer. Nam ne bode nikdar prišlo na misel, zahtevati poldnevni pouk v mestih ali trgih. Ti naj imajo Šolo, kakoršno sami želijo; kot davkoplačevalci pa i-majo kmetje tudi na deželi pravico, da zahtevajo šole, .ki so primerne njihovim razmeram.
Da smatrajo Šolsko vprašanje poslanci za prav resno, spozna lahko vsakdo tudi iz tega predloga, ki :zahteva novi učni načrt za ljudske Šole na deželi. Za vse druge stanove se skrbi; vajence poučujejo že v vseh trgih in mestih in jih pripravljajo za bodoči poklic, le za kmečki stan se ne skrbi v tem oziru nič.
Ali naj pošlje vsak kmet svoje sinove v kmetijske Šole? Tega ne more storiti in tudi ne gre zlahka. Kmečki sin zapusti ljudsko Šolo, gre za hlapca ali kam drugam, ip Če ostane tudi doma, nobeden se prav ne briga zanj. Da bi mu kdo dajal kakih navodil za gospodarsko delo na kmetiji, se le redkokdaj zgodi. Deček nima takoj v početku pravega smisla za kmetijo in za delo na kmetiji, tem ma|nj pa še veselje za to delo, in postane slab kmet.
Tu mora poseči ljudska šola vmes. Po Šestem letu šolanja se mora podajati kmečkim lantom gospodarski pouk ravno v tem smislu, kot se vrši nadaljevalni pouk za vajence v trgih in mestih. LjudskoŠol-ski pouk se mora Času primerno preosnovati. To zahtevajo vedno liberalni krogi in tudi učitelji. Priznani vzgojitelji zahtevajo, da se opusti v ljudski šoli nepraktično vbijanje v glavo raznih pojmov in se^uči mladina le potom lastne izkušnje, kar vidi in kar dela, Mi nismo proti takemu preosnov.anju ljudske Šole; dosledno se mora na deželi preustrojiti po teh načelih ljudska šola v pravo delavnico našega kmečkega gospodarstva ip malega obrtništva. Kar zahtevamo mi od ljudske Šole, je le nekaj praktičnega za naše kmečko ljudstvo.
Videli bomo, kako stališče bodo zavzemali razni liberalci proti tem načelom za preosnovo ljudskega šolstva. Poslanci S. K. Z. ne bodo mirovali, predno se ne začne resno razmotrivati to velevažno šolsko vprašanje.
Državni zbor.
Zadnji petek'si je zbornicaizvolila za predsednika člana nemško-nacionalne zveze, dr. Sylvestra. Podpredsednikom so izvoljeni Slovenec Pogačnik, Ceh Zdarsky, Poljak German, Rusin Romapjčuk, Italijan Conci, nemški socialni demokrat Pernerstorfer in nemški krščanski socialec Juckel Med zapisnikarje je bil izvoljen izmed Slovencev dr, Benkovič.
Ob koncu petkove seje je bilo bojno glasovanje za dnevni red med socialnimi demokrati in zastopniki kmečkega stanu. Socialni demokratje so hoteli, naj se v torek, dne 25. t. m. razpravlja najprej o uvozu tujega mesa in tuje živine. Poslanci kmečkega prebivalstva so bili proti in so glasovali za to, da se naj v torek razpravlja o dovoljenju avstroogrske banke, da Še nadalje izdaja bankovoe. Zmagali so kmečki zastopniki.
Ko je bil v petek izvoljen predsednik, smeli so se začeti vlagati predlogi in interpelacije. Evo vsebino važnejših predlogov in interpelacij, ki so jih vložili poslanci Hrvatsko-slovenskega kluba.
Šolska vprašanja.
Naši poslanci so obljubili svojim volilcem, da se bodo na Dunaju trudili, da se spremeni sedaj veljavni 1 j u d s k o š o 1 s k i zakon, ki ne ugaja kmečkemu prebivalstvu. Obljubo so začeli koj izpolnjevati in so stavili Roškar, dr. VerstovŠek in tovariši predlog, o katerem govorimo na uvodnem mestu.
Nadalje so stavili Roškar, Pišek in tovariši predlog, s katerim se zahtevajo primerni p r i s p e v-k i od države k stavbenim in oliranjujočim stroškom za ljudske šole. Po sedaj veljavnem Šolskem zakonu morajo občine za šolo ne le potrebne nove stavbe, ampak vse potrebščine za obstanek prispeviati iz svojega. To povzroča občinam ogromne stroške, visoke občinske doklade, katerih nekatere znašajo več sto odstotkov doklade, Iz tega sledi vedno večje zadolženje občin in posestev. Nujna potreba je, da se ljudstvu Šolska bremena znižajo. Država ima tudi dolžnost, skrbeti za potrebno šolsko izobrazbo svojih državljanov, in zato vsaj polovico prispevati k Šolskim stroškom.
Zavarovanje zoper nime In ogenj.
Poslanec Roškar, dr, Benkovič in tovariši so stavili predlog za obvezno zavarovanje proti vsem elementarnim nezgodam.
Toča, povodenj in razne druge uime uničijo leto za letom ogromne množine pridelkov vseh nasadov, na deželi. Mnogo milijonov vrednosti na živilih, vinu in sadju se izgubi vsako leto. Beda in siromaštvo, da celo stradanje vsakdanjega kruha, je naravni nasledek, Ves trud poljedelca in vinogradnika je večkrat tudi skozi več let brezuspešen. Vsemu temu se da % velikem obsegu odpomagati z obligatnim zavarovanjem proti nezgodam. Današnje podpore so ne le nezadostne, ampak tudi nečastne za kmetovalca, kateri nima le sebe in svoje preživeti, ampak pridelati potrebna živila tudi za druge stanove. S primernimi prispevki države in dežele in z doplačilom ne prevelikih premij od zavarovancev, bode možno vpeljati zavarovanje v prid vsega, z obdelovanjem zemlje se pečajoče-ga ljudstva; beda na deželi bode s tem vsaj omejena, če že ne odpravljena.
Zadnji Ave.
Stal je na sredi gozda . ,, Lahek večerni vetrič ga je hladil. Razmišljal je, kaj naj stori. Videlo se mu je, da ima nekaj težkega na srcu. Spomnil se je, kako je bil nekdaj srečen, on, bratje in sestre, in cela družina — pozimi okoli peči... Iz oči so mu prišle solze . . . Začel je plakati in si brisati solze z objokanih oči.
„Oh, ko bi bil oče srečen, bili bi vsi srečni, oce je bil nesrečen, mi smo nesrečni!" je jecljal Tone jo-kaje.
Tone je bil lant kakih 24 let. Oče njegov mu je umrl pred letom. Mož je prihajal domov ponoči, obli, ob 2, uri in celo ob zori. Včasih ga ni bilo po cel dan ali Še več Časa, Mati je pošiljala ponj v gostilno, včasih je bil tam, a večkrat ga ni bilo najti po hišah. Bil je pijanec. Večkrat so ga našli v cestnem jarku, vsega umazauega — pijanega. Večkrat je hodil po mestu zaradi pravd. Iskal je pravice, a ko je ni mogel najti, je Šlo gospodarstvo vedno bolj nazaj, ker ni bilo gospodarja, da bi vso stvar prav vodil. Gospodinja ni mogla opravljati vsega. Večkrat ga je svarila, naj odneha takemu delovanju. On pa je začel preklinjati in razsajati, da je bilo groza. Včasih so se mu zable-•stele oči, ko so se ga otročiči zbali in tekli zbegani iz hiše. In tako se je ponavljalo od dne do dne, od leta do leta. Naposled je Šlo premoženje na — boben.
Ko se je začelo mračiti, je Šel Tone iz gozda proti domu. PomiŠljal je in tuhtal, kako naj ukrene, da se bodo mati. in mlajši bratje in sestrice lažje mogli preživeti. Naposled mu Šine v glavo: „Pri kraju smo, silna beda vlada v hiši. V 'Ameriko pojdcm! Se sedaj grem k agentu, da lahko odpotujem že jutri."
Potolažil se je nekoliko Tone pri teh besedaJi in dejal sam pri sebi: „V Ameriki je večji zaslužek, nego tu pri pas. Več denarja si bom prislužil, pošiljal ga bom domov materi, da se prežive z otroci."
Sel je k agentu in se pogodil ž njim, da odrineta jutri. Od agenta se je odpravil proti domaČi koči. Ostal je pred njo. Postal je nekako otožen, razburjen in srce mu je začelo utripati močneje . . .
V	koči je bilo jako živahno. Ob peči na klopeh so sedeli bratci in sestrice ter se živahno pogovarjali. Veselje jim je sevalo iz jasnih oči, kakor bi jim ne manjkalo ničesar. Hvala Bogu! Zdelo se je Tonetu, da pojde lažje z doma, ker so bili otroci veseli.
Ali naj bi Šel v sobo?
Tresel se je vedno. Strah ga je bilo, kaj poreko mali, ko jim pove novico.
Dvignjl je oči proti nebu in se čutil osamljenega. „ V Ameriko grem, to je zadnji poizkus, zadnja rešitev. Kaj pa poreko mati, bratje, sestrice, kaj so-sorodniki. . . Oh', ti sorodniki, ti bodo še veseli, da se me iznebijo! Bogati so, toda mene ne vidijo reveža, po strani me gledajo, kakor bi bil jaz tega kriv . . ." Tako je tarnal žalostni Tone sam pri sebi.
In zopet je milo pogledal proti nebu, občudoval vsemogočnost Stvarnika in čakal zvonjenje Ave Marije . . . Izza oblaka je posvetil mesec s svojo bledo svetlobo, tiho, lahko, žalostno, kakor bi vedel za gorje Tonetovo.
V	bližnjem stolpu je mogočno zadonel zvon svoj večerni ave.
Tone je stopil v hišo.
Na mizi sredi sobe je brlel« luč. Izpod stropa je visela druga rdeča lučka nad podobo Matere božje. Tonetu se je zdel ta večer nekako svečan.
„Mati, bratje, sestrice, izmolimo danes Ave Marijo, vsi skupaj pod to-le podobo, saj je to zadnji večer — zadnji AVe .. J" Tako je ukazal Tone s tresočim glasom ip pogledal na Marijo Pomagaj."
In vsi so pokleknili in molili,. .
Po molitvi je mati povzela besedo in vprašala Toneta: „Zakaj je zadnji ta-le večer, zakaj ta-le molitev? Ali bode morda koga izmed nas kmalu konec, ali kali?"
„V svet, v Ameriko pojdem, mati, tam je boljši zaslužek. Pošiljal bom ves prihranjeni denar Vam domov, ljuba mati! Živeli bodete z otročiči bolj na lahkem, in tudi jaz se bodem bolj z veseljem trudil v novem svetu, ker bom vedel, da ste preskrbljeni." Tako je odgovoril Tone materi in glas se mu je tresel,.
„Ni prav, da greš!" jamejo mati. „Tam v Ameriki, v tujem svetu, je dovolj nevarnosti. Bog nas že preskrbi tudi na naši rodni grudi! Pa mene poglej!, Stara sem že in malo vredna. En mrzel zimski večer, in matere ne boš videl več."
Tako je govorila mati. Tone si je pa mislil pa
svoje,
„Ali misliš kmalu odpotovati?" ga je vprašala
mati.
„Da, že jutri zarana," je odgovoril Tone. „Zmenil sem se že z agentom zaradi potovanja. Mnogo denarja ne potrebujem. Pomagal bom na ladiji kot delavec, zato je vožnja za-me brezplačna."
„,Toda vendar bi bilo bolje, da bi ostal."
„Ne morem . . ." Izza peči je gledalo četvero bratcev in sestric, nedolžnih oči, ki so ga s pogledi prigovarjali: „Ostani!"
A Tone se ni dal pregovoriti. Bile so mu ravno te nedolžne oči in mati v oskrbi.
Kmalu se je podala cela družina k ponočnemu počitku. Toda Tone je pospravljal svojo obleko v kov-Čega in postavil vse v red, predno je legel.
V postelji nista mogla ne Tone ne mati spati,
„Oh, moj Bog, že jutri, že jutri, pa zarano, predno vzide solnce . . . Obleka je naložena, voz z a* gentom se pripelje, in Tone ž njim v. tuji svet, v, A> meriko,.,"
Poslanec Žitnik in tovariši so predlagali: Izvoli naj se odsek 26 članov, ki naj v smislu sklepov poslanske zbornice v XI, zasedanju in raznih vladnih izjav izdela načrt zakona, da bodo smeli deželni zbori urediti zavarovanje proti ognju po načelih pri-silnosti, vzajemnosti in monopola. — Poslanska zbornica se je v letih 1891 do 1897 temeljito bavila s tem vprašanjem, ki pa je zopet zaspalo vsled vednih parlamentarnih kriz.
Železnice.
Dr. Korošec, dr, B e p ,k o v i č in tovariši so stavili predlog, v katerem pospešujejo zgradbo železnične zveze Polzela-Vransko-kamniška železnica.
Poslanec dr. B e n k o v i č in d r, V e r s t o v-Š e k predlagata, naj se sprejme v načrt lokalnm železnic zgradba železnice RečicarGornji Grad. R o š -kar, Brenčic, dr. J a n k o v i 6 , dr. B e n -k o v i č so predlagali zgradbo železnice Purkla, St. Lenart, Ptuj, Rogatec, Brežice. R o š k a r in B r e n-Č i č sta predlagala zgradbo železnice Ljutomer-Or-mož.
Davki.
Poslanec Žitnik in tovariši so predlagali: Vladi se naroča, naj takoj predloži zbornici načrt zakona, da bodo davka prosta ona stanovanja, ki so potrebna za izključno kmečke družine. — Ta prediog utemeljujejo predlagatelji s tem, da je neopravičen hišno-razredni davek od onih stanovanj, ki jih kmečki posestnik nujno potrebuje za svojo družino, posle in dninarje. Kmet potrebuje to osobje in tudi člane svoje družine, da mu obdelujejo zemljo, od katere mora itak plačevati zemljiški davek. Hišnorazredni davek je tem večje breme, ker lastnik od teh družinskih stanovanj nima nobenega dohodka, pač pa stroške za popravo. Zato je povsem opravičen predlog, da se hišnorazredni davek od takih stanovanj odpravi.
Uirne.
Dr. B e n k o v i Č je predlagal podporo vsled toče oškodovanim v občini Dobova, vi rajhenburški župniji in .v, okolici Laškega trga.
Brenčičje stavil več nujnih predlogov zaradi podpore po toči v različnih občinah ptujskega in ormoškega okraja.
Dr. F r. J a n k o v i Č je vložil nujni predlog za po toči poškodovane v Kostrivnici in v iari Sv, Križa pri Slatini, nadalje za one posestnike, ki so vsled povodnji trpeli dne 1, ip 10. julija v. Kostrivnici. — Drugi njegov nujni predlog zahteva podporo za občane pri Sv» Emi, v Nezbišah, v Sedlarjevem, pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in v Lastniču, ki so vsled treh povodenj meseca junija trpeli ogromno škodo na travnikih in njivah.
Dr. Korošec je vložil nujni predlog za odpis clavka in podporo iz državnih sredstev po toči poškodovanim prebivalcem občin Kalobje, Griže, Žalec, Gotovlje, Velika PireŠica.
P i Š e k je stavil pujni predlog za državno ood-poro pogorelcem na BraunŠveigu, občina Podova.
R o Š k a r je vložil predlog za podporo vsem v njegovem volilnem okraju v tem letu po toči in drugih elementarnih nezgodah prizadetim. Silno poškodovane so bile dne 8, junija sledeče občine: Sčavnica, Ihova, Oseg, Cogetinci, Sv. Anton v Slov. gor., An-drenci, Brengova, Cagona, Supetinci, Smolinci in še nekatere druge gornjeradgonskega in Šentlenartskega sodnega okraja.
Dr, Kari V e <r s t o v Š e k je stavil nujni predlog za podporo po toči oškodovanim posestnikom v občinah Remšnik, Kapela in Gradišče,
Drugi predlogi in Interpelacije.
Dr. BenkoviČ predlaga odpravo raznih fidejko-misov; regulacijo Sotle; za brežiški okraj pomožni
Drugo jutro, predno je vzšlo solnce, je bil Tone že na nogah. Poklical je mater, prijel jo za roko in jo poljubil v slovo, morda zadnjokrat. . . Sel je k bratcem in sestricam, poljubil vsakega posameznega in odšel na voz, k agentu, ki ga je čakal z vozom pred hišo. Mati je šla za sinom in mu Šepnila na uho:. „Ljubi Tone, ogibaj se hudobnih ljudi! Pa srečen o-stani! Tak, kakor si bil dosedaj. Ne pozabi svoje matere, pa tudi bratov in sestric ne! Pa priden bodi in pošten, skrbi za nas in piši nam ob priložnosti!"
Mater in sina so posilile solze ,.,
Sin. je objel mater, mati sina, in oba sta plakata ..«
Poljubila sta se v slovo Še enkrat: „Bog s te-bdj, z Bogom, Tone! Bog te varuj!" je Šepnila žalostna mati in po licih so ji lile solze. Ločitev je bila grenka.
Konj je potegnil in se izgubljal v daljavo. Za-donel je jutranji Ave, Tone se je odkril in molil, a ne tako srečno kakor sinoči, bil je že osamljen.
