115
Dopis iz Radgone.
12. Maliga serpana 1846.
Zdaj smo žetev, hvala Bogu! srečno opravili. Pšenica bo obilno lepiga zernja dala, druziga žita se je manj naželo, in bode tudi slabeje zdavalo. Napčno je, da naši Slovenci pri žetvi polovico slame na njivah pustijo. Resnico Vam povem, da slama po njivah na laket visoka stoji. — Pri Nemcih je vse lepo čisto inznarveči skerbjo požeto. Zato pa nič za zlo Slovenci! Ce hočemo napčne navade opustiti, si moramo eden druzimu resnico povedati. Rahla beseda nikogar ne žali.
V goricah je prav prav polno. Grozdje hiti rasti, vročina pa je tudi močno velika. Morebiti bomo ob veliki meši že sladko grozdje zobali. Toče še nismo letaš nič vidili; ali dolgo še je do tam, ko bodo po slovenskih bregih putari veselo krikali! Ako pa Bog naše vinske gore obvarje, znamo reči, da bode letaš mnogo sladkiga vinca prirastlo. Eno še potlej želimo, da veliko kupcov po-nj pride.                                                   A. Kreft.