Stev. 40.	V Ljubljani, dne 1. oktobra 1914.	Leto XXVII.
T/, hftja v«ak četrtek. Tonu rnu jo a K n« leto. rZa Nom^ijo 4 K. ra AmoriUo >n clrutre tuio Hr/.av«- o K.)
CooflmoRne številk« ho t«ro«la ain - ■ po 10 vinnrjov	■
S prilogama:
Haš krnski tfom" in „Naša irospodinia".
8p'si in dopisi po pošil jajo: Uredništvu „I)omolj"ha* Ljubljana. Kopitar ovn ulica. Naročnina reklamacijo in in-nerati pa1 Upravništvu „Pomoljuba*, — Ljubljana. Kopitarjeva ulica —
Pomožni odbori.
Kranjski deželni odbor je brž, ko se je začela vojska, vrgel po deželi misel, naj se v posamnih občinah, oziroma župnijah ustanove pomožni odbori, ki naj za svoje okrožje pobirajo prostovoljne doneske ter s svetom in podukom pomagajo družinam vpoklicancev in sploh ljudstvu. Bilo jih je, ki so rekli, da so taki odbori nepotrebni, češ da vpoklicanih revne družine dobe že od države podnoro. Ne rečemo, da je take modriiane vodila izključno mržnja do deželnega odbora, to jim pa moramo povedati, da so kratkovidni in da jc njihova trditev nevarno neumna. Danes že vidimo, koliko dela se kaže pomožnim odborom in zalo kličemo ne samo občine, oziroma fare kranjske dežele, nego vseh slovenskih pokrajin, naj jih ustanove, kjer jih še ni. Kar bodo nabrali, bodo tudi za domače ljudi nujno potrebovali.
1. Nc gre samo za družine vpoklicanih rezervistov. Revščina je tudi drugod huda. Zlasti mali rokodelci, posebno stavbni, pa delavci so zdaj mnogokje brez zaslužka. Treba jim je pomoči. Tupatam je kaka revna družina, ki ima sina še v liniji, ki še ni doslužil svojega časa; taka redno ne dobi podpore; tudi tu treba pomagati. —
Najvažnejše je pa to-le: Družina, ki je dobivala podporo, ima, če je dotični mož ali fant v boju padel, ali umrl vsled bo-'ezni, ki jo je dobil zdaj v svoji vojaški službi, pravico do podpore samo še šest me s c c e v od dneva smrti. Naprej od države ne bo nič. Vojska pa lahko raja še dalje. Kako bo revna vdova ču-"la krivico, ko bodo druge, katerih možje sc živi, dobivale podporo, ona pa, ki »c izgubila za vedno, pa ne! Na Dunaju ?e ie ustanovil odbor, ki zbira prispevke, '} katerih naj bi se nekoliko podpiralo nenc oziroma starše v takih slučajih. Pa Unai je daleč in podpora bo gotovo le
majhna. Zato je res potrebno, da je v deželi in posamnih krajih na razpolago denar, da se tem revežem pomaga. Hvala Bogu, da je dozdaj takih slučajev še malo, toda kjer so, je hudo, in pripraviti se za prihodnjost je naša dolžnost.
2. Sestri vojske sta kuga in lakota! Kolera maršira svojo strašno pot. V Galiciji, na Ogrskem je že; tudi na Dunaju je par vojakov bolnih za to strašno nalezljivo boleznijo. Ni čuda, ker je mec Rusi in Srbi že grozno razširjena. Nevarna je tudi griža in vročinska bolezen. Oboje imamo že več slučajev tudi v deželi. Ob taki priložnosti je treba v vsakem kraju treznih, premišljenih mož, ki ne izgube glave, marveč z vsemi silami skrbe, da se pot takih bolezni zagradi in njihovo razširjanje prepreči. Treba je ljudem pouka, navodil in pomoči. Roko v roki z zdravniki in političnimi uradi naj tu delajo pomožni odbori. Ob takih časih je potrebna neizprosna strogost, posebno kar se tiče snage pri vodi, po cestah in javnih krajih in po posamnih hišah. Naj-skrbnejša snaga v vseh rečeh, v obleki, zlasti pa pri vsem, kar se rabi za hrano, pri posodah in pri jedi, in glede na odpadke. Pomožni odbor mora imeti strogo kontrolo nad svojim okrožjem in naj vsak posamen slučaj takoj naznani. Že zadnjič smo napisali v »Domoljubu«, da je kranjski zdravstveni zaslop izdal tiskan letak, v katerem se poučuje ljudstvo, kako naj se brani proti koleri, griži in legarju. Povsod naj se to posnema. Tak letak mora priti v vsako družino in pomožni odbori naj na njegovi podlagi in na podlagi drugih odredb uče in svetujejo! Odprimo oči, dokler je čas; s tem zabranimo lahko mnogo hudega. Naš list te leči ne bo pustil v nemar.
3. L a k o t a ! Že nekaterikrat smo v »Domoljubu« opozorili ija to nevarnost. Kjer se ne pridela dovolj žita, ga mora zmanjkati. Zdaj je še vse v redu, dasi vedno naraščujoča cena pšenici, koruzi,
rži in žitu sploh kaže, kam gremo. Vprašati se moramo že zdaj: kaj bo spomladi? Prihodnje leto bo sto let, kar so se začela tri huda leta. Takrat so bile slabe letine in ljudje so spomladi jeli jesti, kar so dobili. Kuhali so koprive, celo travo; kruha ni bilo; otrobi so marsikje pekli za kruh. Prišla je griža, ki je pobrala silno mnogo ljudi. Skrbimo, da ne bomo praznovali te strašne obletnice z novimi boleznimi vsled pomanjkanja kruha. Zdaj se da žito še dobiti. Pomožni odbori naj posežejo vmes. Zadružna zveza v Ljubljani je po svojih zadrugah po celem našem ozemlju poslala vprašanja, koliko žita se potrebuje po posamnih krajih. Veliko jih je že odgovorilo, ponekje pa spe. Pomožni odbori, na noge! Naša zadružna organizacija, ki je že toliko neprecenljivih dobrot izkazala ljudstvu, sc bo — tako trdno upamo — izkazala tudi v tem, da preskrbi potrebni živež. Seveda je pa treba eno reč pribiti; na upanje se ne bo moglo dajati ničesar, marveč le proti gotovemu denarju. Blago se mora takoj plačati; torej velja to tudi za vsakega malega kupca. Posojilnice ali občine bodo mogle oddajati žito le proti takojšnjemu plačilu. Pomoč je v tem, da se za časa dobi.