Mati je strmela za vozom, s katerim se je odpeljal Tone, naposled se je vrnila v kočo. Na klopi v sobi jo jokala skoraj v omedlevici Žalostna mati.
Morda se vrne Tone čez leto, morda za dve, za 10 let, morda nikoli.
Zvečer jo zadonelo Ave Marijo. V hiši je molil eden manj — Tone. Mati in otroci so ga pogrešali. Tone ni slišal več domačega zvona. Bil je daleč od domaČe koče. Molil je v tujem kraju, « tuji hiši, morda že na razburkanem morju.
In mati je v koči Še bridkeje zaihtela, morda se je zmislila na sina, pa morje, na Ameriko.
A stari domači cerkvenik je Še mnogo- in mnogokrat zvonil pobožnim vaščanom večerni Ave, a Toneta od tedaj ni več.
Morda ga pa bo---
odbor v zadevi uim; povprašuje vodjo trgovinskega ministra radi avtomobilne zveze Celje-Dobrna.
P i Š e k s tovariši je stavil na ministra notranjih zadev interpelacijo v zadevi novih volitev v o-krajni zastop v Slov. Bistrici.
Kakor znano, se je zadnja volitev v. okrajni zastop v Slov. Bistrici izvršila meseca maja 1907 in je njegova poslovna doba potekla že leta 1910,
Namesto 30. junija 1908 umrlega g. Fr. Mlakarja se ni volil namestnik in zaradi raznih nepostavno-sti so izstopili vsi člani iz kmečkih občin, dalje zastopnik tržkih občin Makole-Jelovec in Studenice in Član iz skupine mesta ter en član iz skupine velepo-sestva.
Vkljub. temu, da niso v okrajnem zastopu več zastopane kmečke občine, trgi in skupina mesta Slov. Bistrica in veleposestva, še okrajni zastop nepostav-no dalje posluje.
Dne 12. julija t. 1. je sklical načelnik okrajnega zastopa plenarno sejo, h kateri se izstopivši zastopniki niso povabili, in je bilo le 12_članov navzočih, čeravno je po par. 71. najmanje 17 članov za sklepčnost potreba.
Zaradi teh nepostavnosti se vpraša ekscelenca, minister notranjih zadev, kaj namerava storiti, in da ¿e takoj okrajni zastop v Slov. Bistrici razpusti, se začasno izroči vodstvo vladnemu komisarju in razpiše nova volitev.
Dr. K. V e r s t o v š e k je vložil obširno interpelacijo na ministrstvo za javna dela glede obrtno-nar daljevalne Šole v Šoštanju, Interpelacija razkriva krivice, ki jih delajo višje oblasti na Štajerskem slovenskim obrtnim nadaljevalnim šolam.
•
• •
V seji dne 25. t. m. se je končala debata o bančni predlogi, katera se je odkazala odseku.
Nato je ministrski predsednik baron Gautsch obširno odgovarjal na interpelacijo mestnih zastopnikov, zlasti socialnih demokratov, glede draginje in u-voza argentinskega mesa. Ministrski predsednik je temeljito zavračal vsa očitanja v javnosti glede tega vprašanja in izražal mnenje vlade, da se bo rešilo to vprašanje edino najlažje v državi sami, Če se bode podpiralo živinorejce, da so v stanu rediti več živine. O tem je vlada prepričana in bode tudi skrbela, da se z njeno pomočjo povzdigne živinoreja. To izjavo so sprejeli kmečki poslanci z velikim odobravanjem na znanje.
Dne 26. t. m, je stavil dr. Kari Verstov-Š e k nujni predlog za podporo po toči poškodovanim posestnikom ZadreČke doline v Gornjegrajskem okraju.
Politični ogled.
—	V Avstriji je sedaj politična pozornost obrnjena na državni zbor. Navzlic silni vročini, ki vlada vsepovsod v državi, vse z zanimanjem sledi razvoju razmer v novi zbornici. Kako se bo pa končno položaj razpletel, se še ne da prerokovati. Vlada in stranke nočejo s pravo barvo na dan. Vse čaka, Sko-ro gotovo pa je, da se pred jesenjo razmere ne bodo ugotovile.
—	Na Ogrskem traja obstrukcija proti bramb-ni postavi dalje. Kossuth in Justh sta se zopet našla in hočeta na vsak način preprečiti brambni zakon. Ministrstvo in vladna stranka pa še upata, da se bo dalo odstraniti vse težkoče in bo postala brambna predloga zakon. V ponedeljek dne 24. t. m. je imel v ogrski zbornici voditelj vladne stranke, grof Tisza, velik govor, v katerem je rekel, da se mora obstruk-cijo streti.
—	Na Hrvaškem bodo imeli, kakor se zanesljivo poroča, v kratkem nove volitve za deželni zbor. Ban TomaŠič hoče še enkrat poskušati srečo in spraviti skupaj mažaronsko večino,
—	ItaHja je sklenila, da Še bolj utrdi italijanske trdnjave ob Jadranskem morju, kakor so že. Stroški so proračunjeni na 6 milijonov lir,
—	Na Balkanu vre in se kuha dalje. Prihajajo najrazličnejša poročila, ki si mnogokrat nasprotujejo, tako, da pravega položaja ne pozna nihče. V Turčiji sami vladajo hudi strankarski boji, in sedanje ministrstvo se vzdržuje le z največjo težavo. Iz črnogor-sko-turške meje prihajajo poročila o novih bojih. Črnogorski prestolonaslednik Danilo odpotuje v Petro-grad in druge prestolice s posebnim navodilom črnogorskega kralja glede na albansko vprašanje. Poroča se tudi, da raste napetost med Turčijo in Grki, Po zadnjih poročilih ojačujejo Grki Število vojakov na meji,
—	V Perziji divja zopet vstaja. Prejšnji šah Mohamed Ali, ki je moral pred dvema letoma zapustiti deželo, se je nenadoma zopet vrnil in hoče zasesti prestol. Med njegovimi pristaši in pristaši sedanjega, še-le 131etnega kralja, je prišlo do bojev.
—	Na otoku Haiti je vzbruhnila revolucija. Poroča se že o raznih grozodejstvih, toda natančnih poročil Še ni.
Razne novice.
Duhovniške spremembe. Na novo nastavljeni so gospodje semeniški duhovniki kot kaplani: M. Krajno v Središču, F. Slana pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Mihael Umek v Vuzenioi, A. Veranič kot drugi ka-
plan pri Sv. Petru pri Radgoni, M. Verzelak v Jare-nini, P. Zivortnik v St. Ilju v Slov. gor. Prestavljeni so naslednji gospodje kaplani: F. Lorbek iz Male Nedelje na Pilštanj, Vladimir Cepuder iz Kamele v Dramlje, A. Lassbaiher iz Dramelj na Vi$em, Mihael Golob iz St. Ilja k Novicerkvi, J. Kavčič od Sv. Benedikta v Slov. gor. k Sv. Juriju ob juž. žel., Peter Pavlič od Sv. Lenarta k Sv. Benediktu v Slov. gor., M. Agrež iz Koprivnice k Mariji Snežni, J. Cvetko iz Solčave v Koprivnico, Janez Luskar z Belih Vod kot prvi kaplan k Sv. Petru pri Radgoni, A. Knhar iz Središča v Solčavo, J. Topolnik z Vidma h Kapeli. — Za župnijo v Artiče je prezentiran č. g. Anton BolkoviČ.
Imenovanje. Pisarniški oficijant L. Kurnik pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan asistentom v Celovcu.
Iz odvetniške Službe. Gospod dr. Josip Leskovar, odvetnik v Maribora se preseli s 1. avgustom t. 1. s svojo pisarno iz Gosposke ulice št. 15. na Grajski trg v hišo g. Sepeca, I. nadstroje.
*	Osebna vest. Naš štajerski rojak g. sodnik Jos. Lenart je prestavlfen iz Kranjske gore v Skof-jo Loko.
*	Dijaki na „Kat. shodu jugoslovanske mladine". Poživljamo tem potom vse naše dijake brez razlike Študij, ki se nameravajo udeležiti „Kat. shoda jugoslovanske mladine" in reflektirajo na to„ da jim preskrbi pripravljalni odbor prenočišča in obede, da se mu zglase najkasneje do 31, julija 1, 1. Zadostuje dopisnica. Naslov: Pripravljalni odbor za „Kat shod jugoslovanske mladine, Ljubljana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Pripravljalni odbor jim pošlje potem posebne zglaševalne pole. Dijaki naj se torej ne zgla-sujejo potom župnijskih zaupnikov, ampak samostojno. Župnijske zglaševalne pole so odmerjene samo za zadnja dva dneva, dij,aštvo mora biti pa v Ljubljani 'že v Četrtek, dne 24. avgusta, Dijake-pevce prosimo, da se zglase takoj po dopisnicah „,Slov. glasbenemu društvu Ljubljana" (Ljubljana, Frančiškanska ulica) z navedbo svojega glasu. Društvo jim pošlje note za sv. mašo in druge skladbe, — Dijaški odsek pripravljalnega odbora,"
Katoliški shod jugoslovanske mladine. Za nedeljo dne 27. avgusta bo vozil iz Maribora do Ljubljane, če se priglasi zadostno Število mož in mladeni-čev, poseben vlak. Sprejemal bo udeležence od Mari-dora do Trbovlj. Kdor se hoče udeležiti ljubljanskega slavlja, naj to nemudoma javi S. K. S. Z. v Mariboru, da se bo vse potrebno ukrenilo radi posebnega vlaka.
Štajerski pododbor S. D. Z. Radi „ljubljanskih 'cM" je moral spremeniti štajerski pododbor S. D. Z. svoj program sledeče: dne 30. julija Sv. Trojica v Halozah in Slovenjgradec, dne 6. aygnsta Sv. Lenart in Trbovlje, dne 13. avgusta Gornjigrad, dne 15. avgusta Ptuj in dne 20. avgusta občni zborov Celju. Prireditev v Konjicah dne "30. julija odpade. Slavna društva se naj blagohotno ozirajo na naše datume, da ne bo nepotrebne konkurence.
Mizarji pozor! V Gradcu so hoteli socialni de-mokratje vreči poštene mizarje na cesto, samo zato, ker so drugega mišljenja. Ta grda nakana se jim pa ni posrečila. Danes so oni sami na cesti. Mojstri, 'ki rabijo delavce, jih ne marajo. Veliko jih je že zapustilo Gradec, Zmaga naša bo popolna, ako nam pride na pomoč še nekaj delavnih moči. Vabimo vas v tem trenotku, pridite sem! Delo je trajno, plača 48 do 56 vin. na uro. Kdor pride, naj naznani poprej na: „SI. k. izobr. društvo „Kres", Gradec, Prokopigasse 12, da poskrbimo nadalje. — Krščanski mizarji'.
„Kres." Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Kres" v Gradcu se iskreno zahvaljuje plemeniti rodbini Gselman v Hočah pri Mariboru, katera je v teku enega leta darovala „(Kresu* 25 K. Bog jo naj živi!
*	Liberalcem je strankarstvo prvo, narodnost pa zadnje. Poglejmo liberalce, zbrane pri polnih ča-šah rujnega vinca, kako trkajo na zdravje domovine,, kujejo skupno slovensko stvar v deveta nebesa, biti hočejo edini pravi narodnjaki, a kak je v. resnici njih narodni čut, nam najlepše svedočijo njih odurni napadi na skupnost jugoslovanskih državnih poslancev. Primorski slovenski poslanci, ki znajo pač trezneje misliti kot liberalci okrog „Slov. Naroda", „Jutra", „Nar. Lista" itd., so se združili s slovenskimi in hrvatskimi poslanci v skupen jugoslovanski klub, takozvani Hrvatsko-slovenski klub, A ta skupnost, ta potrebna sloga liberalcem ne prija. Ubrali so po svojem liberalnem Časopisju sramotno gonjo razdiranja. Voditelja trž, Slovencev, dr. Ribarja, napadajo in pretijo celo, da C. M. družba ne bo smela več podpirati slovenskega Šolstva v Trstu iz edinega razloga, ker se je dr. Ribar pridružil poslancem, ki so bili izvoljeni- na katoliškem programu S, L. S. Taki so liberalci!
*	Liberalno gospodarsko delo. Na sokolskem izletu v Središču dne 16. t. m. je govoril tudi dr. Ku-kovec. Spozabil se je ta liberalni general tako daleč, da je napadel našo stranko, Češ, da dela proti „gospodarskim narodnim napravam". Tako je govoril general one liberalne stranke, ki je zapravila pri svoji Zadružni zvezi v Celju stotisoče, ki ima na vesti Zvezno tiskarno in trgovino, ki je dovedla do skrajnosti zadrugo Lastni Dom v Celju, ki je sploh skoro povsod, kjer je imela zraven svoje roke, ljudstvo samo o-Škodovala. A pride Še lepše. Napad na našo stranko radi njenega gospodarskega dela je izvršil oni dr. Kukovec, ki je kot načelnik Lastnega Doma prenesel takorekoč pisarno te posojilnice v svojo odvetniško
pisarno,. Pred nekaj dnevi je krožilo po naših listih neko dr. Kukovčevo pismo, v katerem iztirjuje v imenu Lastnega Doma od neke stranke izposojeno, ;a vknji-ženo glavnico z določilom, da se mora plačati dotič-no svoto tekom enega tedna v njegovi pisarni. Iz tega je posneti, da so liberalnim advokatom razne gospodarske zadruge zato tukaj, da jim spravljajo ljudi v njihove pisarne. To je jako čudno — da ne rabimo drugega izraza — narodno-gospodarsko delo, in so ga zmožni samo liberalci.
*	Vročina. V zadnjih dneh vlada silna vročina. Nikakega vetra ni in vročina postaja že neznosna. V senci štejemo po 30 do 35 stopinj Celsija, kar je zelo veliko. Na deželi se hudo pozna suša. Celo za gorice je marsikje že preveč toplote. Vse željno pričakuje dežja, ki bi ohladil vzduh in namočil razsušeno zemljo. Tudi od drugod prihajajo poročila o silni vročini. Zlasti v velikih mestih, kakor na Dunaju, vlada vročina, kakoršne Še ne pomnijo. Poroča se že o več slučajih solnčarice, radi katere se je mnogo oseb onesvestilo, več jih je celo umrlo. Kaikor se pa glase zadnja vremenska prerokovanja, še ni pričakovati po-jemanja vročine v prihodnjih dneh.
*	Uvažujte! Smo v času, ko nas lahko vsak hip zadenejo vremenske nezgode, zato se nam zdi u-mestno, izpregovoriti par besed v uvaževanje. Ce se kaj zgodi, potem podpora in odpis davkov ne pade z neba, ampak vso stvar je treba odločno prijeti v roke in dregati. Samo, kdor svojo Škodo javi naitančno pri županstvu in potem tudi dela na to, da se Škoda oceni, lahko računa na pomoč. Kdor tega ne stori, ta naj se potem nič ne huduje Čez županstva in čez poslance, kajti zakrivil je sam, Če piČ ne dobi.
Mariborski okraj.
m Maribor. Slovensko krščansko-socialno delavstvo se je tudi začelo gibati ter zahtevati svoje pra^-vice. V soboto, dne 22. julija zvečer se je vršil v Tkal-Čevi gostilni v Studencih protestni shod slovenskega delavstva proti napadu industrijcev ip bogatih tovarnarjev na delavsko zavarovanje. Govoril je Franjo Zebot iz Maribora. Delavstvo je z zanimanjem sledilo govornikovim izvajanjem. Shodu je predsedoval gosp. Bende. — V nedeljo, dne 23. julija predpoldne pa se je vršil enak shod mariborskega delavstva v dvorani Kat. delavskega društva. O starostnem zavarovanju in posebej še o nakani liberalnih tovarnarjev, ter o protidelavskem stališču socialnih demokratov, je razpravljal urednik Kemperle. Končno je bila sprejeta ostra resolucija z zahtevo, da se naj vpelje starostno zavarovanje splošno za vse delavstvo v mestih in na deželi. Z uspehom zborovanj smo lahko zadovoljni.
m Sv. Križ nad Mariborom. PreteČeno nedeljo, dne 23. t. m. je bilo pri nas zopet živahno gibanje. Predpoldne se je vršil velevažen gospodarski shod, na katerem sta poročala nadrevizor VI. PuŠenjak o razvoju in pomenu zadružništva in gospodarskih organizacij, poslovodja Zebot pa o delovanju in ciljih Osrednje zadruge za povzdigo živinoreje in vnovče-vanje živine v Mariboru". Oba govornika sta govorila strogo poljudno in ju je ljudstvo z zanimanjem poslušalo. Shodu je predsedoval domači župan g. Ga-lunder. Isti dan popoldne pa se je zopet pokazala naša vrla mladina. Pri našem kmetu Pipužu se je vršila veselica z dvema igrama, petjem in govori. Posetilo je prireditev mnogo občinstva ter tudi g. nadrevizor PuŠenjak z gospo Soprogo. Vse se je prav izvrstno obneslo. Slava naši vrli obmejni mladini!
m Št. Ilj v Slov. gor. Naš, na cerkvenem, kakor narodno-izobraževalnem polju vrlo delujoči in priljubljeni Č. g. kaplan, je prestavljen od tod k Novi cerkvi pri Celju. Bralno društvo, naše mladinske organizacije, Marijini družbi, sploh vsi slovenski Sent-ilj&ani, kličemo g. Golobu za vrlo delovanje skozi tri leta v prid našega ljudstva: Hvala tisočera!
m Sv. Ana na Krembergu. Dne 23. julija t. 1. se je vršilo pri nas slovesno blagoslovljenje društvene zastave Veteranskega društva. Te slavnosti so se udeležila sosednja veteranska društva. Odzvalo se je povabilu z lepo zastavo Veteransko društvo od Sv. Jurija ob Sčavnici, Po dokončani slavnosti je peljalo domače Veteransko društvo vsa povabljena društva daleč proti večerni strani in jim tam pokazalo — lepo okinčano klet. Sv. Ana stoji na slovenskih tleh. Ljudstvo je v veliki večini narodno zavedno. Žalostno je bilo torej slišati, ko je donela samo nemška komanda, nemški pozdravni govori ter je igralo hrastovo listje veliko vlogo. Četudi smo tik jezikovne meje, vendar jezik materni pa moramo spoštovati.
Trotkova. Tukaj so se vršile občinske volitve. Izid je ugoden. Volilci so se udeležili v obilnem številu. Posebno gre Čast volilcem III. in II. ra/zreda, kateri so si izvolili same odlične može, in je bil dne 10. t. m. izvoljen enoglasno za župana Franc Kocuvan.
m Za dijaško kuhlnju v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotniee: Oprizok Fr., župnik 4 K; posojilnica v Št Ilju 10 K; gostje na gostiji Jak. Štuheca v Stari vesi 7 K 24 vin. Vsem darovalcem Bog plati.
m Makole. Velika veselica, ki se je vršila predzadnjo nedeljo, se bo to nedeljo zopet ponovila v pnlnem obsegu. Po veselici občni zbor podružnice „Slovenske Straže". Vse uljudno vabi odbor.
Ptujski okraj.
p Vurberg. Dne 7. julija je prišel dopis v „Slogi" e preteklih volitvah. Med drugim se tudi trdi, da je vurberški organist razširjal vest, da dr. Ploj nori in da ga zdravijo trije doktorji. To je nesramna laž!
Naj mi dopisnik to dokaže in naj mi imenuje osebo, proti kateri bi jaz izrekel te besede. Mogoče se je dopisniku sanjalo o tem, in potem je mislil, da je res slišal čez Ploja tako govoriti* Ni moj namen, koga obrekovati in trositi laži £0 Čajsnikih, to znajo samo slogaši in liberalci, ki zabavljajo Čez duhovnike, krščanske može in poštene mladeniče. Ce si dopisnik misli, da se bodem jezil, ako me v „Slogi" napada, se zelo moti, saj vsak pošten človek' ve, da liberalci napadajo vse, kar je poštenega in krščanskega. To pa potrjujem, da sem bil vedno za Kmečko zvezo in sem ljudem priporočal našega vrlega kmečkega kandidata, sedaj poslanca g. M., Brenčiča. Da bi pa jaz govoril takšne besede Čez dr. Ploja, to je grda laž. Ce hočete biti vi slogaši in liberalci odkritosrčni, kako se v tem dopisu izgovarjate, da ste mirno priporočali svojega kandidata, si morate pač vest izprašati, ker ni bilo vse tako, kakor sedaj pišete v „Slogi". Zasmehovali ste našega kandidata s tem, da je priprost kmet in da smo mi tako neumni, da volimo kmetav-zarja za poslanca. Ali je takšno zasmehovanje pošteno? Povedal bi vam lahko še marsikaj, pa za sedaj naj bo dovolj. Drugokrat si pa bolje premislite, kaj boste pisali v časnik, da ne boste tako očitno lagali, ker laž ima kratke noge. — Anton Fanedl, organist v Vurbergu.
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Kakor vsako leto, bo tudi letos v. ponedeljek na dan sv. Ignacija dne 31. julija 1911 tukaj sejem za govejo živino, kateri obeča obilen obisk prodajalcev in kupcev živine. Zato na sejem dne 31. julija t. 1. k Sv. Lovrencu v Slov. gor.
p Sv. Barbara v Halozah. Dopisnik „Straže" ne ve, kje imajo liberalci svojo faro. Jaz pa vem in tudi povem. Fara je pri malem novem Florijanu. Toliko v informacijo.
p Sv. Barbara v Halozah. Od novega Florjana. Nastopili so vroči, pasji dnevi, in doba kislih kumar, zato se je zdaj našim liberalcem začela že skoraj pamet mešati. Ce vidijo kje kakega klerikalca, začnejo besneti nad njim in takoj tuhtati, kako se bodejo maščevali. Najbolj imajo v želodcu gg. župnika, kaplana, in k tema mora priti tudi zmiraj zraven organist. Bati se je, da kakemu zagrizenemu liberalcu kateri teh treh ostane v želodcu, da bode Še celo treba operacije. Nekega dne grem malo na sprehod, in kaj najdem na svoje veiiko čudo! Ne vem, ali bi povedal ali ne, a bodem vseeno. Našel sem Komarjev dnevnik, ki ga je gotovo oni dan zgubil, ko so liberalci hoteli aranžirati napad nanj, a se jim ni posrečilo. Komar se še dobro počuti, ker jeza mu nič ne Škodi. V dnevniku je pa napisano med drugim sledeče: „Ko frčim nekega vročega julijskega popoldneva medVrbjem, vidim kaplana z Brezovca, ki ga je popolnoma premar gala vročina. In oj groza! Z»,ruČaka" je gledala ptujska giftna krota, žalostna je bila, jaz pa firbčen, jo hočem malo ogledati, in skoraj bi me bila požrla, ker lačna je bila zelo. Pa kaj, mislim si, imam želo, pa jo bodem že premagal, Če mi bode huda predla. Zle-tim bliže in pogledam ji malo v drob. Notri najdem celega vlč. g. Vogrina, Berka, Jiirčina, pa Še neko Tončko, dalje pa nisem mogel več gledati, strah me je začelo biti, pa jo oclfrčim naprej, misleč, to mora biti zelo huda stvar, da ima žive ljudi v sebi, da bi le mene ne imela." Dnevnik je zelo obširen, pa bom še celega prečital in prepisal, na kar ga bodem že vsem ljudem razglasil. Za ta čas pa zdravstvujte, dragi či-tatelji! — Romar,
p Stoprce. Liberalne plojaše je sedaj sram, da so se tako nesmrtno osmešili s svojimi pripravami za proslavo Plojeve zmage in bi radi sedaj s par. 19 vse spravili s sveta. Kot prvi se je lotil tega nehvaležnega dela gostilničar Vrabič ip popravlja tako-le: „Ni res, da še je veselica 9, julija priredila na čast Ploju, resnica pa je, da se je priredila na čast sv. Cirilu in Metodu kakor vsako leto. Ni res, da pride sam Ploj! Res pa je, da Še on za veselico vedel ni. Ni res, da so baje piva že poslali dne 10. junija en poln voz. Resnica pa je, da je pivo Vrabič kupil v PoliČanah, Ni res, da bi muziko in strelbo že na 18. junija ali pa 25. junija imeli pripravljeno. Res pa je, da ni bilo nobenkrat pripravljeno. Ni res, kar poslanci pravijo, da je Vrabič že dobil podporo! Res pa je, da Vrabič ni dobil pobene podpore. — Stoperce, dne 15. julija 1911.--Ignac Vrabič.
Rogatec. Novi zvonovi. Ko se je meseca septembra 1. 1898 pri tukajšnji naSdžupnijski cerkvi zvonilo preljubi naši rajni cesarici Elizabeti, je počil srednji zvon. Ker zaradi raznih zaprek ni bilo mogoče izpopolniti prejšnjega zvonjenja, je cerkveno pred-stojništvo začelo nabirati radovoljne prispevke, ki so do letos vtoliko narastli, da se je moglo naročiti novo zvonjenje. Isto je vlila tvrdka I. Grassmayr pri I-nomostu na Tirolskem; obstoji iz 4 zvonov z glasovi e, fis, gis, h, tehta skupaj 2489 kg in stane nad 8 tisoč kron. — Zvonovi so došli dne 13, junija 1. v Rogatec, kjer so bili začasno shranjeni v skladišču na železniški postaji, dokler niso bili dan pred bla-goslovljepjem spravljeni na prostor pred cerkvijo. Želelo se je, da bi se blagoslovitev zvonov vršila 2. julija, ker pa so se prevzvišeni Nadpastir od 1. do 12. julija mudili na birmovanju v Novocerkovškem in Konjiškem dekanatu, je bil za to slavnost določen 16. julij, praznik. Karmelske Matere božje.
V ta namen so dne 15. julija s popoldanskim vlakom premilostljivi gospod knezoškof navzlic svoji utrujenosti in bolehnosti dospeli v Rogatec, prijazno pozdravljeni že na Grobelnem od obratnega vodja Rogaške železnice, g. Mil, Malenica, na naslednjih postajali pa od duhovščine in vernega ljudstva, tako zlasti na Slatini, kjer so se Jim razen domaČih in tu-
jih ondi se nahajajočih duhovnikov poklonili gg.: poveljnik vojaškega zdravilišča polkovnik Franzl, podpolkovnik PuŠnik in ravnatelj dr. Mully. Izredno sijajen je bil sprejem na Rogaškem kolodvoru. Tukaj je nadpastirja v imenu mladine med dvema vrstama belo oblečenih deklic pozdravila gdč. B. JelovŠek, in poklonili so se Jim gg.: vodja Ptujskega okr.glavarstva dr, Evg. Netoliczka, župan K, Ferschnig, načelnik okrajnega zastopa dr. Fr. Schuster, začasni vodja sodnije pl. Ohm-Januschowsky, davkarski upravitelj K. Ferschnig, notar Strafella, poštar Sporn, nar čelnik gasilnega društva stotnik Zieligrosser, višji logar Hollmann, Zandarm.stražnomojster Leskov^ir, cerkveni ključar Kolterer in drugi, ki so bili večinoma tudi drugi dan pri slovesnosti ves Čas navzoči, V trgu, ki je bil ves v zastavah, Jih je pozdravila Šolska mladina po učenki Dan. GlinŠek.
V nedeljo, dne 16, julija, so prevzvišeni vladika ob osmih zjutraj služili sveto mašo, potem pa pred cerkvijo po Škofovskem obredniku posvetili ali krstili nove zvonove, prvega v čast sv. Jerneju, farnemu patronu, drugega v čast bi. Devici Mariji, tretjega v čast sv. nadangelju Mihaelu, in Četrtega v Čast presv. Srcu Jezusovemu in sv. Antonu Paduanskemu, ter so sproti razlagali zbrani množici vernega ljudstva pomen ganljivih obredov pri blagoslovljenju zvonov. H koncu so za prevzvišenim blagosloviteljem zastopniki raznih stanov med udarci na nove zvonove izražali upanje in željo, da bi oznanjevali novi zvonovi žup-ljanom veselje, srečo, mir, edinost. — VrnivŠi se v cerkev, so premil. knez na podlagi besed nedeljskega evangelija: „In Jezus jih je blagoslovil" s pridižnice z živo besedo razložili vernikom pomen zvonov, da namreč oznanjujejo čast božjo, opominjajo in svarijo krščansko ljudstvo, žalujejo za rajnimi in povišujejo slovespost naših praznikov. Z zahvalno pesmijo „Tebe Bog vsi hvalimo" in z zakramentalnim blagoslovom so proti 12. uri opoldne zaključili slovesnost, ki je na nas vse napravila mogočen vtis in za katero Jim bomo vedno iz srca hvaležni!
Dne 17. julija zvečer so prvokrat zadoneli zvoki novih zvonov iz stolpnih lin in so nas vzradostili po svoji milini in po svojem blagoglasju. Enoglasna sodba izvedencev in vseh župljanov je, da zvoni vsak zvon svoj glas močno, muzikalično jasno in polno, in da je vse zvonjenje nenavadno Čisto ubrano. — Naj nam novi zvonovi vselej kličejo: Sursum corda — kvišku srca!
p Sv. Bolfenk pri Središču. Nekaj dni po volitvah sem šel zvečer iz svojega vinograda domov skozi vas Vitan. Vse je bilo mirno in počivalo v počnem spa^ nju. Le na koncu vasi je Še v neki hiši brlela luč, S stare hruške se je slišalo petje ponočnega ali mrtvaškega ptiča: čuk, Čuk., Čuk, ki je naznanjal propad liberalnega kandidata. V lunipi svetlobi zapazim tik ceste na kovačnici pribit papir z napisom: Podpora je tii. Misel mi šine v glavo, da jo morebiti že delijo, ker se sveti tako pozno v noč. Stopim proti hišnemu oknu in gledam. Po sobi hodi gor in dol mož srednje postave, držeč se z rokami za glavo ter venomer vzdihuje: nič in zopet nič; hu, hu, zastonj sem si brusil pete, zgubili, zgubili smo, o joj, o joj. — Jaz pa Vam, dragi mož, svetujem, da ne žalujete preveč, da Va» ne spravi Vaša politična žalost v prerani grob. Bodite potolaženi ter se veselite, da Vam je ostal smodnik, s katerim ste namenili streljati na čast Plojevi zma^ gi. Smodnik pa si Čuvajte za občinske volitve, Ce Vas pa Še tam obišče Vaša stara prijateljica zguba, tedaj pa le korajžno nabasajte topiče in bum, bum na nesrečno zgubo, ki vas pri vsakih volitvah obišče, morebiti zadenete še zmago. Zdaj pa le mirni bodite, ne hladite si svoje jeze nad poštenimi ljudmi. Jamčim Vam, da prej ne dosežete nič, dokler ne postanete odločen krščanski človek, kakor so vaši bratje in sestre. — Popotnik.
p S». Trojica v Hsterp.h. V nedeljo, 30. julija po večernicah priredi naše „Gospodarsko in bralno društvo" v prostorih g. J. Beline pri cerkvi veselico z gledališko igro „Trije ptički", katero bodo uprizorili gg. visokošolci slov. dij. zveze. Na vsporedu so tudi podučen govor, petje, godba in prosta zabava. Možje, žene, fantje, dekleta Zg. Haloz, vsem vam je dana s tem nova prilika, da v svojo izobrazbo nekaj koristnega in zabavnega slišite in vidite, vsem prijateljem ljudstva in pošteno zabave pa priložnost, kaj dobrega storiti. Na mnogo-brojno in veselo svidenje od vseh strani!
p Sv. Trojica v Halozah. Dne 30. jul. se vrši dijaška veselica pri Sv. Trojici v Halozah in ne pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., kakor je bilo čitati v zadnji številki.
Ljutomerski okraj,
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Za dni 26., 27(l in 28. t. m. določen tečaj za kmetijsko knjigovodstvo se v-sled pomanjkanja priprav preloži na 16., 17. in 18. avgusta 1911, Tečaj se vrši v Čitalnici pri Sv. Juriju ob Sčavnici, Predaval bode tajnik Kmetijske družbe, g. Holc. Ker brez potrebnih tiskovin m mogoče dovršiti tečaja, zato naj tisti kmetovalci in kmečki sinovi, ki želijo obiskovati tečaj, priložijo prošnji za sprejem 2 K, za vse potrebno 3 K 50 vin. najpozneje do 5. avgusta t. 1. — Prosilci dobe brezplačno hrano opoldne, ako za isto pri podružnici pravočasno prosijo. Začetek tečaja vsak dan ob 8. uri zjutraj.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Lepo slovesnost bomo obhajali pri nas dpe 30. julija, namreč praznik sv. Ane, kakor je že od nekdaj pri nas navada. Ob 9. uri bo običajna procesija z Najsvetejšim. Potem bodo vlč. g. dekan ljutomerski Davorin Jurkovič blagoslovili zopet nov kinČ za našo farno cerkev, namreč 7 novih, krasno slikanih gotičnih oken. Nato sledi slovesna pridiga in slovesna sv. maša pri oltarju sv. Ane. Vsa čast in hvala našemu č. g. župniku J. \Veix-lu, da nam tako skrbi za lepoto hiše božje,
Celjski okraj.
Volitve v zadrugo trgovcev zal sodni okraj Celje so se vršile dne 23. t. m. Izvoljeni so bili v odbor z veliko veČino samo Slovenci; načelnik je ostal gospod Polanc iz Petrovč, podnačelmk pa je gospod Artman iz St. Jurija ob južni železnici. Navzoči po-silinemški trgovci, na čelu jim znani Pečuh iz Gabr-ja, so se zaman razburjali. Občnega zbora se je u-deležil tudi poslanec dr. Ivan Benko|vič kot član zadruge.	. , ,
' Gospodinjski tečaj nai Teh ar jih se vrši od 1.— 15. avgusta v gosppdinjski šoli čč. Šolskih sester. Število udeleženk je omejeno na 24. Za hrano treba plačati 20 K, pouk in stanovanje je brezplačno. Vse Dekliške zveze so dobile poziv, da izberejo zavedno mladenko in jo pošljejo na tečaj, da bo potem lahko doma v Dekliški zvezi poročala na poučnih shodih o tečaju. Naj udeleženke javijo svojo udeležbo najzad-nje do nedelje, dne 30. julija gospodinjski šoli v Te-harjih, poŠta Store. Lanski gospodinjski teč^fl je veliko koristil in oskrbel mnoge Dekliške zveze z gospodinjskimi poučnimi govori. Naj isti sad obrodi tudi letošnji tečaj. Posebno tiste Dekliške zveze naj pošljejo udeleženke, ki Še jih lani niso.