4. Pomožni odbori naj pomagajo tistim, kateri dobivajo podpore, pri izdelovanju pobotnic, Uredi naj se izplačevanje tako, da ne bodo posamniki morali v davkarijo, nego da za vse eden pobere in ljudje potem doma dobe, n. pr. ob nedeljah, ko ne izgube dragega časa. Denar lahko dobi seveda le, če ima s seboj vse pobotnice, za celo občino župan. Kjer pa to ne gre, naj pa pomožni odbor določi osebo, ki bo lo storila; samo imeti mora poleg pobotnic tudi že potrdilo županstva( da se razmere niso izpremenile pri posamnih upravičencih, da lorej ni nihče umrl, za katere je bila podpora dovoljena, in da so gospodarske razmere tudi še take, kakor so bile, ko se je dovolila,
> 11
5. Pomožni odbori naj tudi hudem greco na roko v gospodarstvu sploh. Zdaj je sra ugoden čas, da spoznajo pomen kmetijskih in strojnih r. a drag. Kako pr.de zdaj prav zadružni motor za mlalev, sla-moreznice, drva, mline. — Pa živinoreja in prašičoreja! Ne manj. nego več izpise ib prašičev naj se redi, r.cgo doslej. Krrne h-. hvala Bogu, dovolj! PrašičeT bo. kakor smo žc večkrat povedali, roairkalo v« .a vzhodna Galicija, ki ie bila predvsem prašičorejska dežela, odpade rc.a; popolnoma; ravno tako dovoz iz Nemčije. Cere goveji živini žc rastejo! Ljudje ca; sc torej še bolj. nego po navadi, preskrbe z ~"a-dimi prašički za pitac-c in pleme. Dobit: jih je v
i z orožjem, dasi je l-ilo zakonito prepovedano izvaAji.i orožje. Leta 1809. je Angleška mornarica nepričakovano, v miru, v r.aLvu K openhagnu napadla •danske lad.K- in jih uničila. V bojih amerikanskih drž j v j* Anglija sveio d l Šla S\ .
por: v:r*ia ; da i a uske drž.av. Lf;a
domači ceželi dovolj'
Kramarji.
Ako si hočete Angleža prav predstavljati, spomnile se na sliko in življenje kme.kega oderuha, ki samo grabi. ki ne pozna v dosego svojega namena nobenih zapovedi, ki laže in greši s:okrat na dan za svoj dobiček. Če mu pa kaže, napravi pobožen obraz, sveto-hlinsko zavije oči, in če mu še bolj kaže, jecla tudi besede o pravičnosti, poštenosti.
Tak je Anglež, brezdomovinc;. čegar kramarski duši je domovina cen svet, Anglija je svetovna država, njene kolonije so razdeljene po vseh delih -veta. Polovica severne Amerike (Kanada*, ena četrtina Afrike, veiik del Azije Indija , cela Avstralija in nekaj sto večjih in manjših otokov — vse je angleško. Iz teh ozemelj zbira Anglija neizmerna bogastva, ki ji omogočujejo, da more vzdrževati tako veliko mornarico. Evropska Anglija, to sta oba otoka Velika Britanija in Irska, med Severnim morjem in atlantskim oceanom. meri 314.000 kvadratnih kilometrov. ib milijonov ljudi živi na tem ozemlju. Ta otočna država je povsem industrijska država, dežela labrik. Svoj živež mora dobivati iz kolonij in drugih držav. Iz svojih pridelkov bi mogli Angleži živeti samo osem dni. Zato laka mornarica. Ako bi nemške ladje mogle angleške uničiti, bi se more! dovoz živeža Angleški preprečita in o lz<"rada"L Anglija šteje okrog enega milijona vojakov, ki pa so sami najemniki, dninarji, prisiljeni in plačani.
Anglež je kramar in s tem je najbolje označen njegov značaj. Za denar -tori vse. Denar /e bil tudi vzrok, da .ie našuntal Francijo in I-iusijo v boj. Tudi iem boju kaže svojo krainarsko dušo lelo jasno. Skriva se za hrbet Francozov. njegov vojak meče na Nemce sirarne, po mednarodnem pravu prepove-Jane dum-dum krogle, na svoje tal»o-:e obeša belo zastavo, da misli Nemec, la se je udal, ko pa pride nemški vo-ak blizu, ga ustreli. Strelja na sanitet-le od Jelke itd.
V vseh boj?h zadnjega stoletja je >il tak. Le poglejmo! Za časa grško-urške vojske 1. 1825. je zalagal Grč'jo i
:'T	aržav južne
Air. frake. hrbtom pa je . r	orkanske države,
.	unpovino severni!.
JsSi je Mi Egipt v nemiri: Anglija irs je posedla, je pa obljubila, da ca t«o i&koj imramila, ko nastane mi: ŠC' danes >eai v njem Anglež, ki smatra Egipt za svojo kolonijo. V nemško francoski vojski je bila, navzlic jj.avam svoje nevtralitete Anglija j francoski liferam za orožje in franco-! ske ladje so kot v miru dobivale v angle škili pristaniščih premog. Burska vojska nam je še vsem v spominu. Kaj je počela takrat Anglija je bilo več kot pošten boj. Poštenih bojev je Anglež sploh malo vodil.
Po pravici se torej vprašamo, ali ni tudi sedanja strašna vojska Angliji sam kšeft? Kupčija v krvi. umorih in grozodejstvih, pokrita s plaščem laži in hinavščine, da se gre za pomoč v jelni-štvu trpečim narodom. Koliko let je čakala in se pripravljala na to kupčijo.
Če bi ne bilo njene potuhe, bi se Rus ne upal naščuvati Srba in korajža Francije bi bila podobna ničli.
Za Anglijo je vojska igrača. Morje varuje njeno zemljo okrog in okrog. Mogočne njene ladje obvladujejo vsa morja. Vena blagajna je naložena do vrha. Torej, pojmo se bit, oziroma glejmo, kako -e bodo drugi med seboj uničevali. da bodemo mi potem delali večje kupčije. Nemška trgovina mora biti potlačena, da se bo agleška dvignila. To je bilo načelo kramarja, ki je potreboval ta boj, da uniči svojega konkurenta. Čisto navaden gospodarski boj! Ampak osluden, ker so bili načelo zavili v strašne laži. Kakor smo rekli že pred meseci: sledovi nedolžno prelite krvi peljejo iz Sarajeva v kraljevi Belgrad, odtod v Petrograd. Pariz in London. Tam je pravzaprav sedež kraljevih morilcev, kakor je že dvesto let sedež framasonslva. ki je preko Francije okuževal celo Evropo tako. da je rodil sadove, kakoršne vidimo sedaj.
Ne za svobodo, ne za domovino, temveč za kupčijo se gre.
Kaj pa je Angležu domovina?
Na to vprašanje nam prav jasno odgovori znamenit ang>ški politik in pisatelj Grabam \Vallas. ki je napisal knjigo »Politika in človeška narava.a V tej knjigi pravi o svoji domovini sledeče: > Italiji, Belgiji in Nemčiji se je posrečilo na podlagi domoljubja se utrditi kol države, Avsto-Ogrska pa bo, če bo prišel čas trpljenja., spoznala, da se ji to ni posrečilo. Kakor se sedaj kaže, se je mož zmotil. Angliji je najtežje uravnati se kot država na podlagi domoljubja njenega prebivalstva. Mi Angleži nimamo niti za naše kraljestvo imena, ki bi mogel vzbuditi v nas kakšen čut Ime »britski« ne bo presunilo not: nega Angleža; ime ranpleški<■ pa ,
zbode .-kota in Irci so od obeh vznemir-jeni. Naša narodna himna je plitek po-snetek godbe iz neke opere lfii. s-.ok-.ja. Mali, nag sv. Jurij na našem zlau-nj denarju in grb na srebrnem denarju, ne morejo v nobenem človeku zbuditi misel na domovino ali čut za njo.
Edino, kar v Angležu vzbudi čut skupnosti, je podoba John Bulla, debelega, surovega farmarja. (Po tej pocobi se označujejo tudi Angleži navadno s tem, da se jim pravi John Buli.) Edino narodno znamenje, ki naj malo zadovolji, je naša zastava, čeprav ni prav nič lepa in izgleda kot zakrpana posteljna odeja. Pa tudi vsi občutki, ki jih vzbudi v človeku pogled na to zastavo. se gibljejo in spominjajo le na naše brodovje.
Še huje je pa z našim imenom. Uradno se imenuje Anglija -Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irska v družbi s svojimi kolonijami in odvisnimi ozemlji«. To ime ne more vzbuditi v človeku prav ničesar.
Če se vpraša Bura- ali amerikan-skega Kanadca, kaj pomeni »članstvo kraljestva«, ker spadata oba k Angliji, gotovo ne bo vedel odgovora, če pa globlje premišljuje in se vpraša, čemu obstoji angleško kraljestvo, »i mora odgovoriti, da so prebivalci Velike Britanije v nekem blaznem napadu osvojili pol sveta, od onega časa pa niso prišli še do tega, da bi pametno premislili in opravičili sami napram sebi svojo početje.«
Tako sodi*Anglež o svoji domovini. Ivramarsko kot jc krainarska domovina sama.
Bolj jasno angleške kramarske duše ni mogel nihče označiti kot jo storil to nedavno v svojem nagovoru na zu stopnike angleških mest drž. zakladni kancler, ki jc dejal: »Mi smo žc prej zmagali s srebrnimi kroglami. Mi smo dali Evropi denar za največjo vojske, ki jo jo kdaj bila. Mi smo zmagali. Gotovo je, da je angleška trdovra.nost in angleški pogum bil vedno upoštevan. Ne pozabimo, da mora biti upoštevan tudi angleški denar. Ko bodo drugi narodi že popolnoma utrujeni, bomo mi šli šele drugič po sapo, potom tretjič in četrtič-. Dali bomo naše zadnje, proden bomo tepeni.«
Res je. da s o angleške srebrne krogle nevarne, toda nevarne postanejo lahko Angliji sami. ako začno odleta-vaii od ščitov naših vojakov, ki so šli v l*oj ne radi kupčije, kakor Angleži, temveč- iz ljubezni do domovine, cesarja in iz ljubezni do Boga. Take čednosti pa so še vedno odvagale lastnosti kramarskih duš.
Anglež je k r a m a r Evrope, Francoz b a n k i r. Rus pa k m e t.
Vsa ia družba se jo združila po'1 trgov, firmo, ki se imenuje: Tri polente n t a trojni s p o r a z u m trgovska družba z o m e j cno zavezo, ustanovljena v zaščito kraljevih morilcev, z namenom napolniti ž epe in razširiti moč družbe p o v s t m svet u.
<SfeV 40
Domoljub 191 j.
Stran 643
Sedanjo veliko kupčijo, ki se imenuje »krvavi ples«, jo začela tu druž-.i dne 28. junija t. 1., ko je dal družini agent, Srb, znamenje s strelom v
Sarajevu.
Družbino blagajno vodi Francija, živim blagom pa zalaga dražbo Rusija, Obračun le kupčije bo vodil Anglež.
(":c bo šlo vse po sreči V! Sedaj kaže, (la se Je družba nekoliko uračunala. Daje nastala v velikem podjetju trgovka kriza. Kaže, da bo moral Anglež kot John Buli široko odpreti svoja usta, da bo vlovil dovolj sape. Če mu lene bodo pri lovenju sape počila pluta !
Angleški finančni minister je dejal nedavno v nekem svojem govoru-: „Tisti, ki bo mogel dati zadnji milijon, I,,,ij iio zmagalec.« To kaže, da hočejo Angleži voditi vojsko do zadnjega. To kaže tudi, tla se gre za denar in samo za denar, zemljo in trgovino.
Bankir Kvrope Francija je iskala vojno posojilo v Ameriki, kjer ga ni dobila in bo morala sedaj v London ponj. Francosko ljudstvo je silno bo9 trato. Zlatega in srebrnega denarje je v Franciji med ljudstvom zelo veliko. Ampak ljudstvo skriva denar in ga note dati za vojsko kot je storilo le nemško ljudsto, ki je v par tednih podpisalo nemški vladi 5000 milijonov vojnega posojila. Ne francoska vlada, te-muč francosko ljudstvo je bankir Evropa Ta bankir bi moral izplačati letos Rusiji 500 milijonov posojila od kredita 2500 milijonov, ki je bil Rusiji I dovoljen. Rusija bo prejela najbrže to posojilo na ta način, da ne bo plačala obresti Franciji od svojega dolga, ki ga ima na Francoskem in ki znaša 15.000 milijonov. Turčija ima dovoljc-ga v Franciji 2,'100 milijonov posojila. Od teh bi morala dobiti letos 230 milijonov. Bo morala pač precej čas čakati, da se ij bo kaj izplačalo.
Tako izgledajo sedaj gospodarske razmere Ic družbe. Anglež se še zmerom lahko smeja. Tistih par ladij, ki
jih je polopilo in tistih tisoč vojakov, ki jih je izgubil, ne šteje v tej vojski nič.
Kuski krnet je žrtvoval že sto tisoče svojih sinov.
Severna Francija do Pariza je v rokah Nemcev.
Belgija ima samo še Antvverpen, l|rugo je nemško.
Angleški kramar je zdaj na vrsti, 'la *>o odprl svojo blagajno- svojima kompanjonoma Franciji in Rusiji.
Kdo bo vrgel zadnji milijon, je pa s,; vprašanje. Mi mislimo, da bo Anglež |)rcj zapustil svojo sedanjo kupčijsko zvezo, prodno mu bo treba šteti zadnji milijon. Je taka natura Anglež, tla za ,1:u' zataji vse.