Žalec. Dne 23, t. m. smo imeli pri g. Niedorferju ju dvojno zborovanje: eno politično, drugo pa nepolitično.
Politično zborovanje je sklicala Slovenska kmečka zveza. Poročat je prišel državni in deželni poslanec dr. Korošec o politični situaciji, kakor&na je v domovini in državnem zboru. Na predlog predsednika gospoda Zupanca se je izreklo poslancem Sav. doline popolno zaupanje.
Nato je bil občni zbor „Slovenske Straže", na katerem je govoril član osrednjega vodstva S. S. g. dr. H o h n j e c o obrambnem delu. Med splošnim o-dobravanjem je dokazal veliko hinavščino liberalcev, ki na eni strani proglašajo cirilmetodarijo za nad-strankarsko, a na drugi strani ravno sedaj hujskajo proti podpori, ki jo daje ta družba tržaškim Slovencem, ker sta se dva tržaška voditelja na Dunaju pridružila našim katoliško-narodnim poslancem.
Gospod provizor Schreiner je dal poročilo o delovanju podružnice, ki je vrlo vršila svojo nalogo. Potem je gospod Zupane z navdušenimi besedami zaključil občni zbor.
Obojno zborovanje je bilo dobro obiskano. Navzoči so bili trije gospodje župani: Koren iz Petrovč, Piki iz Griž in Ušen iz St. Petra. Mnogo gostov je bilo tudi iz St. Pavla. Prostore za zborovanje nam je velikodušno prepustil zopet gospod Niedorfer, za kar mu bodi izrečena iskrena zahvala.
c Iz Polzele. Neki dopisun „,Nar. Lista", ki ne bo daleč od mežnarije, ker stika po nepotrebnem po župniŠČu in mežnariji, imenuje v nekem grdem dopisu nas pristaše Kmečke zveze in KorošČeve volilce zaničljivo „hribovce". Dobro, velja! Mi smo torej vi-Eoko zgoraj, vi pa globoko spodaj. Zatorej pa mi hribovci polzelski, in. nam se pridružijo vsi hribovci Sar vinjske doline, ki so v pretežni večini proti vam doli-narjem, zaorimo s svojih hribov, da se bo vsa dolina stresla in vaše hlačke zraven: Živela Kmečka zveza, živel dr. Korošec, živela krasna, od 13» junija 1911 naprej dvakrat krasna Savinjska dolina in njeno zavedno, katoliško-narodno prebivalstvo, ki je strlo liberalnemu zmaju glavo za zmiraj. Na planinci solnce sije, zato se vam mi hribovci dobre volje smejimo, ker se vlači pri v,as črna megla, posebno po Ločici •— mi hribovci lahko dihamo, ko plačujemo tako malo davka, vi pa zdihujete pod davčnim bremenom, posebno ločiški veleposestniki. Kako se nam smilite z vašim generalom vred, katerega je vranska sodnija povabila. za en teden na kašo in ričet. Govori se, da ga bo v tem času neki učitelj iz same hvaležnosti, da je bil vsikdar tako goreč zagovornik učiteljske stranke, poučeval v branju, ker je pač le malo sitno, če general ne zna brati. No, trdo bo sicer šlo, pa saj za liberalca zadostuje, Če pozna le Črke i-a, ter zna krepko po „Črnih" udrihati, pa je „naprednjak", in velja celo za generala „Narodne stranke" na Polzeli.
c Podvin. Ker dopisnik v „Nar.. Listu" po svojem okusu opisuje „slabe" Polzelane, so tudi nekateri Podvinčani tako srečni, da se jih spomni. Mi čestitamo vsem, koje „Nar. List" graja, kajti kogair hvali, že vemo, da je s Stahlnom kaj v sorodu, kar pa mi nočemo biti. Veseli nas, da nam liberalci nimajo kaj posebnega in resničnega očitati. Imamo pa v Pod-vinu nekega mladeniča, h kateremu prav pridno prihaja. človek, ki je velika nesreča za Polzelo. Čudno so nam zdi, da ni zvedel, ko je vendar že prišel poizvedovat za naše grehe, da so mati, ki nosijo neko čudno ime, rekli o neki katoliški materi, „da bi le tri hudiče porodila." Kaj ne, jako olikano in silno napredno, Naj bo to zadosti za danes. Ce nas boste klicali Še na boj, smo vedno pripravljeni; papirja in Črnila imamo dovolj, gradiva pa Še več.
c Iz Vojnika. Zadnjo nedeljo, dne 23. t. m. smo imeli Čast, poslušati prva dva govornika iz na-Šega, Še-le 2 meseca obstoječega Izobraževalnega društva. Nastopila sta en fant in eno dekle. Oba sta se dobro obnesla, posebno za prvi nastop. Nastopile ste tudi dve deklamatorici, ki ste tudi dobro rešili svoje vloge. Tako je prav. Le po začrtani poti naprej, draga mladina vojniŠka; saj smo tako veliko zaostali za drugimi! Torej na svidenje Čez mesec dni!
o Gomilsko. V naši vasi prebiva v najemu neki vsakdanji dninar, splošno imenovan „Penclnov Hon-za", ki se je začel zadnji Čas vsiljevati s svojo ne
slovnično slovenščino in svojo otročjo politiko za nekakega poglavarja nekim tukajšnjim fantom. Svojo neutešeno jezo bruha vedno in povsod, kjer mu je le dana prilika, na takozvane Korošce, Ali ubogi mož naj vendar pomisli, kako je pred nedavnim Časom s svojo boljšo polovico prosjačil okoli sedaj tako osovraženih Korošcev za prostor za svojo živino, in ti mu ga niso odrekli, ampak so se usmilili njega in njegove živine, ki bi vsled hudega mraza gotovo pogipila. In ti Honza sedaj plačujeŠ svojo hvaležnost s tem, da delaš sovraštvo med sosedi, sovraštvo med vaščani, ki so se vedno med seboj ljubili, a tvoj jezik je zase-jal v tem času že toliko prepirov v naši mirni vasi, da Človeka kar groza spreleti. Torej bodi pameten in miren, pa pusti stvari pri miru, o katerih nimaš niti pojma, opravljaj rajši svoj dninarski posel naprej in se brigaj za svojega prvorojenčka. Kar ti pa Še o-stane gmotnih sredstev, pa si kupi klobuk z pavzgor zavihanimi kraji, da se bodemo lahko pogledali iz oči v oči.
c Gomilsko. Jako spoštovana, ugledna in sploh najbolj obiskana gostilna na Gomilskem je pač V.ovr kova. In to gostilno je napadel neki puhloglavecv „N. Lističu", Češ, da toži ondotna gostilničarka, da ji ne gre več „kšeft" izpod rok, ker več ne obiskujejo gostilne liberalni „pobi". Resnici na ljubo pa se mora povedati, da je omenjena gostilničarka iz srca vesela, ako ne pride v njeno gostilno noben liberalni „pob", ker so delali ti samo prepire in odvračali mirne goste. Hodijo naj ti ljudje v „narodne" gostilne, kjer se toliko razumejo na narodnost, kakor zajec na boben. Drugič več o narodnih gostilnah in takozvanih bezni-cah,
c liraslovče. Četudi so že spoznali naši liberalci, da smo mi veliko pametneje volili, jih .vendar poraz boli in peče v dno duše.. Bolj zagrizeni so Šli še tudi v Žalec, da se tam izjokajo in si vsaj malo pozdravijo svoje ranjeno srce. Mnogi pa, da dajo duška svoji jezi, napadajo ugledne volilce, ki so letos prvič volili z nami, češ, da so izdajice in jih pri vsaki priložnosti žalijo. Čudno se nam zdi, da ravno oni, ki povsod povdarjajo svobodo, ne pustijo svojemu bližnjemu, da bi storil kakor bi sam hotel in naredil to, kar za pametno spozna. Nikar naj se vam Čudno ne zdi, da zapuščajo previdni možje stranko, katera se je že ustanovila zato, da naredi razpor med Slovenci, ka,tera je gospodarsko zavožena, katera izgublja s svojim neumnim delom mandat za mandatom. Ne čudite se, da vas zapusti, kdor je zares naroden, ker Še zadnja volitev v Braslovčah je pokazala, da Nemci in nemčurji so vsi z vami, oziroma vi ž njimi, in povsod postaja ta zveza tesnejša. In kdor je olikan, mar bo tako pristranski, dja ne pusti prosto govoriti tudi drugemu kandidatu ter hoče na nasilen način preprečiti to, kar je vsakemu državljanu dovoljeno. Ne, nar Ši možje, ki imajo trezno začrtano svojo pot in ki samozavestno stopajo v. življenje, nje je sram biti pri stranki, ki ima za. svoje slavlje pripravljenega osla, ž njim nočejo imeti prav nič opravka, ker vedo za pregovor, ki pravi: „Povej mi, s kom se pajdašiš, in povedal ti bom, kdo si." — So možje v Braslovčah, ki smo jih upoštevali Še takrat, ko niso z nami volili, ker bili so pametni, bili so premišljeni, in kot taki smo vedeli, da bodo prej ali slej med nami, ker globoko misleč in dober gospodar ne more storiti drugače, Ne čudimo se, da so zavoljo teh napadov začeli nekateri resno misliti na svoje obrtnike in druge kon-cesijonirane naprave, ker vedo, da je Škoda, nositi naš denar onemu, ki nas prezira in žali. Za Čast naših krščanskih, slovenskih, pametnih mož, pa bomo vedno pripravljeni se potegovati, naj bo našim nasprotnikom prav ali ne,
c Dobrna. Pa še vendar nismo najzadnji mi Dobrnčani. Vedno je kaj novega. Komaj je prinesel „Slov, Narod" žalostno (???) vest, da gre ljubi naš Fric Firm v St. Jur ob Taboru robo prodajat tamoš-njim liberalcem, že izvem zopet eno novico, tako silno žalostno (?). Cez dve leti bo na Dobrni vse drugače, so prerokovali naš občinski tajnik. Kakšna škoda, da naš mpogozaslužni in vsestransko delujoči tajnik ne bo vžival te spremembe. Jug ga bo namreč odnesel daleč, daleč proč od nas, da ne bo od njega ne duha ne sluha več. Ali vas, dragi bralci, ni presenetila ta novica? No, to pa ni lepo, da ste Dobrnčani tako trdosrčni ljudje, da vas prav nič ne gane to tuž-no (?) poročilo. Prav tiho vam povem na uho: mene tudi nič ni ganilo. Bolje prej, kot pozneje! Z žalostnim srcem se ga bo spominjal vsak slovenski Dobrn-Čan. Saj še ni pozabljen in tudi ne bo pozabljen 19. svečan 1911, ko je v. sredi posilinemcev prav slovesno izjavljal, da hočeN vedno delati za združenje slovenske in nemškutarske stranke. Nepozabljena osbar ne nedelja pred občinskimi volitvami, ko je vpričo slovenski mož rekel malomarno: „Meni je vseeno, ali zmagajo Slovenci ali nemškutarji," Vedel bi povedati še več takih in enakih slučajev, pa rajši neham, ker me pri spominu na nje zgrabi srd in ogorčenje. Slovenska Dobrna mu samo kliče: Pojdi in ne dojdi več!
c Dobrna. Tukajšnje toplico so letos prav dobro obiskane. Nič ne straši topličarjev domače ljudstvo, kakor je pisal podli in lažnjivi dopisnik v „SI. Narodu" v začetku tega meseca. Mirno se sprehajajo gostje po lepih nasadih _in vživajo naravpo krasoto kraja. Vsi gosti, celo iz plemenitih robin, hvalijo tudi tukajšnje ljudstvo, kako se vede mirno in dostojno. Seveda lažnjivi kjjukec je v svoji strankarski strasti razžalil tukajšnje ljudstvo, ker jo pisal v isti list, da je kamenje in nož vsakdanji kruh tukajšnjega katoliškega ljudstva. Aha, nekega dobrnskega, v neresnicah naprednjaka silno boli in peče, ker so rav,no njegovi
najboljši zavezniki pokazali pri letošnjih volitvah svojo oliko v surovih napadih z nožem, trganjem slovenske zastave, zmerjanjem, psovanjem itd. Sedaj bi pat radi ta grda dejanja zvalili na katoliško ljudstvo. Tvoj materijal je samo laž. Sram te bodi, lažnjivec!
c Dobrna. „Kaj bo, kaj bo sedaj z nami," sto-k',a Blažičev Anzek! „Kaj pa se je zgodilo, za božjo* voljo," vprašajo ga sočutno oče Mihi? „Kaj Še neveste žalostne novice? — „Kakšne novice," vprašajo s strahom oče Mihi? „Naš vzor in naše veselje, naš preljubljeni Fric nas bo zapustil," pripoveduje z jo~ kaječim glasom Anzek'. „Kdo nas bo sedaj učil, govoriti zoper slovenske „klerikalce", zoper slovensko-občino in kmečke odbornike? Kdo bo dal sedaj za pijačo, ko bo treba zopet agitirati za napredno stranko^ Oh, oh, jojmene! Vse je fuČ! Umrl bom same žalosti! Kako bi tudi ne ? S Fricom gre iz Dobrne zadnji prijatelj paše čiste slovenske stranke, ki bo sedaj morala napovedati konkurz." — Opazovalec.
c Galicija. Naša župnija, ki spada pod občino Velika PireŠica, je dobro volila pri zadnjih državno-zborskih volitvah. Le vas Zavrli se je pokazala najslabšo. Vzrok je pa ta. V tej vasi se bere ptujski „Stajerc", ki prihaja k Štirim posestpikom. Ta vas je; pa tudi tako srečna, da ima že kar na prvi Številki liberalna stranka svojega zaupnika, znanega Narak-sa, ki je ob času volilnega boja, Čeravno je dobre pol ure oddaljen od vasi, prisopihal skoro vsak dan s celim kupom „Nar, Lista" in s plakati za kandidata Rob-leka v vas, namesto da bi bil doma svoj nad vse lepi hmelj privezoval k hmeljovkam. Sedaj ga pa skoro= vsi tisti jezno gledajo, ki jih je nafarbal, da bo Rob-lek zmagal, Korošec pa propadel, ZavrŠanom pa svetujemo, naj ne bodo drugokrat tako lahkoverni ter se-naj ne dajo voditi od ljudi, ki speljujejo samo na led, Češ, mi bomo zmagali, potem pa propadajo. Upamo,, da se pokažete prihodnjič v drugi luči, Otresite se pa tudi ptujskega „Štajerca"! To ni list za naše ljudstvo, ampak za neumne backe, in takšni vendar nočete biti vi. Da pa ne pozabim, moram omeniti Še to, kako neumni so Štajercijanci. V nedeljo sem slišal e-nega, ki je pravil, da je po pekaterih krajih Savinjske doline pobila toča, tudi nekaj po naši občini, da jo je napravil dr, Korošec za kazen. Ljubi „Stajerc"„ nauči vendar svoje napredne (?) backe, da ne bodo tako trapasti in vraževerni. Sploh pa vlada po naši občini veselje nad porazom liberalizma, in naši nar gajivi „klerikalci" se smejejo vsem onim, ki so trobili, v nasprotni rog, in o Žalčanih se je jela peti že pesem,
c Galicija. Ko se je vršil volilni sliod pod Županovim kozolcem na Pernovem dne 11, junija, je bilo zbranih mnogo moških in žensk ter so mirno poslušali kandidata dr. Korošca, Prišlo je tudi nekaj žalskih razgrajačev na s.hod ter so začeli po malem razgrajati, kričati in vpiti: „Živio Roblek!" Pa tudi nekaj domačinov se jim je vsedlo na limanice. Med temi je bila tudi neka Pepka, ki je vedno vpila: „Živio Roblek!" Ko se je pa vršil shod ob 3, uri popoldan pri Ježovniku za Roblek.a, peljala se je s svojim očetom na shod. Ko je med drugimi govoril vp oko jeni župnik Sattler, je vsa radostpa poslušala in ves teden pozneje ga je hvalila. Nelepe stvari je pa govorila čez dr. Korošca in njegove volilce; posebno pa zabavljala čez fante Bralnega društva, nekaterim tudi naredila žabje ustnice,
c Dramlje. Poglejmo še enkrat, kako prazen je Jarnovičev program, „na hoče po svojih močeh delovati v blagor in korist za izboljšanje teptanega in toliko zaničevanega kmečkega stanu." Na Jarnovičev marof proti cesti je nekdo med volitvami zapisal hudobne besede: „Klerikalci so izdajalci kmečkega sta^-nu." Ako bi bil Jarnovič količkaj odkritosrčen prija^-telj kmečkega stanu, bi takih zaničljivih besedna svoji steni eno uro ne trpel; pa on jih gleda ip jih pusti že drugi mesec. Škodo od njih ima on, Ž njimi odganja zaničevane ljudi od svoje trgovine. Za trenotek bi 'Jarnovič ne smel teh grdih besed imeti na svojem mestu, tem bolj, ker je šolski ogleda, te lažnjive besede pa pohujšujejo Šolarje, ki jih vsak trenotek berejo. „Klerikalci" nismo izdajalci kmečkega stanu, ampak mi se trudimo za njegove pravice pri volitvah, pri davkih, Šoli, izobrazbi. Glasovali smo za zmožnega poslanca, ki je vnet za vero, slovensko narodnost, in gospodarstvo. Odrinili smo z veliko večino kandidata, kateremu ni mar za delo, vero, vinogradnike in polajšanje v Šoli. Jarnovič ve, da je temu tako, in vendar pusti z zaničljivimi besedami na svoji steni cele mesece v mladini vzbujati sovraštvo zoper prave kmečke prijatelje, — Se ne boste, učitelji, nič zoper to ganili v imenu šolarjev? Ali vam je po volji,, da se na enem Mašem stanovanju z zgornjimi besedar mi že toliko časa zaničuje stotine faranov-volilcev, na vseh stanovanjih pa z živio-klici ali pa s plakati povzdiguje nezmožnega tujca-kandid.ata?
c Dramlje. Jarnovič fotograf. Od goda sveto Magdalene je na Jarnovičev marof narisana silno grda podoba dr. Korošca. Nekaj metrov ocl nje je ves-Čas od volitev opisana naša fotografija, da smo klerikalni izdajalci kmečkega stanu. Kdo je oboje načečkal,. se ne ve; vemo pa, da trpi Jarnovič obojo na svojem poslopju. Očitno zaničevanje nas mu je po volji. Odgovoren je za vse, dokler ne bo zbrisano. Pomisli najv ali bo dobro za njegovo trgovino, ker pusti očitno zaničevati že drugi mesec 208 volilcev in zdaj Šo njihovega poslanca?
c Dramlje. Procesijo na Ljubečno so imeli liberalci na Cirilovo nedeljo iz Dramelj. Kar ima rumeno kri v sebi, je hitelo z brzovlakom mimo Dobja, še celo stari Svetelšek, Znamenje pred procesijo je nosil tisti, dozdaj silno nesrečni mož, ki jo štiri leta vsaka
nedeljo ravno med prvo službo božjo trpel ravno tri četrt ure na strašnem protinu v nogah, pa je zdaj za daljno pot v Ljubečno čudežno ozdravel. Opravilo na Ljubečni je vodil možak, ki je na Roblekovem slovitem shodu 25. maja ravno takrat sedel za župnikom, ko je nekdo tega tako pod rebra mahnil, da je padel iz odra. Propovedniki so govorili večinoma klerikalne reči: Korošec ne sme na Dunaju ust odpirati, duhovniki pa niti v cerkvi zoper protiversko politiko, Ta sklep je primeren. Žalec in Ljubečna na ravnini se razločujeta po legi od Oljske gore; razločevati se mora tudi liberalna naredba od Kristusovega povelja: Pojdite in učite vse, kar sem vam zapovedal! — Mež-narja ali odbornika tistega društva, ki bi naj obešalo zanaprej duhovnikom v Dramljah razun obleke Še nagobčnik na usta, sta po poročilu „Nar. Lista" postala Š. ogleda Jarnovič in načelnik Mastnak, Konec sporedu r.a Ljubečni je bil slab, Roblek ni dal za pijačo. Naj ga koklja brcne! _	>
c Pernovo. Soproga tukajšnjega vaškega župana je kaj pridno agitirala za volilni dan pri kozolcu ali pa kje blizu pota. Na zidu hiše je bil nov Roble-kov lepak, prilepil ga je bil baje nadstrankar, sedaj vdovec ženin.
c Šmarje pri Jelšah. Pravi kinč Šmarja in posebnost Štajerskega so kapele, sezidane ob trdi poti na strmi severni strani Sv. Roka. Kdo je bil v Šmarju, pa si jih ni ogledal? Vsako leto prihaja tje, posebno ob Veliki maši (15. in 16. avg,), na tisoče in tisoče pobožnih častilcev Marijinih in sv. Roka, pa tudi mnogo letovišcarjev in gostov iz bližnje Rogaške Slatine. Vsakdo se rad poda po hribu navzgor, da gleda lične kapele in kapelice, občuduje lepe in pomenljive stenske podobe in zre v velike kipe, predstavljajoče trpljenje Gospodovo, ter da se raduje na blizu 400 metrov visokem hribu nad krasnim razgledom v Savinjske planine, na Konjiško gorovje in Pohorsko pobočje, na BoČ, Donati in hrvatski Macelj ter na posavske gore in prelepo obdelana polja in vinske gorice okrog in okrog. Cerkev sama pa napravi blagodejen vtis krasotice med cerkvami iz 17, stoletja. Kapele so v teku Časa že mnogo prestale in izgubile na svoji lepoti; vsled mokrote, vetrovja in drugih nezgod so začele podobe ginevati, je zidovje razpadalo in drevje jih je hotelo čisto zarasti in zakriti. Žalostno smo opazovali vse to, sram nas je postajalo bolj in bolj, da bi nam s Časom izginil ta dragoceni spomin na naše, za lepoto hiše božje vnete prednike, in vroča želja se je polastila vseh laranov, da se kaj stori. Začelo se je veselo gibanje. Da se ohrani ta spomin plamteče ljubezni do Kristusovega trpljenja in velika posebnost našega okraja, so se začeli nabirati prostovoljni doneski za popravljanje in prenavljanje in se za.nimajo za vso važno zadevo tudi najodliČnejši faktorji: cerkvene in posvetne oblasti, — Vsled navdušenega in požrtvovalnega prizadevanja in pod osebnim vodstvom vlč, g. dekana bodo vse kapele in tudi sv. Rok v novi prikupljivi obleki, ki so jim jo dali slavni mojstri iz Ljubljane, Maribora, Ljutomera in celo iz laškega Vidma, pozdravili svoje romarje, ki bodo prihiteli tu sem iz različnih krajev v sredi letošnjega avgusta,
c Trbovlje. V nedeljo, dne 23. t. m. je dalo trboveljsko Veteransko društvo blagosloviti svojo društveno zastavo. Od blizu in daleč so prihitela veteranska društva k tej slovesnosti in se udeležila službe božje na prostem, Vse cerkvene obrede so izvršili g. nadžupnik iz Laškega, dr, Franc Kruljc, kateri so nam v prekrasnem govoru na podlagi avstrijske zgodovine pokazali, da je zastava avstrijskemu vojaku vedno, bila in tudi mora biti sveto znamenje. Kumica novoblagoslovljene zastave je bila milostljiva gospa celjskega gospoda glavarja barona Miillerja, ki je bil tudi navzoč. Po slovesnem nagovoru g. blagoslovite-lja se je oglasil g. načelnik trboveljskega Veteranskega društva ter se zahvalil javno milostljivi gospej kumici in gospici, ki je pripela trak na zastavo. Gospoda blagoslovitelja, ki je kot zastopnik sv. Cerkve izvršil najimenitnejše delo na novi zastavi, Še omenil ni. Tedaj sem se pa res moral sramovati svojega nevojaškega tovariša, ki ni vedel, kaj tirja vojaški ponos. Ali je bil tako zmeden, ali je delal to namenoma, vojaško to ni bilo! Vojak ne sme biti zmeden, ne-lepo pa tudi ne sme ravnati. Vojak mora nastopiti kot kavalir, ne pa kot strankar. Svetujem torej načelniku, da prečita Dienstregelma I, Teil, ker drugače bo vedno omadeževal veteransko zastavo, kakor jo je na dan blagoslovitve, Veteranci bodimo vojaki, ne pa pristranski! — Veteranec,
c Laško. Zanimanje za naše Izobraževalno društvo vedno bolj raste. Dan za dnem pristopajo novi člani. V nedeljo po prvem opravilu nastane cela vojska v kaplanijski lopi za Časnike. V nedeljo je prišla neka ženica malo prepozno in ni dobila „Slovenskega Gospodarja". „Sedaj bom pa gotovo kregatna doma," je menila sama pri sebi in je Šla. Mladenič .Teršek je daroval že veliko knjig. Zadnjič je prinesel „Zlato knjigo". Mladeniči, mladenke, pridite in poglejte, kaka je ta „Zlata knjiga".
c Sv. Jedert nad Laškim. Dolgo sem Čakal, da bo kak bolj spreten rešil iz pozabljivosti slavno pravdo zavoljo fižolnic, katero so izbojevali naš g. naduči-telj Pukmeister pred laškim sodiščem. Ker so nobeden boljši ne oglasi, bom pa jaz okornež to slavno pravdo zapisal. Naš g. nadučitelj se menda radi pravda-jo. V tem so se baje že tam na Kembljnu, ali kje so že bili, skaaali. Četudi pavadno izgubijo in morajo sami plačati stroške, so vendar pred kratkim dobili dve pravdi radi Iižolnic, in da vam čisto po sodnijsko povem, rešili so svojo čast, ki jo bila omadeževana s ližolnicami. Neko ubogo ženico, ki ni imela zagovor-
nika, in celo krajni šolski svet so vgnali v kozji rog s tistimi fižolnicami, katere so jim prinesli Šolski otroci. Proti razsodbi g. sodnika seveda jaz ne morem nič ugovarjati, če so tisti, ki so izgubili pravdo, zadovoljni. Jaz samo pribijem, da so g. Pukmeister gvin-jali pravdo in fižolnice, Le mimogrede opozorim slavni okrajni Šolski svet na to dobljeno pravdo, da tudi ta izreče nadučitelju priznanje, ker zna tako praktično poučevati kmečke šolarje, „kak' prideluje se fižol naj-bolji." Pa ja ne bodete šli zopet tožit, gospod Pukmeister? To niso pisali g. župnik, to je pisal en „kuk-meister",
c Ksaverij v Savinjski dolini se je izkazal z dopisom z dne 2. t, m. v 31. Štev. „Nar. Lista", kar bi imel biti odgovor „Slov. Gospodarja" Štev. 28. Toda viža, katero so zažvrgoleli kar trije ksaverjanski Štig-lici, ne sodi na tekst „Slov, Gospodarja", Velika ne-ubranost liberalne izobraženosti se kaže v tt,Na.r, Listu", kakor pričajo res za olikane liberalce od nad-učitelja Joža TerČaka do učitelja Načeta Strmecke-ga z vsemi Stiglici vred sledeče značilne besede: „Časnikarski obrekovalec", „umazani dopisnik", „Časnikarsko bevsk.anje je pasje". Zdaj Vas, ki ste podpisali Ivan Stiglic, Jožef Laznik, Fr. Hudohmel, Fr, Slatinšek, Iv, Zverko, Ivan Stiglic mlajši, Anton Stiglic, Fr. Podbrežnik, Ign, Stermecki, Ivan Fužir, v-prašam, odgovorite, ali ni res g. nadučitelj Terčak bil na dan volitve navdušen za Verdnika? Ali ni bila res bitka na Stražah in sta bila zraven Terčak in Jerman? To je pisal „Slov, Gospodar" in to je resnica, ki jo potrdijo sodnijski akti v Gornjem Gradu in Celju. Kdo je potem časnikarski obrekovalec? Kdo u-mazani dopisnik? Cegavo pisanje Časnikarsko bev-skanje? Odgovorite, in potem se bomo še-le zmenili za Vaša „največja dobrotnika Terčaka in Kolenca," In poslednji, to je Jermanov oČanec so se pokazali zelo velikega dobrotnika tudi svojim plavcem letos na dan volitve, kar lahko povedo na Ljubnem Rezarjev očka. Želite torej Ksaverjanci še bolj natančnih poročil, jih vam podamo; bodo pa bolj. zgodovinska kakor omenjena psa. — Neksaverijanski požarni brambo-vec.
Gornja Savinjska dolina. Kakor se sliši, bomo imeli v kratkem nove volitve v okrajni z^stop za o-kraj Gornjigrad. Zato že sedaj opozarjamo vse naše somišljenike, «ploh vse volilce, naj si izberejo iz svoje srede može, kateri bodo delali res v korist našemu kmetu, ne pa liberalnemu učiteljstvu. Delati se tudi ne sme več tako, kakor do sedaj, ko pisar pri okrajnem zastopu, Podbrežnikov Franci, pobira zavarovalnino za neko židovsko zavarovalnico, — Odbornik okraja.
c l*osr»ževa!no društvo v Celju priredi v nedeljo, 80. julija po-poldne ob 3. uri pri „Belem volu" v Celju igro „ Najdena hči". Med odmori udarja društveni tamburaški zbor.
c Savinjska dol'M. Savinjsko okrožje Z S. D. ima v nedeljo, dne 30. jul. ob 11. uri v Petrovčah svojo redno sejo. Prosi se, da od-bornice okrožja zanesljivo udeležijo seje, ker so važni razgovori na dnevnem redu.
c Dobrna. V nedeljo, 30. julija po večernicah ima podružnica Slov. Straže svoj občoi zbor v občinski uti. Vsaka slovenska hiša naj pošlje svojega zastopnika. Na svidenje!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Pri nas bo v nedeljo 30. jul. ob 3. uri popoldne pri župnikovemv čebelnjaku poučeval o čebeloreji, čeb. pot. učitelj g. Ivan Jurančič. Čebelarji, domači in iz vseh sosednjih župnii. pridite polnoštevilno na ta shod.
c §marjeta pri Kim. toplicah. Bralno in tamburaško društvo v Šmarjeti priredi 13. vel. srpana ob 4. pop, na vrtu gostilne pri Pa-kerju", Ogeče, veselico s tem-le vsporedom: gledališka igra „Ne kliči vraga", deklamacija, šaljivi prizor, godba iz Laškega trga. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slovenj graški okraj,
s Št. Janž na Vinski gori. Tako neznosne in naravnost neverjetne razmere, kot pri naši občini, ne vladajo menda nikjer po širni slovenski domovini. Napisali bi lahko celo zgodovino izza Časa strahovlade sedanjega župana in njegovega tajnika, znanega Cvi-klna. Ni čucla, da ljudstvo ničesar bolj ne želi, kakor novih občinskih volitev, kjer se bode enkrat storilo konec sedanjim neznosnim razmeram. Doba sedanjega občinskega odbora je sicer že potekla meseca aprila, in kakor Čujemo, je na ponovno dreganje okr. glavarstva že tudi imenik sestavljen, vendar naš župan noče razpisati novih volitev, ker ve, da se bliža konec njegovi vladi in da bo moral županski stoleo prepustiti drugemu, zmožnejšemu nasledniku. Odborniki, kar je treznejših, so se že sami naveličali hlap-čevati sedanjemu županu in njegovemu adjutantu, prodajalcu Cviklnu. Ker se ljudje norčujejo iz sedanjega občinskega po sili zastopa in ker naš mogočni župan noče vsled smrti nekega odbornika vpoklicati njegovega namestnika na izpraznjeno mesto, storila je polovica odbornikov soglasen sklep, da se ne bo več udeleževala sej. Vsled tega ste bili že dve seji nesklepčni, ker odborniki .vztrajajo pri svoji besedi. Kako se je sklepalo pri zadnji seji dne 23. t. m., ko ni bilo naclpolovične veČine, bomo še pisali in govorili pri pristojni oblasti. Slavno c, kr. okrajno glavarstvo pa vprašamo: hoče li narediti kmalu konec neznosnim razmeram, ki vladajo v naši občini ter pospeševati novo volitev?
s Gradišče. Dan 13. junija je bil za naše liberalce strašno nesrečen, ker jim sv. Anton ni prinesel zdravja, temveč strašno bolezen na njihovih možganih. Oni niso pogoreli samo s svojim kandidatom, ampak so si opekli tudi možgane, in sedaj v svoji o-nemogli jezi neumno klatijo okrog sebe, kakor zver, katera je v zadnjih vzdihljajih. Sedaj si no vedo drugače ohladiti svojih strašanskih opeklin, kakor da si vzamejo za mazilo kar ženski spol. Izmislili so si namreč vsakovrstne grde in zelo nesramne laži. Nar
ti liberalci in štajercijanci morajo imeti pač neznansko široke goltance, da so po sreči zamogli spraviti tako debele laži iz svojih ust, ker jim niso obtičale in se na njih niso zadavili. Sliši se tudi, da je nek mož iztuhtal neko nespodobno in gnjusno pesem, s katero si misli zaslužiti še kakšen frakelček. Svetovali bi mu, da naj bi raje zložil in. pogruntal pesem o svoji preteklosti, ker je v kratkem Času zagospod.aril tako lepo ip obširno posestvo. Sicer bo pa ta grda in nesramna pesem, kakor tudi nekatere lažij še imela s sodnijo opraviti. — Kaj pa g. nadučitelj Majcen, ali odobravate to pesem ali ne?! Med drugimi neresničnimi novicami so zaceli liberalci pregrevati staro laž, da sta Julijana Gril in Anton Jarc dobila od g. dr, VerstovŠeka po 100 K, nekateri pravijo celo 300 gld. Sedaj je Še-le jasno, zakaj je posojilnica pri Sv. Duhu poslala okrožnico Juriju Gril (Hekerle), v kateri se zelo hvali njeno dobro stanje, kakor tudi uljudno vabi, da bi naj svoje prihranke pri njej naložil. Liberalcem se je gotovo zahotelo po tistih izmišljenih stotakih, katere je po njihovih lažeh žena Jurija Gril dobila za svojo agitacijo. Našim liberalcem mora pač, huda presti, da začnejo prosjačiti pri pristaših K. Z. Mi pristaši K. Z. smo stokrat na boljšem, ker smo od naših liberalcev popolnoma neodvisni in nikdar od njih nič ne potrebujemo. Vi liberalci, prijateljsko združeni s štajercijanci, pa le lažite in udrihajte po Juriju Grilu in njegovi Ženi, ker to njima dela pri poštenih ljudeh le ugled in Čast, Vedite pa, da ju od njunega prepričanja ne spravite s svojim neolikanim napadanjem in z ostudnimi lažmi niti za en las. Povem pa vam tudi, da je zmaga našega priljubljenega drž. poslanca g. dr, VerstovŠeka njima v veliko ljubše plačilo za njuno agitacijo, kakor Če bi bila v resnici prejela tisti stotak.