. kramar se je tudi rad hvalil, da e med divjo narode svojih kolonij za-kulturo. In res! Železnica, clek-"ka, rud okopi i. t. d. vso to jc zrastlo Afr'ki in Aziji pod Angleži. Ampak
to še ni vsa kultura! V Evropi kaže sedanja vojska nič manjša (livjaštva kot so Jih zmožni culokafri in drugi divjaki. Le poglejmo naslednjo sliko!
lo vojska!
V	naše molitve za zmago našega orožja, za vojskujoče in padlo vojake, moramo vplesti vsak dan tudi zahvalno molitev Bogu, da nam je prizane-šeno gledati in čutiti od blizu vse stra-hovitosti sedanje vojske. Ognjeni krst smo prejeli s tem, cia so padle na nas skrbi za v vojsko odišle, da so se naši domovi izpraznili, cla ie narastlo delo, dr. so so skrbi pomnožile, da objokujemo padle sorodnike in čutimo z ranjenci. In vendar, kako malo je vse to v primeri s trpljenjem onih, katerih domovi sloje na ozemlju, ali blizu ozemlja, kjer se bi je vojska.
Koliko zla že morajo prenašati ubogi naši bratje iz juga in severa, ki .so morali zapustiti domačo zemljo in pribežati k nam in drugam v varstvo! Kako majhna je nam naložena pokora v primeri z razmerami, ki so zadele ljudstvo v Galiciji, v Vzhodni Pruski, v Belgiji, na Francoskem in sploh povsod, kjer si je vojska izbrala tla za svoj krvavi ples!
Poglejmo sliko s severnega bojišča, kjer je divjala surovost ruskih koza-kov.	*
Široka planjava, vsa posula z jarki in zakopi. Zrak je napolnjen z duhom po mrličih. Kamor se oko ozre, vse opusi ošeno, vse požgano. Visoka drevesa, ki so rastla ob cestah, leže v cestnih jarkih. Vsi brzojavni drogovi so podža-gani in leže ob cestah. Vas za vasjo, kjer razun mrličev nič ne spominja na nekdanje življenje.
Ob cesti stoje štirje vozovi. Možje in žene in množica otrok je nakopičenih na njih. En sam mož hodi ob pogorišču, iz katerega vstaja še dim. Od vsega gospodarstva ni ostalo drugo kot železna okostja poljedelskih strojev. Polje krog in krog je posuto s širokimi lukniami od granat.
»Poglejte,« mož pokaže na pogorišče, »to je moja hiša, hiša mojega očeta in mojih dedov. Stodvajset let je živel naš rod tukaj in sedaj . . .«
Peljimo se naprej! Take stvari vidimo dan na dan; vas za vasjo izgleda tako.
V	gozd smo prišli. Duh po mrličih nam udari naproti. Tu leži ubit konj, tam mrtev vojak. Kup na kupu. Naprej !
V	majhnem mestu smo. Večji del prebivalstva je mesto zapustil. Samo najrevnejši so ostali. Vse prodajalne so oropane, stanovanja razbita. Strašna slika, da huje biti ne more. Pa je še huje, le naprej! Peljemo se mimo gozdov, ki so kot obriti. Peljemo se zopet mimo požganili vasi. Po cesti smo srečali dolgo vrsto vozov, vsi polni ranjencev.
Cestni rob je posut na debelo z rastre-ljcnimi patronami, granatami, vozovi brez koles, vrečami za kruh itd. Le še napre j I
Železni most, ki je bil napravljen čez reko, je razstreljen. Naprej! Zopet majhno mesto. Zopet ista slika kot prej: vse razrušeno in požgano. Samo cerkev stoji. Robovi zvonika so odbiti od granat, križ vrh zvonika je nagnjen. Ceste po mestu so posute z polomljeno hišno opravo, kuhinjsko opravo, knjigami, obleko, perilom. Vsa hišna vrata so razbita, okna istotako ...
Tukaj so bili kozaki — to se pozna!
Stopim v cerkev. Mrtvaška tišina vlada. Pred oltarjem kleči mlad drago-nec in moli iz velikega, starega molit-venika. Dala mu ga. je mamica, predno je šel v boj.
Naprej!
Zopet 'Smo na široki cesti in zopet ista slika kot že kilometer in kilometer za nami. Ure in ure vožnje naprej vedno enako. Samo opustošenja, pogorišča, mrliči . . .
Le naprej! Vedno naprej za kozaki, ki so p*ustili za seboj take strahovitosti!
Tako nam opisuje te žalostne slike očividec, ki pravi dalje:
Kar so Rusi počeli na svojih potih, ni za primerjati z grozovitostmi, ki so se dogajale za časa balkanske vojske. Častniki tekmujejo z moštvom pri ropanju in pijančevanju. Vse se je pilo, kar je le po špiritu dišalo. V nekem mestecu so oplenili lekarno in vse izpili Nekateri niso pazili in so pili strup. Nikjer še nisem videl toliko opustoše-' nja kot v tej lekarni. Na stotine steklenic je ležalo po tleh; zdravila, mazila, karbol, ciankali. arzenik, vse razmetano po tleh v toliki množini, da bi s tem lahko zastrupili cel armadni zbor.
Vse kar vidim, mi stiska možgane, da sem pos al že brezčuten. Požgane va si in mesta, razstreljeni gradovi, na cestah in v obcestnih jarkih kupi mrličev, obcestno kamenje kaže sledove krvi .. . vse to komaj še vidim. Brezčuten grem mimo.
Pozneje kdaj, ko bo to trpljenje preminilo, ko bo dež izpral kri iz obcestnega kamenja, ko bodo mrliči pokopani. vasi zopet postavljene; pozneje kdaj mi bodo v nočeh brez spanja stopale vse te grozote pred oči. Sedaj pa romam po teh krajih neizmernega gorja kot mesečen . . .
Naprej, zmerom naprej!
Svetovna vojska.
Naše orožje proti Rusiji še zmirom počiva, naše čete se zbirajo na novih postojankah. Mir vlada na bojišču, toda ta mir je podoben tistemu težkemu miru, ki leže v vročih poletnih dneh pred veliko nevihto na naravo. To ni blagodejen mir, temveč težak, dušeč mir, združen z nestrpnim pričakovanjem, kaj bo.
Kolikor je mogoči iz dosedanjih po ročil sestaviti, znašajo vse izgube na ra njenih in mrtvih avstrijske armade krog 40.000 mož. To je v milijonski armadi majhno, rekli bi, neznatno število.
V boju proti Rusom je treba upošte vati to-le: naša in nemška armada se morata v tej vojski smatrati kot ena armada, zato so nemški uspehi naši uspehi in narobe. Precej je razburilo naše ljudi to, da se je naša armada v Galiciji umaknila ruski premoči. To pomiri in pojasni krepko tozadevno armadno poročilo, ki se glasi: Po bitki pri Lvovu uvedeno zbiranje naših bojnih sil vzhodno od tam ni dalo samo nam sovražnemu časopisju po vod za najzlobnejše izmišljotine in najbolj smešne opazke, ampak je tudi drugod izzvalo napačne predstave o položaju naše armade. Temu nasproti moramo opozarjati na to, da se je omenjeno zbiranje izvršilo povsem prostovoljno, kar dokazuje dejstvo, da tega zbiranja sam sovražnik nikjer ni mogel in ni niti skušal ovirati. Trditve, ki prihajajo od sovražne strani, o uspehih so popolnoma neresnične.
Tako uradno pročilo.
Pristavimo samo to, da nam pogled na prodirajočo nemško armado proti Varšavi pojasni dovolj jasno položaj ruske armade, ki je na eni črti v Galiciji res prodrla, na drugi ji pa grozi upad nemških čet preko Varšave do Peterburga, česar se Rusi že boje.
Na Francoskem trajajo boji neprenehoma že 24 dni. Gre se za Pariz, in boj sc bije na obeh straneh s strašno silo. V nemški armadi sc bijejo tudi avstrijski vojaki, med njimi slovenski vojaki. Na Francoski strani pa Angleži in zamorci iz Afrike. Končani boj bo brezdvomno precej vplival na položaj svetovne vpjske, ni pa pričakovati, da bi bil s tem boj v Franciji že končan. Pariz leži bolj na severu Francije, od njega proti jugu je šc mnogo, mnogo francoske zemlje, za katero se bodo bili Francozi do zadnje kaplje krvi.
Na balkanske bojišču prodirajo naše čete v ozemlje Srbije in iščejo, da bi prišlo do odločilnega boja. Na krupanjskih višinah pridobljene zmage naših čet imajo velik pomen za nadaijni razvoj vojske. Ju žna naša armada je zbrana in je pričela na celi črti z napadi. Bojišče, kjer so naše čete dosedaj dosegle velik uspeh, je oddaljeno od mejne reke Drine samo 20 km. M arsikomu se bo zdel uspeh naših čet majhen. Treba pa je pomisliti to-le: Ozemlje spada med najtežje iz vojaškega vidika. Gorski hrbet, čegar vrhovi se menjajo med 700 do 1000 metrov višine, je izredno skalovit in strm. Naše čete so morale vzeti višne od strme strani, kar se jim je tudi posrečilo. Sedaj jim je treba iti le navzdol, kar prodiranje vsekakor olajšuje. V večjo slavo našim četam gre tudi dejstvo, da so Srbi in Črnogorci jako živali in v boju v gorah jako spretni. Z občudovanja vredno spretnostjo znajo izkoristiti ozemlje. To niso boji kot v Galiciji, na ravnem polju, temveč boji v gorah, v katerih je sovražnik doma kot divja koza v planinah.
Na morjih ni še prišlo do posebnih bojev. Reči se pa mora, da je dosedaj 41
nemška mornarica v premoči nad angleško. Podmorski nemški čolni delajo Angležem skrbi. Od začetka se jc mislilo, da bo angleška mornarica po morjih samo zaplavala, pa se bodo strahu skrile vse sovražne ladje. Sedaj pa kaže, da je strah v angleški mornarici največji in da se njene ladje niti na odprto morje zaplavati ne upajo.
V kolonijah Azije in Afrike so se vršili boji med angleškimi, francoskimi, nemškimi in četami ondotnih domačinov.
Več o vsem tem v odstavku: » O dogodkih na bojiščih«.
AVSTRIJA.
Na Dunaju je bila v nedeljo, 20. septembra, velikanska procesija mož, dunajski otroci pa so se zbrali v cerkvi sv. Štefana, kjer so molili za srečen izid vojske. V cerkvi se je zbralo tudi veliko članov cesarske hiše. — Nam sovražni časopisi razširjajo poročilo, da misli Avstrija na mirovna pogajanja in da je že uvedla tozadevne korake. Vsa ta poročila so zlobno zlagana.
BALKANSKE DRŽAVE. Rumunija. Dne 17. septembra je zboroval pod kraljevim predsedstvom vojni svet. Trdi se, da je bilo sklenjeno, da postavi Rumunija svoje vojaštvo v Moldavi in da se o tem sporazume z Avstrijo.
Grška. Poveljstvo grškega brodovja je prevzel neki angleški admiral.
Turčija je namesto angleškega admirala imenovala nemškega za poveljnika svoji mornarici. Države trojnega sporazuma so vsled tega zelo hude na Turčiio in i groze. —- Turčija namerava tudi proti Grški ostreje nastopiti. Vzrok, ker grške oblasti v Macedoniji zaplenjujejo posestva mohamedancev. — Glede odprave posebnih pravic tujih podanikov v Turčiji bodo veleposlaniki izročili turški vladi novo spomenico. Turčija je tujim podanikom že naložila osebni davek.
Albanija. Nova albanska država se hitro urejuje. Upajo, da bodo mogli kmalu sestaviti senat, v katerem bo imel vsak okraj dva zastopnika. Kakor hitro se popolnoma urede, izvolijo novega kneza. — SkuDŠčina v Tirani se je izjavila proti vrnitvi Essad paše v Albanijo.
Bolgarija. V Bolgariji jemljejo z velikim zadovoljstvom na znanje, da dela Avstrija na to, da dobe Makedonijo Bolgari. S tem so v primeri prazne ruske obljube nič in listi pravijo, da Bolgari ne bodo sedli na lim Rusom, ki jih s praznimi obljubami vabijo, da naj pomagajo Srbom.
AVSTRIJI' PRIJAZNE DRŽAVE. Nemčija je najela doma večje vojno posojilo. To posojilo je prekoračilo že znesek 4 milijarde, ker so ljudje v tako obilnem številu podpisovali izjave za posojilo. To kaže, da nemško ljudstvo zaupa vladi in da je nemško gospodarstvo močno. — Kako stoji nemška armada, je najbolje razvidno iz brzojavke, ki jo je poslal te dni nemški državni kancler v Švico, V brzojavki pravi: Ruske in francoske čete nimajo niti pedi nemške zemlje v svoji lasti. V Belgiji vlada popoln red. Pri Tan-nenburgu in mazurskih močvirjih je 150,000
Rusov pobitih. V Nemčiji je doseduj 3oq tisoč vojnih ujetnikov. Vplenjenih jc 2000 topov. — V dosedanjih bojih je bilo od-likovanih z železnim križem prve in dnigc vrste 38.000 nemških vojakov. — Nemčija je dosedaj naložila francoskim in belgij. skim mestom 751 milijonov vojne kontri. bucije. Ena desetina je že plačana. — Splošno mnenje v Nemčiji je, da bo Nem-čija takrat sklenila mir, kadar bo položaj tak, da je v bodočnosti izključen vsak na-pad na Nemčijo.