s Šmartno ob Paki. Naši liberalci so postali zadnji čas srboriti, Evo vaim: '¡V eni izmed zadnjih Številk „Narodnega Lista" napada neki dopisnik našega zaslužnega župana M. PirtoŠeka, Češ, da se Ču7 di, kako moremo imeti Pačani tega starokopitneža za župana, Ja, ja! Kaj ne g. dopisnik, bolj bi ustregli Pačani tvoji Častihlepnosti, ako bi za župana tebe izvolili. Gotovo bi z že znanim liberalnim gospodarstvom zavozil občinsko gospodarstvo na kraj propada ter bi bil v napravljanju dolgov pravi naprednjak'. — Zopet v drugi Številki „Nar, Lista" psuje pristaše Km, zveze, ki so bili na volilnem shodu v Ročici in ,Go-renjah, za backe. O — le počasi, ti liberalče! Bil sem tudi jaz na teh shodih ter sem videl same izobražene in zavedne kmete, kar so pokazali tudi na dan. volitve z glasovnicami v roki: namreč 177 za dr, VerstovŠeka. Dragi liberaluhi! Torej backov med nami ni, pač pa so na vaši strajni, in tisto blato, ki ga vi nas mečete, se drži vaše liberalne dlake. Dokaz temu so nam prinesle tudi minule državnozborske volitve, kajti od 29 glasov, namenjenih vašemu kandidatu Werdnigu, je bilo veljavnih le 24 glasovnic. Torej, kje so backi ?
s Šmartno ob Paki. Krajni Šolski svet se tem potom iskreno zahvaljuje vsem p, n, darovalcem, ki so s prispevki v blagu ali pa z denarnimi sredstvi pripomogli, da se je zamogla Šolska mladina ob svojem izletu dne 19. t. m. na Oljsko goro primerno pogostiti. — Zajedno se Čuti krajni Šolski svet dolžnega izreči toplo zahvalo gg. učiteljema Krajncu in Pilihu ter gdč, učiteljicama Puc ip Fister za požrtvovalen trud, katerega so imeli, da so nam pripravili prijeten vžitek ob dovršenih deklamacijah in otroških igrah Šolske mladine, — Franc Steblovnik, t. č. predsednik',
s Kaplja pri 'Arvežu, Dne 27, junija je zadela našo občino velika nesreča. Okrog 11. ure predpold-ne je prihrula nevihta s točo tako grozovito, da niti najstarejši ljudje ne pomnijo kaj takega. Mnogim posestnikom je podrlo hlevska poslopja, posebno so pa prizadeti pri drevju, katerega je nekaterim okoli 3 do 10 oralov lesa popolnoma uničilo. Škoda je torej res velika, posebno ker ima naše ljudstvo glavni dobiček od lesne trgovine. Že dne 30, junija je poslanec dr, VerstovŠek storil potrebne korake pri glavarstvih in namestniji glede naše občine, a dne 16. julija se je pripeljal nalašč iz Dunaja, da se še bolj osebno prepriča glede Škode, katero si je ogledal. — Po sv. maši okoli 11, ure je priredil prvi shod Slov. kmečke zveze, katerega se je udeležilo do 300 kapeljskih kmetov, Shod je otvoril tukajšnji organist Franc Boro-vinšek; nato se je izvolil predsednikom shoda doma^ či župan g. Koprivnik, kateri je podal besedo državnemu poslancu g. dr. K, Verstovšeku, G, poslanec je razvil program Kmečke zveze, zahvalil se za glasove, katere so mu dali volilci pri volitvi, ter nas poučil, kako se moramo ravnati, ako nas zadene Še kaka uima. Razpravljal je tudi o deželnem zboru in o gospodarstvu nemške gospode v Gradcu, ter pridjal, da bodo slovenski poslanci tako dolgo obstruirali, dokler slovenskim spodnještajerskim krajem ne obrnejo boljšega lica. — Ljudstvo se je pohvalno izrazilo o delovanju naših poslancev, posebno svojemu državnemu poslancu dr. Karolu Verstovšeku je bilo hvaležno. Tako se je sijajno obnesel prvi shod Slov. kmečke zveze tik pred nemškim trgom Arnfelsom. Ni bilo nobenega ugovora od nobene strani, Čeravno priroma k nam cela truma „Štajercev" vsako soboto, in to po zaslugi starega Ditingerja. Ljudstvo pa ne verjame ne „Štajercu", ne Ditingerju. — Meseca septembra priredimo drugi shod Slov, kmečke zveze.
s Marenberg. Že pred več leti so kupili pri nas poklicapi slovenski faktorji prostor za slovensko Šolo, a Šole niso postavili, ampak prostor prodali občini. Zdaj kupuje že skoraj dve leti Ciril Metodova družba primeren prostor za slovensko Šolo; toda Bog ve,
če bo kedaj izrastla iz zemlje v Marenbergu slovenska šola. Kakor se da sklepati iz neumornega (!) prizadevanja, nikdar.
s Marenberg. Se enkrat vabimo slovenski ma-renberski mladeniči vse Slovence iz domaČe in sosednjih župnij, da prihite v nedeljo v velikem Številu na našo veselico, ki se vrši ob 3, uri v posojilniškili prostorih. Ob lepem vremenu bo veselica pa vrtu. Prvo-krat nastopimo mladeniči z večjo igro „Čevljar" in si želimo obilne udeležbe, ker je čisti dobiček namenjen za zastavo Marijine družbe, okoli katere se hočemo zbirati v bodoče.
s Bemšnlk. Prireditev tukajšnjega Izobraževalnega društva dne 16, julija t. 1. se je dobro obnesla. Kljub temu, da je začelo kmalu popoldne močno deževati, se je vendar zbralo mnogo občinstva iz domače in iz sosednjih župnij.. Posebno moramo omeniti ljube in neustrašene nam goste iz Mute, ki so v obilnem številu posetili deloma na vozovih, deloma s kolesi nago prireditev ter s tem pokazali, da Se bije v žilah obmejnih Slovencev zavedna slovenska kri. Omeniti moramo vrle udeležnike iz Brezna, Marenberga, Vuhreda in Kaplje, ki so prišli pomagat utrjevat slovensko misel ob nemški meju — Najprej se je vršil občni zbor društva; č. g. župnik Podvinski iskreno pozdravi vse navzoče, posebno drž. in dež. poslanca g. dr, Karla VerstovŠeka, omeni, da se je g. poslanec žrtvoval, da je prišel ta dan k nam, kajti Še-le prejšnjo noč se je pripeljal z Dunaja, a je imel že isti dan dopoldne lepo zborovanje na Kaplji, popoldne pa je še prišel z urednikom g. Kemperle čez hribe v najhujši plohi k nam, toda še isti večer se je moral odpeljati zopet nazaj na Dunaj k državnozborskemu zasedanju. Iz poročil posnamemo, da društvo gmotno ne stoji ravno na Čvrstih nogah; knjig se je prebralo nad 300, časnikov nad 1100; prebirali so se Časopisi: „Slov.. Gospodar", „Straža", „Naš Dom", „Slovenec", „Bogoljub", „Glasnik" itd.; priredili sta se dve gledališki predstavi in dvojno predavanje. Nato se je volil odbor, v katerega so bili izvoljeni: Kozjak Janez, predsednik; Podvinski Anton, podpredsednik; Helbl Jurij, tajnik; Gril Adolf, njegov namestnik; Z,avrat-nik Ferdinand,, blagajnik; Hiter Alojzij, njegov namestnik; Krežat Anton, knjižničar. — G. poslanec da gospodarjem najprej nekaj navodil, potem pa navdušeno in prepričevalno govori, kako stariši lahko brez skrbi prepuščajo svojo mladino našemu društvu, kjer se skuša skrbeti za pošteno izobrazbo. Glasno pritrjevanje je sledilo njegovemu izvajanju. Prosimo g. poslanca, da bi Še večkrat prišel k nam! — Predstava igre „Čevljar" je izborno vspela; kljub temu, da imajo-mladeniči v poletnem Času sedaj mnogo težkega dela na polju, so vendar vztrajali ter si prikrajšali potrebni počitek, da so se ne ravno lahkih vlog naučili, se v nje vživeli in tako svoje vloge zelo dobro in v splošno za,dovoljnost rešili. Igrali so sledeči mladeniči: Krežat Anton, Helbl Jurij, Helbl Lov-ro, Zavratnik Nande, Hartman Gašper, Lešnik Irga. Hvala jim za to igro! — Urednik g. Kemperle je v njemu lastni zgovornosti označil tri lastnosti, ki morajo krasiti zavednega slovenskega mladeniča, ter žel za to burno odobravanje. — Pomnoženi domaČi pevski zbor je zabaval občinstvo z lepo prednašanimi pevskimi točkami. — Tako je minul 16, julij t. lv in le želeti je, da bi se Še večkrat sešli na ogroženi meji in drug drugega navduševali za naroda delo, bit in ponos.
s Šmartno ob Dreti priredi dne 6. avgusta t, 1. blagoslovljenje novega gasilnega doma in brizgalne v zveezi z veliko slavnostjo. K obilni udeležbi vabi prostovoljna požarna bramba.
T^	V • VI t	1	•
Brežiški okraj.
b Pišece. Veselja dan smo imeli pretečeno nedeljo, ko smo obhajali slavlje slovanskih apostolov sv, Cirila in Metoda, katero je priredilo paše Kat. izobr, društvo. V kratkem, jedernatem govoru je orisal g. Franc Spari od Maribora delovanje sv. bratov in njih započeto pot, po kateri moramo stopati za brambo naših narodnih in verskih svetinj. Temu je sledila z burnim smehom spremljana šaljiv,a igra: „Kovačev Študent". Nadalje so nam Še srečolov, šaljiva poŠta, licitacija, petje, godba in dr. krajšali že tako prehitro tekoče urice. Ogromna udeležba in poset naših vrlih sosedov Bizeljapcev, Sromljanov i. dr. je živ dokaz, da še živimo in da nas Še ni pohrustal sovražu ni zmaj. Zgoraj imenovano društvo se tem potom iskreno zahvaljuje vsem, zlasti daljnim gostom, ki so od vseh strani prihiteli k nam in nam s svojim pohodom izkazali spoštovanje in ljubezen do enotnih ciljev. Le v skupnem bratskem veselju se rodi skupna vzajemnost, ki nas podžiga k skuppemu delovanju za naporno delo na našem katoliško-narodnem političnem polju. Z Bogom za narod!.
b Brežice. Občni zbor podružnice „Slov. Straže" v Brežicah, ki se je vršil v nedeljo, dne 16. julija ob 544. uri popoldne v prostorih g. Sketa v Sv. Lenartu pri Brežicah, nam ostane vsem v veselem spominu. Vrstili so se govori, deklamacije in krasne pevske točke, ki nam jih je zapel pevski zbor našega Izobraževalnega društva. Iz poročil tajnika in blagajni-čarke se razvidi, da naša podružnica gotovo ni med zadnjimi. Pristopilo je zopet več novih članov. Soglasno se je izvolil zopet stari odbor. — Občni zbor se je zaključil s Šaljivim prizorom „Planšarica", kateremu je sledilo še več pevskih točk. — Lansko leto smo dobili za ustanovni zbor podružnice ,„Slov, Strar že" občinsko dvorano, za kar gre vsa čast vrlemu g. županu Lapuhu. Letos se nam je pa prošnja odbila, ker zaradi županove bolezni vodi občipo njegov namestnik. Zelo čudno je, da se ta možA kateremu se
je poverilo toliko zaupanja, da komandirati od raznih štajercijansko-liberalnih gospodekov. Pa brez zamere!
b V Kastrivmci se vrši v nedeljo dne 30. julija ob 3. uri pop. uatanovni zbor podružnice .Slov. Straže". Slavnostni govor govori č. g. župnik Fr. Gomilšek. Zavedni Kostrivčani in Kostrivčanke, vsi na ta zbor.
Grozen požar v Carigradu«
Požar je izbruhnil dne 24. t, m. popoldne, na dan narodne turške slavnosti, ob enem v predmestjih UsunČar in Vesnešiljer ter se razširil čez noč tudi na mestne dele Ak Serai, Laleli in Vl&pga. Ob 4. uri popoldne, ko je bila večina carigrajskih prebivalcev zaradi neznosne vročine v svojih stanovanjih, so opazili iz evropskega dela mesta in z gričev nad Pero, kjer stoje vile, v turškem delu mesta na 5 ali 6 krajih dim in v par trenotkih so stali celi deli mesta v plamenu. Do 5. ure zjutraj se je razširil ogenj že tudi na oni del mesta, kjer stanujejo kristjani ter vpe-pelil tudi ta del. O številu hiš, ki so pogorele, sedaj Še ni mogoče govoriti. Poroča se, da je zgorelo 10.000 hiš, pa bo najbrže to Število nekoliko previsoko kljub temu, da so prevladovale v uničenih delih mesta majhne hiše. Vsekakor pa je brezdvoma, da je pogorelo kakih 5000 hiš, med njimi tudi več mošej, več šol in ena cerkev. Posrečilo se pa je obvarovati ognja vojno ministrstvo in pravniško fakulteto. Vojaški gasilci so se trudili s svojimi parnimi brizgainicami in prostovoljni tolumbadži so podirali hiše, da na ta način vsaj deloma omeje razširjenje ognja. Vse pa ni nič pomagalo. Delo človeških rok ni moglo ustaviti pogina in divjanja elementa. Bila je grozna razsvetljava na narodni praznik, na dan zasedanja prestola po novem sultanu Kismet! Ne zadržiš toka usode! To se je pokazalo tudi v Carigradu. Vse je namenjeno, vse naprej določeno. Gasilci se niso trudili preveč. Njih delo je bilo tu brezuspešno, k.er je manjkalo vode. Pa tudi prebivalci drugih mestnih delov so z mirnostjo gledali na pogin in se niso dali motiti v proslavi na^ rodpega praznika. Pri nas bi vojaštvo odpovedalo v očigled tako velikanski nesreči slavnosti, v Carigradu pa so igrale godbe v parkih in vojne ladje so bile vse v raznovrstnih lajnpijonih. Stolpiči in lampijoni so se zasvetili na večer v tisoč lučih in iglice v Peri so bile svečanostno razsvetljene. Zadaj pa je gorela baklja in rjovenje ranjenih se je razlegalo po ulicah, napolnjenih z gostim dimom. Ob 10. uri zvečer sta bila mestna dela Sulejmanye in UsunČaršija eno ognjeno morje. Turški vojni minister Mahmud Selket paša se je pripeljal po noči v goreči del mesta, ker so mu sporočili, da gori hiša generalnega Štaba, kjer imajo shranjene vse detajlne načrte za vojno s Črno goro. Ostal je v gorečem mestu do zjutraj, ko ga je zadel goreč tram ter mu prizadejal hude opekline in težko rano na obrazu. Vojni minister 'je izgubil mnogo krvi in živci so< se mu pretresli. Prenesli so ga v vojno ministrstvo, ker ga za sedaj Še ne morejo prepeljati na dom ali v bolnico. Njegova izguba, in naj bi tudi začasno ne mogel voditi poslov vojnega ministrstva, bi imela lahko za Turčijo nepregledne posledice ravno v sedanjih zamotanih časih. Mahmud Selket paša je arabskega pokolenja in brez dvoma eden najboljših turških generalov. On je bil tudi poveljnik vojaštva, ki je prišlo v Carigrad, da Ščiti ustavo in je vodil vse takratne boje ter je že 2 leti vojni minister. — Ko je zvečer gorel že velik del mesta, je stopil baje sultan na balkon in se razjokal. S priznanja vredno odkritosrčnostjo so mu baje državniki ob tej priliki razložili vzroke vseh nesreč. Padle so med drugim tudi besede, ki jih je baje izgovoril Hiamil paša: „Ce se ne zgodi kak čudež, si najbrže zadnji sultan!" Sultan je ves potrt. Splošno sodijo, da je bil ta požar demonstracija proti ustavi. Po mestu hodijo liod-že in objokujejo nesrečo (Če ni to hinavščina?). Oblasti sodijo, da je bilo na delu pajmanj 30 požigalcev, ki so zlasti nameravali uničiti vojno ministrstvo, kar se jim pa ni posrečilo. 12 požigalcev so že prijeli in jih bodo sodili po vojnem pravu ter brez dvoma obesili na visoke kole na Sultan Validovem mostu. Požar je zahteval tudi mnogo Človeških žrtev. Govori se, da je poginilo v ognju nad 50 oseb, mnogo ljudi, med njimi tudi mnogo gasilcev, je ranjepih. Se-le, ko je bil požar vsaj deloma pogaŠen, je bilo mogoče pregleda^ ti celo opustošenje. Glavno ognjišče ognja, ki je pustošil v obliki velikanskega polmesca proti Bajazidovi mošeji, je okrog džamije Laleli ter se razteza do Va-lenškega vodovoda ter do mošeje Mohameda II., na jugu pa do Marmarskega morja v okraj Kum Kapu. Pred tem polmescem stoji nepoškodovan veliki bazar, visoka porta, mošeja sultana Ahmeda in AgiaSophia» Pogorišče straži vojaštvo, vepdar pa se je posrečilo nekaterim od strahu in groze polblaznim ljudem prodreti kordon in ti tavajo po pogorišču ali pa grebejo s prsti v zemljo, — izgubili so svoje ljube, ali pa iŠr Čejo izgubljene dragocenosti. Med požarom so se dogajali naravnost grozoviti prizori. Napol in tudi por polnoma nagi ljudje so divjali po ulicah. Zdaj so prišli do vojaškega kordona, ki jim je zaprl pot, ker je gorela zadaj vsa ulica, metali so se po tleh ip rjoveli, zdaj je razneslo v tem ali onem bazaru, tu se je udrla streha. Nesrečni so bežali skozi gost dim, nekateri poskakali, brez dvoma zblazneli, v ogenj. Visoki častniki so vozili v paradni uniformi in z visokimi redovi na prsih v vozičkih svoje imetje po ulicah, Za Bajazidovo mošejo so postavili pogorelcem Šo-torišče. Tako je danes Carigrad zopet pozoriŠČe enega največjih požarov. Ze v letih 1714, 1755, 1808 so razsajali v ozkih, z lesenimi barakami napolnjepih u-licah strahoviti požari, in leta 1826 je pogorelo nad 6000 hiš, med njimi tudi poslaništva. Letos je uničil požar 6. februarja brzojavno postajo visoke porte ter
notranje ministrstvo in poslopja državnega sveta. 1, marca t. 1. je uničil požar v predmestju Kutgunšuku 120 hiš, 5. aprila je pogorelo v predmestju Kadikoi 300 hiš in so tudi ta požar zapetile zlobne roke. Končno je zgorelo dne 14. junija v Uskiidariju 40 hiš. Največji požar pa je bil v letu 1870 in avgusta meseca L 1908, ko je pogorela polovica mesta in je poginilo v plamenih več sto ljudi.
Najnovejše.
Državni zbor. Poslanca dr, Ribar in Gregorin sta izstopila iz Hrvaško-slovenskega kluba. Klub šteje sedaj 27 poslancev. V seji državnega zbora dne 26, t. m. se je vršila debata o vprašanju draginje mesa.
Iz poštne službe. Poštna pomočnica Marija Kunst je dobila mesto poštne ekspedientke v Pod-sradd.
Iz pošte. Gdč. Ana Sternad Je imenovana za poštno oficijantinjo pri poŠti L v Trbovljah.
Iladi sejmov na Spodnjem Štajerskem so včeraj dne 26. t. m. poslanci S. K. Z. po zastopnikih Roškar-ju, dr, BenkoviČu in dr. Verstovšeku posredovali v poljedelskem ministrstvu. Zahtevali so, da se odstranijo razne ovire, katere hudo občutijo sejmarji. Ministrstvo se bode takoj posvetovalo o teh zahtevah z namestnijo v Gradcu in nato storilo primerne vkrepe.
Poročilo o sejma goveje živine v Gradca
dne 20. julija 1911.
Prignalo se je skupaj 398 komadov in sicer: 100 volov, 89 bikov, 191 krav in 18 telet. Cene so bile sledeče: lepi dobro pitani voli 102 do 110 K, srednje debeli voli 94 do 100 K, subi 86 do 92 K, biki 90 do 106 K, lepe pitane krave 60 do 94 K, srednje debele 6$ do 78 K, suhe 60 do 66 K. Izvozilo se je 204 komade in sicer: na Gor. Štajersko 62 komadov, na Sp. Štajersko 5, v Trst 57, na Nižj Avstrijsko 23, na Tirolsko 57. Tendenca: Prignalo se je 28 komado6 več kot prejšnji teden. Cene so poskočile. Sejm za plemensko in voznv živino je radi živinske kuge, bi se je pojavila zopet v nekaterih okrao jih na Štajerskem uradno prepovedan.
Listnica uredništva»
Brežice: Hvala. Dobili od drugod. — Goruiigrad : Preveč osebno in tudi toži ivo; sicer pa je dotičnik» že taki zadela zaslužena kazen, od katere so tudi stariši zadeti. — Polzel* : Odstopili uredništvu „Našega Doma". — Plsterje, Letuš, Vojnik, Sv. Trojica v Halozah, Dobo-va, Št. Jurjj ob juž. žel., Gradiiče: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič. — Slivnica pri Mariboru, Planina, Sv. Trojica v Slo f. gor., Škocijan, Št. Jurij ob juž. žel., Sladkagora: Za to številko prepozno. Pride prihodnjič.
Iz celega sveta.
Sladkor podražen. Vsled suše v celi Srednji Nemčiji in na Češkem so na praškem sladkornem trgu cene sladkorja včeraj zopet poskočile za 1 K 10 v. Na sladkornem trgu v Hamburgu in Magdeburgu so cena sladkorja vnovič narastla za 50 pfenigov.
Na hripavosti je obolel sv, oče papež PijX.
Potres na Ogrskem so zopet čutili v Temešva-ru in KeČkemetu. Prebivalstvo je pobegnilo na ulice. Bila sta dva potresna sunka. V občini' Szent Andras je bil potresni sunek tako močan, da se je zrušil zvonik.
Požar na Bledu. O požaru, ki je silno razburil Blejčane, nam poročajo: Se ni pozabljen velikanski požar pod Gradom, pa je zopet napravil ogenj na Bledu, topot na Mlinem, veliko Škode in povzročil velikansko nevarnost. Ce bi bil pihal veter, bi bila nesreča velika. Bilo je že blizu %7. ure v soboto 22. t. m., ko se je začelo nenadoma kaditi iz hiše štev. 48,. Kmalu se je tudi zasvetilo; hiša je bila v ognju, ki se je v najkrajšem Času polotil tudi sosednje hiše. Mahoma je bila vsa vas pokoncu, Iskre so Švigale na vse strani in vse bližnje vile so bile v nevarnosti. Požarne brambe v okolici so sicer kmalu prihitele in delale zelo požrtvovalno, vendar j(e imela tudi najbližja brizgalnica precej daleč do pogorišča in ogenj bi se bil nedvomno zelo razširil, če ne bi bili takoj domači in tujci začeli nositi vodo, prazniti hiše in pomagati, kjer se je dalo. S pomočjo požarnih bramb iz Ribnega in Bleda, pa iz Gorij in iz Koroške Bele se je potem po trdem delu posrečilo lokalizirati požar ip preprečiti večjo nesrečo. Požar so najbrže zopet zakrivili otroci z neprevidno igro.
Ubogi ameriški milijonarji se jeze in obupujejo, ker jih država nadleguje z obdavčevanjem. Petro-lejski kralj Rockefeller se razburja, ker so davčne oblasti cenile neko njegovo hišo v Cleveland.!* na 13 milijonov kron ter prisega, da ta hiša ni niti petinko te svote vredna. Napram nekemu poročevalcu se je izrazil ta milijonar, da je to „izžemanje" bogatih ljudi popularno, da pa pomenja toliko, kakor Če bi ubili kokoš, ki nam leže zlata jajca, z namenom, da dobimo iz trupla Še eno jajce. Rockefeller nadalje grozi, da se bodo ameriški bogatini izselili v Anglijo, Francijo in Nemčijo, Če bo še nadalje trajal ta davčni sistem izžemanja. Drugi veliki milijonar, kralj bakra, Clark, je nezadovoljen s cenitvijo davčne oblasti, ki je cenila njegovo razkošno opremljeno palačo na 20 milijonov kron, Češ, da je dejansko vredna komaj polovico. Davčna komisija pa je izjavila na zapisnik, da je Clarkova palača najraakošnejše poslopje" v New ,Yorku. Palača ima vzidano skrivno shrambi* za blagajno, hleve iz marmorja, umetno galerijo, kopalnico, domače gledališče in zvezdarno. Vsi ameriški boga-tini se splošno razburjajo proti sedanji vladi zaradi previsokega obdavčenja.
Trinajst oseb utonilo. Iz Kristianije se poroča, da je utonilo 13 oseb, ker se je prekucnil čoln sredi deroče reke. Valovi so drli s trupli ponesrečencev naprej in jih pognali preko visokega slapa.
Nesreča italijanskih alpinov. Pri Gemoni je zašlo četrt stotnije italijanskih' alpinov na nedostopne skale, tako da niso mogli ne naprej in ne nazaj, ker se niso mogli obrniti. Pri tej priliki je padlo več vojakov v globočino in eden je obležal mrtev, dva pa sta težko ranjena.
Letalni stroj v službi trgovine. Pred dnevi je neki bogat Anglež nakupil v neki trgovini v Filadel-fiji več različnega blaga, ki mu ga pa niso mogli pravočasno dostaviti pred njegovim odhodom iz New-lYorlca. Poslali so blago za njim v New-York brzo-voznim potom, toda Anglež se je med tem že vkrcal na parnik „Olympia", ki je tudi že zapuščal pristanišče. Hitro so poklicali aviatika Sopwitha, naj prenese zasvoj kupljenega blaga z letalnim strojem na odhajajoči parnik. In res, ta je brž izvlekel svoj letalni stroj iz lope, zagnal motor ter zapustil z zabojem vred celino. Kmalu je imel za seboj pristanišče, v nekoliko trenutkih je celo prehitel komaj v daljavi vidni parnik, ki ga je v zraku parkrat obkrožil, spustil se na 30 metrov visočine v lepem poletu t&r zagnal na krov zavoj, ki ga je sprejel kupec z velikim veseljem. Sopwith se je vrnil s svojim letalnim strojem nato srečno v New-York.
Proti jetiki. Mednarodni kongres, kateremu bo naloga boj proti jetiki, se bo vršil prihodnje leto v Rimu. Imel se je .vršiti letos, pa je odložen, pač radi kolere !
Narodno gospodarstvo.
Množijo se razne nalezljive bolezni, ker se veČina družin ne briga za desinfekcijo bolnikove postelje. — Izšla je zanimiva in poučna knjiga o „Zdravju in desinfekciji" ; knjiga podaja vsa pojasnila, kako se naj vrši desiniekcija v vseh slučajih bolezni v hiši. Pošljem takoj vsakemu na željo knjigo brezplačno in brez poštnine. A, C. Hubmann, Dunaj, Petrasch-gasse 4.
Zadostujeta li samo gnoj in gnojnica? Gnoj iz hleva in gnojnica v navadni množini ne zadostujeta po izvajanjih velikega kemika Wolffa, da se zadosti zahtevi po fosforjevi kislini. Primesek k gnojilu za fosforjevo kislino je torej brezpogojno potreben, da se doseže dobra žetev, V mnogih deželah so kmetje že spoznali prednosti tega primeska h gnojilu in dajejo 400 do 500 kg tomaževe moke na hektar k hlevskemu gnoju ali h gnojnici. Ta majhen izda ek je s pomnoženo rodovitnostjo dvakrat in tudi trikrat poplačan.
Aparat za lotanje. Dolgo smo pogrešali primeren aparat za lotanje pločevinaste posode; sicer je dobiti mnogo enakih1 aparatov, ki so pa vsi precej dragi in zahtevajo posebne vaje v svrho uporabe. A-parat, s katerim pa lahko vsakdo majhne poškodbe na pločevinasti posodi sam popravi, je dobiti pri tvrd-ki Zinauer et Co., pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. (Glej oznanilo na zadnji strani!)
Tolsfovrško slatino,
Hmelj.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki je edina slovouska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zabo.ia piaea podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov:
Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer ie tudi g^n™, letovišče in prenočišče.
—- g^r» Svo.u k svojim! "9C
Hmeljska revija „Saazer Hajpfer Hapfen- und Brauerzeitung" prinaša z dne 15. t. m. sledeče hmelj-sko poročilo iz Žatca:
V	tem izkazu beležimo manjše spremembe pri cenah zateškega hmelja. Cene so skrajno stalne. Za 50 kg se je plačalo 180 do 186 K, Tuje kvalitete so bile tudi v prometu, vendar pa je tujega hmelja primeroma malo. Cene 150 do 166 K, eventuelno nekaj kron višje.
O stanju hmelja v okraju 2 a t e c podajamo nar slednje poročilo: Ako izvzamemo zgodnji hmelj in nekaj pokvarjenih nasadov, kažejo ostali nasadi (dobre tri četrtine) kljub neprestani suši jako dobro. Mrčesa je neznatno malo. Tupatam se vidi vsled suše rmeno listje. Izrastki (stranski) so redki in kratki, tako, da moramo računiti zgolj na košato vzraali hmelj. Glede cvetja pa se mora kenštatirati, da je isto celo v lepih nasadih in vrtovih precej skromno Ves položaj pač stoji tako, da je od vremena prihodnjih dni odvisno, ako se bodo stare, dosedaj jako dobre rastline še naprej nspeano razvijale, ali ne. Zadnje dni smo sicer imeli det, ali ta dež še mnogo nasadov niti osvežil ni, dočim se je drugi hmelj jako dobro namofiil. Prezgodaj bi bilo, s številkami že zdaj prerokovati, kakien bo končen re»ultat žetve; vendar se pa lahko račana, da bo v slučaju skorajšnih izdatnih padavin, toplih noči i. t. d. rezultat hmeljske žetve sreden.
V	naslednjem podamo posamezna poročila drugih
dežel.
Na Moravskem je stanje isto kot na Češkem, razlikuje se samo v tem, da je skrajno nedoločen rezultat.
V	Galiciji je stanje skrajno neugodno, vendar izdamo boljše od lanskega leta. Malo upanja je, da bo rezultat vsaj sreden.
Na Ogrskem pa je jako dobro. Žetev bo bogata. Zgodnji hmelj so pobndi že sredi tega meseca. Tudi na Ogrskem so hudo pogrešali prepotrebne moče.
V	Nemčiji računajo s srednjim rezultatom. Vendar je stanje jako ugodno.
Na Bavarskem pa bodo imeli skoroda minimalen rezultat, če ne bo več dežja, kot ga je bilo do^edaj.
Na Virtenberškem je skoraj isto, kar je pripisovati mrzlim nočem in suhim vetrom.
V	Londonu je stanje jako ugodno, rezultat bo lep. Vendar je odvisen od prihodnjosti.
Iz naveden?ga lahko razvidno, da bo povsod hmeljski pridelek bolj sreden. Izjemo dela rodovitna Ogrska, kateri oe hmelj vsako leto več ali manj dobro obnese.
Loterijske Številke: Dn* 22. julij» 1911. Gradec . 80 43 55 88 59 Dunaj . 77 21 52 #6 44
Absolvent štajerske dež. vinorej-ske šole z odliko in triletno dobro prak30, versiran v pisarniškem poslu, išče primerne službe. Ponudbe sprejema upravništvo. 689
Kmetijsko posestv i se proda pod ugodnimi pogoji. Posestvo leži na Murskem polju, tik okrajae ceste Ljiyxmer-Radgona, tik železniške postaje Hrastje-Mota, posestjo je vse v ravnini, lepa solnčnata lega, v najboljši plodoriti zemlji, »se blizu hramov in domačije, ker daljna in slabeja zemlja je že od-prodana, in še se lahko več razproda, ako želi kdo še manjšo posestvo imeti; posestvo še meri 32 oralov, 15 oralov njiv, 10 oralov travnikov, 7 oralov lesa. Hrimi so vsi od vogla do vogla zidani, z opeko kriti, vse brez popravil v najboljšem stanu in v najlepši legi, da si človek še boljšega želeti ne more. Cena posestvu je 28000 kron, ali pa vsak oral zemlje 900 kron, kolikor je kdo vzame, s hrami vied. Posestvo se tudi za drugo izmenja. Več se izve pri Ant. Vrablu, veleposestniku in trgovcu pošta Križovci pri Ljutomeru. 719
Mizarski pomočnik, Ievežban de lavec za stavbeno in pohištveno opravo in en učenec se takoj sprejmeta pri A. Viher-ju, Heugasse št. 4. Maribor.	740
Priden viničar se sprejme s 3 ali 4 delavskimi močmi do zadnega novembra. Naslov v upravništvu.
734
Učenec, star 14 let, od poštenih starišev, ki ima veselje do krojaš-tva se takoj sprejme. Alojz Šlander, kroiaški mojster v Št. Pavlu pri Prebolda.	745
Proda se jako lepo posestvo v ravnini, ebsegajoče okrog 32 joh, skupaj se držeče in obstoječe iz hmeljišč, njiv, travnikov, vinogradov ia gozdov. Sadonosnik s krepkim drevjem in žlahtnim sadjem, pri hiši so obširne brajde. Hiša in gospodarsko poslopje z novo zidano sušilnico za hmelj je v zelo dobrem stanju, tako tudi viničaji-ja. Voda pri hiši. Na hiši se je dozdaj izvrševala gostilniška obrt. Natančneje pove posestnik Franc Zupanc-Pikl, Magojnce pri Žalcu.