Italija. Laški socialisti so imeli posvetovanje, na katerem so odobrili nevtral-nost Italije. Poudarjalo se je, da mora ostati Italija nevtralna, ker: 1. govori proti vojski splošno razpoloženje ljudstva, ki ni za vojsko. 2. Mora ostati Italija nevtralna zato, da bo med velesilami posredovala za mir in postavila nove temelje, na katerih naj se Evropa prerodi. Ti temelji so: splošno razoroženje, glasovanje ljudstva o vojski, vojno razsodišče. — Neki italijanski minister je izjavil, da ni izključeno, da se ne bi tudi Italija vmešavala vojsko, in sicer bi se lotila orožja na korist Avstrije in Nemčije. To pa le v slučaju nujne potrebe. — Vesti, da Italija posreduje med Nemčijo in Francijo za mir, so sc izkazale kot neresnične. — Italijanska vlada je izvedela, da vabijo francoski nabiralci ob francosko-italijanski meji mlade Italijane, da naj vstopijo v francosko armado. Odredila je zato stroge odredbe, da to prepreči.
AVSTRIJI SOVRAŽNE DRŽAVE.
Francija. Francoski poslanik v Rimu je z lepaki razglasil, da se morajo vsi Francozi do 48. leta starosti vrniti v domovino. — Načelnik francoskega vojnega zrakoplovstva jc padel. — Nekateri francoski listi očitajo Rusom, da so kršili pogodbo s tem, da niso vrgli glavne svoje moči proti Nemcem, temveč proti Avstriji. — Ameriška vlada ni dovolila, da bi dobila Francija v Ameriki posojilo. Iskala ga bo v Londonu. — V nekem oklicu na francoske vojake sc bere: Naj slane, kar hoče, mi moramo zmagati. Sicer pride konec Francijc. Leta 1871. so nam Nemci vzeli Alzacijo in Lotaringijo. Sedaj bi nam pa vzeli mnogo več. Leta 1871. so nam Nemci naložili 5000 milijonov vojne odškodnine. Sedaj bi znašala odškodnina 20 do 30 milijard, mogoče še več. Za to odškodnino bi se moral francoski kmet in delavec mučiti stoletja. Mi ne bi imeli nobene armade več, nobenega vojnega in trgovskega brodovja, nobene industrije in nobene trgovine. V našo deželo bi prišla velikanska beda. — Francoske izgube v zadnjih bojih se cenijo na sto tisoč mož. Francosko levo krilo je popolnoma potol-čeno. — Med mnogoštevilnimi mrtvimi sovražniki Črnogorci so našle avstrijske čete tudi več Francozov, ki so pripadali francoski posadki v Skadru in prišli "d tam na pomoč Črnogorcem.
Anglija. Angleži v Londonu imajo strah pred nemškimi zrakoplovi, na morju pa pred nemškimi minami. Čimdalje bolj prihaja na dan, da se je tudi Anglija žc mesece pred napovedjo vojske pripravljala za napade. Načrt je bil ta, da vkorakajo francoski in angleški vojaki skozi Belgijo
. Nemčijo. — Po poročilih listov stane ■oiska Anglijo vsak dan 100 milijonov v 'i, __ Anglija je poslala v Francijo do-"/aj'krog 100.000 vojakov. — Na pritisk Amiliie sta odklonili Rusija in Francija consko ponudbo, da pošlje pol milijona v potiskih vojakov v Evropo. — Del angleškega brodovja je dobil nalog, da gre v Scvastopolj k ruskemu brodovju.
Srbija. Nekateri dunajski listi poro-,■ da sc je srbski kraljevi dvor preselil C Niša, ker se ni čutil tamkaj vsled nedelje prebivalstva več varnega. — Tudi se ,0roča, da namerava srbski kralj Peter Lositi Avstrijo za premirje. — Srbsko ludstvo jc posebno jezno na prestolonaslednika Aleksandra in princa Jurija. Oba straži vojaštvo in orožništvo, ker se boje atentata. — Srbski major Tankosič, |ij je morilcem v Sarajevu v Belgradu izročil revolverje, je padel v boju z našimi četami. Tako poročajo dunajski listi. — Nemiri v Novi Srbiji vedno bolj lastejo. Veliki most pri Šmokovici, na progi Solun-Niš, jc razstreljen. Pri tej priložnosti je prišlo do krvavega spopada med vstaši in srbsko vojsko, ki je bila pognana v beg. V Mitrovičih so vstaši uničili kolodvorsko skladišče in jazdrli železniško progo. Brzojavna zveza Solun-Niš je pretrgana. _ Bolgarski listi poročajo, da so srbske čete duševno popolnoma pobite. V nekih topniških polkih se je moštvo uprlo in uničilo lastne topove. Poroča se, da so Srbi \ dosedanjih bojih izgubili 60.000 mrtvih, ranjenccv in ujetnikov.
Rusija. Car nc pojde k armadi. — Ruski poslanik l/.volski jc odšel s franco-I sko vlado v IWdeaux. Od tam pa se je ' podal na Angleško. Ta mož je v začetku vojske dejal: »To je moja vojska.« To pomeni, da je ruska diplomacija delala žc dolgo za vojsko, l/.volski jc bil pred leti ruski vnanji minister. — Bivši minister Wittc je povedni časnikarjem to-le: Položaj je zelo resen. Lastna moč sc ne sme preveč precenjevati in ljudstvo se ne sme zavajali z napačnimi upi. Sovražnik je močan in časopisje naj pripravlja ljudstvo na morebitne težke poraze.
DRŽAVE V DRUGIH DELIH SVETA.
Airika. V Kairu so mohamcdanci razburjeni proti Angležem. Tudi v Maroku vre med ondotnimi domačini proti Francozom, — Buri, Angleži in zamorci so vpadli v Nemško Južno Vzhodno Afriko, roveljuje jim burski general Botha. — Vsi Buri niso s tem zadovoljni, temveč smatrajo mnogi nastop proti Nemcem za ne-moder.
Vzhodna Azija. V rusko zunanje ministrstvo prihajajo poročila od poslaništva V m	oc* konzulatov na Kitajskem in
v Mandžuriji, da med ondotnim prebivalstvom vre proti Rusom.
Japonska. Med japonskim ljudstvom n> nobenega navdušenja za vojsko Japonce proti Nemčiji. — Japonski justični mi-jjjster je po poročilih listov dejal: Kakor "»ro zasede Japonska Kiaučau, se sovražnosti v japonskih in kitajskih vodah ustavo. Japonska bo stala ob strani in bo Vo)sko opazovala, če se bo v Evropi še v°)evala. Le če bi Nemci ogrožali mir na zt,*du, bo Japonska v zvezi z Anglijo
skrbela, da Nemčijo popolnoma prepodi iz vzhodne zemeljske oble. — Tudi Japonska se je izjavila, da bo sklepala mir sporazumno z Rusijo, Anglijo in Francijo.
Amerika. Vojni minister v Kanadi je izjavil, da pošlje Angležem na pomoč 31 tisoč vojakov,
0 dogodkih na bojiščih.
PROTI SRBOM!
Avstrija — Srbija.
Ponedeljek, 21. sept. 1914.
Od srede septembra naprej prodirajo naše čete povsod v notranjo Srbijo. Razmere v srbski armadi so zelo žalostne. Denarja in živeža manjka Srbiji.
Torek, 22. sept. 1914.
V	nekaterih artiljerijskih polkih so se vojaki uprli in so lastne topove uničili. Upor v srbski artiljeriji grozi, da okuži vso srbsko armado.
Sreda, 23. sept. 1914.
Naša vojska napreduje v Srbiji z napadi, da s tem prisili srbsko glavno vojsko do odločilne bitke.
Četrtek, 24. sept. 1914.
V	Srbiji sc bore naše vojne sile z največjo vztrajnostjo za uspeh. Zelo važne postojanke so že v naši posesti. V teh bojih je bilo zaplenjenih tudi več srbskih topov.
Dalje sc uradno poroča: Iz ravnokar došlih poročil se vidi, da so sedaj obvladujočo višino zapadno od Kropa-nja (Jagodnja planina—Biljek—Črni vrh), za katere so se vršili večdnevni hudi boji, vsa v naših rokah in da je sedaj tu srbski odpor zlomljen. Da se je med temi hoji posameznim srbskim in črnogorskim četam posrečilo vdreti v tiste kraje, kjer so stali le maloštevilni orožniki in neobhodno potrebne varnostne posadke, pri značaju dežele nc more nikogar presenetiti.
Petek, 25. sept. 1914.
Vedno težavnejši postaja položaj srbske armade. Pred kratkim je bilo uničenih 14000 mož srbske najboljše armade v Srcrnu in Banatu, sedaj pa so odločilno premagane na lastnem ozemlju veliko močnejše sile. Kolera zahteva dan na dan večje žrtve, ma-cedonskc čete ovirajo dovoz živil in municije. Naše čete, ki so krvavo razbile upad Srbov na naše ozemlje, sedaj zmagonosno napredujejo. V bližini Drine in Save je naša vojska žc preteklo nedeljo osvojila Dunovar, potem ko jc uničila odpor srbske vojske. Po boju so šle avstrijske čgte naprej in vzt le kraja Pričinovac in Seravico. Zasedli smo hitro to celo ozemlje, a čete, ki se bore južno od imenovanih krajev, so v neprestani zvezi z glavno armado.
Sobota, 26. sept. 1914.
Naše čete se bore z največjo žila-vostjo za končni uspeh. Zelo važne po-
zicije se žo nahajajo v naših rokah. V, teh bojih sodeluje tudi naše topništvo.
Uradno se poroča: Na balkanskem bojišču je položaj tudi od zadnjih dovolj jasno govorečih poročil ostal neiz-premenjeno ugoden.
PROTI RUSOM!
Avstrija — Rusija.
Ponedeljek, 21. sept. 1914.
O odločilnem ruskem napadu ni ničesar čuti. Rusi se zelo počasi pomikajo za našimi četami. Vse reke so lia-rastle, zato je prehod čez nje zelo težaven.
Sreda, 23. sept. 1914.
Naše čete počivajo v novih pozicijah in se menjujejo. Vojaki dobivajo po potrebi nove čevlje in obleko kakor tudi novo orožje, tako da bodo popolnoma sveži in s pomlajenimi močmi lahko šli v nove hoje.
Četrtek, 24. sept. 1914.
Na ruskem bojišču sc zadnje dni niso vršili nobeni boji razen nekaj prask. Naše čete so kljub trajno neugodnemu vremenu v najboljšem stanu.
Sobota, 26. sept. 1914.
Nova razporedila naših čet je končana. Ruska težka artiljerija je iz velike daljave obstreljevala naše utrjene postojanke, pa ni dosegla nobenega uspeha.
Nemčija — Rusija.
Ponedeljek, 21. sept. 1914.
Nemško čete so dne 17. t. m. pri Avgustovu, ki je zahodno od trdnjave Grodna, blizu pruske meje, premagala 4. finsko strelsko baterijo. Pri prodiranju proti trdnjavi Osaia sta bila kraja Grajevo in Szegmin po kratkem boju zavzeta.
Torek, 22. sept. 1914.
Nekateri angleški listi poročajo, da pripravljajo v Rusiji izredna sredstva, da zastavijo nemški armadi generala Hindenburga pot. Ta armada je baje močna 750.000 mož, stoji žo na ruskih tleh in bo začela z napadi korakati proti Varšavi. Rusi mislijo, da bi bilo potrebno, precejšnji del ruskih čet, ki stoje v Galiciji proti avstrijski armadi, odpoklicati in jih poslati proti nemški armadi.
Nemški generalni štab poroča, da je položaj armade proti Rusom neiz-premonjen.
Četrtek, 25. sept. 1914.
Vrhovni poveljnik armade je izdal na vojake dnevno poročilo, v katerem pravi med drugim: Odscdaj imamo na obširnih bojnih poljih zaznamovati sledeči plen: Več sovražnih zastav, okoli 80.000 neranjenih ujetnikov, najmanj 150 topov, veliko strojnih pušk, muni-cijskih kolon in brezštevilno vojnih voz. Število vojnega plena pa se vedno množi. Za to se je zahvaliti vaši boja-željnosti, vašim občudovanja vrednim nastopom in vaši sijajni hrabrosti. Počastite Boga, On bo tudi naprej z namil
5!
Sobota, 26. sept. 1914.
Listi poročajo; da se je ruski vojni minister izjavil, da se bo Rusija vrgla z vso silo na Nemčijo in zato odpokli-cala mnogo čet iz Galicije na nemško mejo.
PROTI FRANCOZOM!
Nemčija, Avstrija — Francija, Anglija, Belgija.
Ponedeljek, 21. sept. 1914.
Položaj jc splošno neizprcmenjen. Na celi bojni črti je angcško - francoska armada potisnjena nazaj. Napad na močne, na mnogih črtah zaporedoma utrjene postojanke francosko in angleške armade, more le počasi napredovati. Priprave za napad nemške armade na utrjeno črto južno od Verdu-na, so končane. V Alzaciji stoje nemške čete ob meji francoskim silam čisto blizu nasproti.