750
Knjigovodja oz. korespondent, popolnoma več slovenskega, nemškega, laškega in hrvaškega j ezika, spreten stenograf in strojepisec, 28 let siar, neoženjen, išče službe. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe pod „Domovina 999" glavno-poštaoležeče, Ljubljana. 753
Štefan Kaufmann
trgovina s železnimi
v Radgoni,
priporoča najboljše oc«l«e motlke in lopate dakra kose in srp«, pravo štej. železo po najnižji tenf la so-23 lidni postrežbi.
S/retna kuharica, vajena vsega gospodinjstva išče službe, najraje v župnišču. Naslov se izve pri g. Antoniji Leskovar, Gledališka ul. 10, Maribor.	794
6 betih
• V, *ftlo debele Ve
16 plato» Ï?
laneneg* P1 2l/l
3 »*> K aSrfi*»-
ko iz	j
i
Majhno posestvo z lepo, zidano hišo, s tremi sobami, dve kuhinji, lepe kleti, en oral rodovitna njive tik hiše, 1 oral sadonosniki, dva svinjska hleva, studenec itd. Vse v najlepšem stanu, zdrav zrak, 30 minut od mesta Maribor, se proda. Cena 11.600 kron. Vpraša se Oberrothweinerstrasse Nr. 67. __751
Enonsdstropna hiša s 11 stanovanji in malo gostilno. 4-6000 K se plača, drugo lahko ostane vknji-ženo. Vpraša Reckenzahngasse št. 10 Maribor.	658
Posssivo za trgovino in obrt, se proda v sredi trga Št. Lenart v Slov. gor., tik glavne pošte in okr. hranilnice na najboljšem prostoru za trgovino ia obrt. Posestvo meri čez 3 orale, plodovite njive in travnik, zemlja leži tik okrajne ceste, pripravna za stavbo poslopij, blizu trga. Hišni hr*m je prostoren, v njem se nahaja trgovin», sedlarska in krojaška obrt, hlev za 4 goved, svinjski hlevi in drugi vsi potrebni podstrešni prostori, okrog hiše »elik prostor, vodnjak pri hiši, velik vrt za zelenjavo. Cena posestvu je 25.000 kron, lahki plačilni pogoji, natančneje se izve pri Anionu Vrablu, veleposestniku in trgovcu, p. Križevd pri Ljutomeru.	765
Viničar, se sprejme 1. listopada, kateri razume delo amerikanskega trsa, 3—4 delavne moči, poštenega obnašanja. Blaž Urbas, Slemen Selnica ab Dravi.	763
Harmonij
lep čisto nov, z glasom kakor orgije, pripravea za malo cerkev aH koncertno dvorano, se radi preselitve takoj prpda. Cena, ki mu je bila 600 K, se sedaj zniža na 490 K. Kje, pove nprav. lista.	772
Resna ženitna ponudba. Slovensko iiobražene de'*le, vešča vsakega dela, kuhati šivati in v gospodinjstvu, zmožna dveh jezikov, poštenega neomadeževanega vedenja, stara 29 let z nekoliko premoženjem, išče si v svrho možitve, moža, treznega in značajnega. Prednost im»jo železniški sprevodniki. Ponudbe s sliko naj se blagovolijo poslati „poste restante" N. N. 44, Ptuj.	775
Malo posestvo. Eno in pol ure od Maribora, tik okrajne ceste, 15 minut od cerkve, hiša je z eno sobo, knhinjo in kletjo, v dobrem stanu, potem je ena mala njiva, in en travnik, za eno kravo krme, je za kakšnega rokodelca prav primerno, se jako po ceni proda; več se izve pri Antonu Perko v Mariboru. Franc - Jožefova cesta št. 8.	771
Proda se vsled starosti, viničarija v dobrem stanu, polovica vinograda nasajenega z amerikanskim trnjem, druga polovica s starim, potem sadonosnik, kjer se dobi vsako leto 12 pelovnjakov sliv. Franc Baumgartnik, Vilkom, Sv. Marjeta na Pesnici.	764
Proda se hiša s 3. sobami, vrtom za zelenjavo, svinjski hlevi, vrt, 30 minut od kolodvora, 20 minut od cerkve, blizu mesta Maribor. Kje pove upravništvo.	760
Takoj sprejmem kolarskega pomočnika ki je razumen delati pri kočijah in enega vajenca. 769
Seno v vsakej množini kupi po najvišjih cenah Franc Temmerl, Maribor, Tržaška cesta 63. 766
Mizarski učenec s popolno oskrbo, s katerim se lepo ravna, se takoj sprejme. Pihler, Reiser-jeva ul. 3, Maribor,	741
Trgovaki pomočnik, mešane stroke ter vešč slov. in nem. jezika, star 20 let, i*li službo kje na deželi ali v trgu. Zadovoljim se od začetka z manjšo plačo. Naslov pove upravništvo.	758
Sprejmem dva kolarska pomagača proti dobri plati. Pismo na M. Kocbek, kolarski mojster v Strassu pri Spielfeldu.	759
Oskrbn'žtvo Dr. Lastovec pri Veliki Nedelji naznanja, da ima na proda,] dva polovnjaka vina letnika 1908 in en polovnjak letnika 1906. Cena 80 vin. za liter. Vz rci za poskušnjo se ne pošiljajo. 783
Lepo posestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega lepo obdelanega rodovitnega zemljišča, okoli 1000 ž'ahtnega sadnega drevja, se lahko 14 do 16 glav živine redi, za 4000 K vse vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje: novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem velikim in bogatim, ležečim in stoječim fandus instr«ktus, se po zelo vredni ceni proda za 20.000 K Vpraša se pri Franc Politsch, v Mariboru, Triesterstraase 75. Pre-kupci izključeni.	757
Išče se primeren kraj, kjer bi se rabil dober krojač za izdelovanje vsakovrstnih moških oblek pesebno za kmečki stan. Več pove upr. 755
Služba orgsniata in cerkovnika se odda s 1. avgustom t. 1. Plača 400 do 600 K. Kdor jo želi, je najbolje, da se osebno oglasi. Cerkveno predstojništvo sv. Petra v Žičah, p. Sv. Dah-Loče. Šta jersko.	767
Sprejme se oženjen piistavnik (majer), kateri ima do 24 glav živine in 9 svinj za oskrbeti in za 3 hlapce kuhati. Plača prosto stanovanje, hrana in 600 K na leto. Vstop takoj. Gr&jščina Noviklošter pri Sv. Petru v Sav. dol. 756
Išče se blizu trga ali mesta stanovanje s hrano in postrežbo ali brez iste proti dogovoru za vpokojene-ga g. župnika srednjih let. Ponudbe ca upravništvo „Slo-', gospodarja" pod napisom „bivališče".
667
Naznanil«*«
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši ceni; tudi s« menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragonske kasarne Magdalensko predmestje.
160
Blizu Celja se proda nova, 10 let davka prosta hiša z vrtom Izplačati bo treba 3400 K. Oglasi se v Sp. Hudinji št. 65.	713
^m ^ i&k
Dobro idoča gostilna z gospodarstvom vred, pol ure od reesta Ma-ibor, se radi smrti po ceni proda za 15.000 K. Polovica te svote lahko ostane na posestvu. Vprašati je Mtgdalenengasse 70, Maribor, Kari Leutschacher. 791
Lepo poses vo, meri 11 oiral-.v z novozidanimi in z opeko kri H mi poslopji, tik okrajne ceste, primerno za kakšno trgovino, 1 uro od Maribora, posebno pripravno za mlekarstvo, se preda. Posestvo se stoji iz lepega sadnega vrta, rodovitnih njiv in dobrih travnikov. Cena in natančneje se ixve pri lastnici gospej Antoniji Spritzei, pri Sv. Marjeti na Pesnici. 784
Krojaškega pomočnika. pridnega, iz poštene hiše, kirazuie sej m-ko drlo, in delo za stranke, takoj sprejme Jožef Verdnik v Slov. Bi.trici.	785
Mizd kolarski pomočnik dobi delo pri Franc Lenartu, kolarski mojster v Eibisvval lu, sprejme se tudi en kovaški pomočnik 778
Kuharica za orožnike v Oplotnici pri Konjicah, ni pod 40 let stara, se takoj sprejme. Zaradi plače je vprašati pri c. k. orožmški postaji v Oplotnici.	777
Učiteljica, s prostim stanovaejem in kurjav^, blizu večjega mssia, menja službo s tovariši« ali tovarišem. Kje se zve pri uprav. Slov. Gosp.	780
Ena štajerska, velika in močna stiskalnica (Weinpresse) se po ceni odda Vpraša se naj pri Francu Dervušek, Leiteršp»rg pri Mariboru.	781
Proda se izjemno lepo posestvo blizu mešta in državne ceste Ve-likovec—Celovec. Rodovitno polje lepi travniki, gOzdi, pašniki, lepi sadonosniki, lepa poslopja, kr,>3na lega. Ugodni plačilni pogoji. Na slov: Jeni, Klopiče, pošta Veliko-vec. Koroško.	705
Sprejmem tri pridne in pošte >e viničarje na dobro viničarijo in sicer dva s štirimi in enega a petimi delavskimi močmi. Služba stalna. Poprejšni služili do 8 let. Naslov po»e upravništvo Siov. G. ali v Framu pri Ledrarju. 792
Organist in cerkovnik, se sprejme do 15. av-. pri Sv. Jurju ob Pesnici nad Mariborom. Nove orgle Osebne ali pismene ponudbe na Cerkveno predstojništvo. 782
RAZGLAS.
V Bevčem pri Velenji je veliko posestjo, ki meri 23 ha, 79 ar, 27 m ali blizu 40 oralov, na prostovoljni prodaji. Cenjeno je posestvo z vso pr tiklino vred na 42 tisoč kron.
Kdor želi kupiti to posestvo, nsj se zglasi v c. kr. notarski pisarni v Šoštanju, da si laško potem posestvo ogleda.
Vinko Rolšek, c. kr. notar.
Hotel „UNION"
na Dobrni (Neuhaus beiCilli)
se da v najem s 1. oktobrom t. 1. event. tudi mesnica Vpraša se naj pri načel-708 stvu hranilnice in posojilnice na Dobrni.
Sanatorij „Mirni Dom"
»prejema
priporočan od zdravnikov,
bolnike na živcih, =
tudi nevarne slučaje, histerične, bolne na srcn, želodca, pa takei ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
«Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota.
Zahvala.
Povodom strašnega požara, nastalega v mojem poslopju, se moram vsem pričujočim najtopleje zahvaliti. Vsled neumornega dela se je posrečilo mojo hišo rešiti in s tem veliko nevarnost preprečiti. V prvi vrsti se iskreno zahvaljujem za smrtnonevarno delo nsšega vrlega orožništva kakor tndi onemu iz Šoštanja; vsa hvala vrlim požarnim hrambam iz Šoštanja, iz Družmirja in Velenja za vsega spoštovanja hraber nastop. Iskrena hvala vrlim gospem in gospodičnam in vrlim dekletom, katere so neumorno nosile vodo in s tem veliko pripomogle, da se ogenj ni razširil. Posebno se zahvaljujem našim vrlim kmetom za naporno delo in pomoč. Vsa hvala vrlemu ravnatelju Lapp-ovega premogokopa, kateri je takoj vse delavce poslal na pogorišče; vsem tem moja iskrena zahvala. Lepa hvala g. Lappu za pomoč. Torej še ankr&t vsem t6m mojo najtoplejšo zahvalo, ves nastop je bil junaški in občudovanja vreden.
Velenje 18. julija 1911. 780	F. Tischler-Demšic.
Vabilo
rednemu občnemu zboru
„Hranilnice in posojilnice na Ljnbnem"
ki se bo vršil 30 julija 1911 točno ob 1 uri popoldne v društveni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Pregled in odobrenje računa za leto 1910 in razdelitev čistega dobička.
5.	Prememba pravil.
6.	Posvetovanje o znižanju obresti.
7.	Razni nasveti.
Ako bi ob določenim času občni zbor ne bil sklepčen, tedaj se eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom vrši drugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
788	Ravnateljstvo.
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da nisem nameraval žaliti g. Fr. Čemele, nadučitelja v Artičah in ga zahvaljujem, da je odstopil od sodnijske obravnave.
Artiče, 18. julija 1911. 790	P. D. Dušej, frančiškan.
Tomaževa jk moka
ternHKž
Marke
je za jesenske setve travnike in pašnike po
izkušnjah poljedelcev naj-boljaia sigurno dobitka-nosna. Ima prednost, da je po ceni in ne trpi čez zimo v zemlji nobene škode
Letna razpečatev
15 milijonov meterskili stotov.
Pozor
pred ponarejenimi in malovrednimi moksmi!
Tovarne za Thomasfosfat, z. z o. z. Berolin V 35.
Od zalagateljev se naj razločno zahteva „Tliomasmelil- S ternmarke". 787
Podnčne brešurice razpošilja brezplačno društvo tovarn za Thomasfosict-izdelke, Berolin S. W.
Nezaceljene noge
povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena.
sa®*- ^ P. F.
Dobiva se le pri del. lekarni v Slovenski Bistrici..
1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h.
776
Vročni poletni meseci pospešujejo razvoj in razširjanje vseh nalezljivih bolezni, in je znano dejstvo, da nastopajo
šarlah, ošpice, tifus, koze poleti močneje .kakor v drugih letnih časih. Vsled tega je nujno potrebno, da se nahaja v vsaki hiši desinfekcijsko sredstvo. Priznano najzanesljivejše desiniekcijsko sredstvo sedanjosti je:
Po ceni aparati la fotografe!
tO OD C—
Popolni aparati za fotografiranje, zajamčeno dobre slike, s ploščami, papirjem, 1 kemikalijami in s podukom. Velikost slike _ , 6x9 cm K 190, 9x12 cm K 3 30, 5 70, 9-70 itd. (poštnina posebej) — Točna, krasne kamere in dvojne anastimge nedosežno po ceni.Z — Že rabljeni aparati in objektive znanih tvrdk zelo po ceni. Glavne liste 130 strani brezplačno, ravno tako prilične liste. Alfr. Birnbaum, Kamersfabrik, Hirschberg 549, Češko.
mjmm¿m r^h si
NaroČite naš list.
ki nima duha, je nenevarno in ceno se dobi v vsaki lekarni in drožeriji v originalnih steklenicah po 80 vinarjev. Vpliva hitro in gotovo in se vsled tega od vseh zdravnikov za desinfekcijo na bolniški postelji, antiseptične obveze [na ranah in žuljih] in za preprečanje nalezljivosti rado priporoča.
Delevoica za poprave
Dobrof Po eral i
Točna postrežba!
Veiika zalaga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsak! ceni.
Titfl ca rinlnl Iflsstr. cenik zssiont1
BraaofflHe a<i 20 de 200 K. Niklssta remont.-ura K 8'50 Pristna srebrna ura Original ornega ura Kuhinjska ura Budiljka, niklssta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstri" —
Nasl. Oietinyer
Tiieod. Fehronbac
urar in očalar 4t7
Maribor, Ssaposka oiio* 26.
7
18--
4"-S'— 2.— 2'~
ÍÍ0SHÍSW zUintua k «>«2>r«.
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-
lidno in najcen. izvršujejo!

je fino, prijetno toaletno milo s vsebino Lysoforma in vpliva aatiseptično! Lysoform-milo je vporabljivo za naj obči itn ejšo kožo, celo za deco; olepša teint, ga napravi duhtečega in finega. En poskus zadostuje in rabili bodete vedno to milo. Cena za en kos
1 krona.
PFEFFERMINZ - LYS0F0RM
je ustna voda z izredno antiseptičnim vplivom. Hitro in gotovo odstrani neprijeten duh iz ust in konzervira zobe. Peleg tega služi »PfefferminzLyso-form« po priporočilu zdravnika za izmivanje pri katarju v grlu, vnetju vrata nahoda. Par kapljic
zadostuje v pol kozarca vode. Originalna steklenica stane 1 krono 40 vinarjev. Vsi produkti Lysoforma se dobijo v vseh lekarnah in drožerijah. — Zanimivo knjigo o „zdravju in desinfekciji" pošlje na zahtevo vsakomur kemik A. D. Submann, Dunaj, XX. Petraschgasse 4. m
Spreten izkušen hišnik
se išče za neko pivovarno, zmožen nemškega, slovenskfga ali hrvaškega jezika, kateri se razume prav dobro v gospodarstvu, kakor tudi pri konjih. Vstop takoj. Ponudbe s prepisi «pričeval se naj po Sij «j o pod „Wirtschaft" 200 W 05586 na Rudolfa Mosse Wien I.	793
IZJAVA.
Jaz podpisana obžaljujem in prosim Marijo Satlokal odpuščenja, da sem jo z grdimi in lažnjivimi besedami ražalila. Obenem jo zahvalim, da mi je kazen prizanesla.
796 Barbara Pirš, p. d. Poharčeva Barža v Kostrivniei.
registrovana zadruga z neomešeno zavezo.
Uradni dnevi
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne.
Uradni prostori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje se po 4'/s% °d 1- oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižico drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da
bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno hranilne položnice 564	št. 118.060 in domači nabiralniki.
PosojsSa
se dajejo na vknjižbo po 5—5V2%i na vknjižbo in poroštvo po o7»%i na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod
ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.
iCO-	, I
¡no.
— i —~ lidajaUjj in «dežnik: Katoliško tiskovno droit™,
i
Odgovorni oradrdk: L Ktapvrie.
■• 1	ii i	mu
Ti* tfakmm it. C3r0a v Maribora