Nemški generalni štab poroča: Pri napadu na francosko angleško armado so na posameznih mestih nemške četo napredovale. Mesto Reims (Reims) loži v francoski bojni črti. Prisiljeni, da odgovarjamo na ogenj, obžalujemo, da trpi mesto vsled loga škodo. Naročilo so je, da naj se mestno cerkev kolikor mogoče varuje. V sedanjih Vogozih jc bil na Dononu pri Senones in Saales odbit napad francoskih čet. (Donon je dol gorovja Vogezi, Senones in Saales Fta kraja ob alzacijski meji. Senones leži na francoskem, Saales pa na nemškem ozemlju.)
Torek, 22. sept. 1014.
Generalni štab poroča: Pri bojih za mesto Reims so nemške čete osvojile trdnjavam podobne višine Crao-mvle iu pri prodiranju proti gorečemu Reimsu zavzele tudi kraj Bcthmy. — Pri napadu na obrambno črto južno od Verduna smo prekoračili zmagovito vzhodni rob ozemlja pri Louaine, ki so ga branile čete 8. francoskega armad-nega zbora Francoski napad na scve-rozahodn: fronti proti Verdunu smo odbili. — Severno od Toula je naš ar-tiljorijski ogenj francoske čete v taboru presenetil. — Splošno se danes na francoskem bojišču niso vršili danes večji boji. — V Belgiji je položaj nciz-premenjen.
Četrtek, 24. sept. 1914.
Na desnem krilu nemške armade na oni strani reke Oiso boji počivajo. Obkoljevalni poizkusi Francozov niso imeli nobenega uspeha. Vzhodno v ar-genlskcm gozdu ni bilo včeraj večjih bojev. Vzhodno od Argenov so tekom dneva zavzele nemško čete Varennes. Prod iran je napred u je.
Armadni odoelki, ki napadajo zapiralne utrdbe južno od Verduna, so zmagovito odbili francoske protinapade, ki so se izvršili iz Verduna čez reko Maas in iz Toula, vjeli veliko Francozov ter zaplenili topove in strojne puške. Pričel se je z vidnimi uspehi ogenj težke artiljerije na zapiralno utrdbe Progon, les Parsches, Camp des Ros-mains in Liouville. 6'
V francoski Lotaringiji in ob alzacijski meji so bile na nekaterih mestih francoske predslraže potisnjene nazaj. Prava odločitev še ni nikjer padla. Iz Belgije ni nič novih poročil.
Petek, 25. sept. 1914.
Nemške čete na Francoskem se zmagovito drže. Sovražnika držimo z železnimi rokami. Poizkusi sovražnika, da bi predrl naše bojne črte, so bili odbiti. Morebitni bodoči taki poizkusi bodo pač ostali brezuspešni. Pripravljajo se odločilni boji, ki pa potrebujejo do dozorelosti še nekoliko časa. Izgube so izredno težke, sovražnikove še težje. Na Nemški strani je opravičeno upanje na zmago.
Dalje se poroča: Danes v splošnem ni bilo znatnih dogodkov. Posamezni delni boji so bili za nemško orožje ugodni. Iz Belgije ni nič poročil.
Sobota, 26. sept. 1914.
Nadaljevanje bojev je privedlo na skupnem desnem nemškem krilu do novih bojev, v katerih še ni padla odločitev. V sredini bojne črte se ni danes razen posameznih sunkov ničesar zgodilo. Južno od Verduna so Bavarci zasedli fort Camp des Romains. Nemške čete so tam prekoračile roko Maas.
Listi poročajo, da so Belgijci prodrli prod enim tednom čez Mechcln do I.mvena. Poveljeval jim je baje sam belgijski kralj. V budili bojih, ki so trajali tri dni, so jih vrgli Nemci nazaj j do Ant\vcrpna.
Nedelja, 27. sept. 1914.
Glasom zadnjih poročil iz nemške- 1 ga velikega glavnega stana je položaj nemške vojske na francoskem bojišču tako ugoden, da so lahko računa s popolno zmago nemškega orožja.
Listi poročajo, da so bilo zadnje dni na francoskem bojišču popolnoma uničene tri angleške konjeniške divizije, so nnskakovalo nemško topništvo. Od 12.000 mož so jih je vrnilo 220.
PROTI JAPONCEM!
Nemčija — Japonska.
Ponedeljek, 21. sept. 1914.
Japonci sc približujejo nemški trdnjavi Tsingtau (Činglauj.
NA MORJU.
Nemčija — Anglija.
Priznava sc na splošno, da nemško podmorsko brodovje izvrstno deluje. Listi pravijo, da je Anglija sicer vladarica morja, Nemčija pa je gospodarica morskih globin. — Nemška križarica »Emden« je v Bengalskem zalivu vjela šest ladij, pet jih je potopila, šesto pa poslala z moštvom v Kalkuto. — Angleška križnika »Pogasus« je potopila nemško topničarko »Movve«. — Ko so na angleški križarki »Pogasus« snažili stroj, je nemška križarka »Konigs-berg« napadla »Pogasus« in ga tako poškodovala, da ni za nobeno rabo več. 25 mož jc bilo ubitih, 30 pa ranjenih. Angleške križarke Abkouir, Houge in
Crcssy so v Severnem morju potopili nemški podmoski čolni. — Nemška križarka »Emden«, o kateri poročamo zgoraj, sc je pojavila pred Madrasom in s streljanjem užgala dve skladišči olja. Angleške utrdbe so odgovarjalo na ogenj. Križarica pa je pogasila sv0. je luči in izginila v temi. Madras jo veliko pristaniško mesto na vzhodni obali Indije. — Križarica »Emden« je s tem, da je potopila pet angleških la. dij, napravila Angležem 18 milijonov škodo. Angleški podmorski čoln >-A li I« jo s 35 možmi posadke potopijon.
Avstrija — Francija.
Dne 19. t. m. sc jc pojavilo francosko brodovje pred malim dalmatinskim otokom Pelagozo, kjer stanuje 1« paznik morskega svetilnika z družino. Paznik oskrbuje tudi mednarodno vremensko postajo in bi imel vso pravico do mednarodnega varstva. Te uboge ljudi sn oddelki francoskega brodovja napodili, poškodovali vso pripravo pri svetilniku, pokvarili pitno vodo, raztrgali zastave in vzeli ubogi družini vse perilo in ves živež. To jo res junaštvo! — Francosko brodovje, ki je brezuspešno bombardiralo Punta d'Os.ro, jc dne 19. t. m. ob 6. uri zjutraj ponovno se pojavilo prod Roko, obstreljevalo eno uro vzhodno forto težkih topov, trikrat zadelo in ranilo onega topni-čarja. Nato jc odplulo brodovje, ki je š'elo 40 ladij proli otoku Visu, obstre-Povnlo vremensko postajo in svetilnik in ranilo dva moža. Ob po»i uri popoldne jo odplulo brodovje od Visa v južno zahodni smeri in izvršilo med potjo »junaštvo« nri otoku Pelagoza, o katerem poročamo zgoraj.

Gospodarske vest?.
Kmet ne sme gospodariti, kakor jc njemu všeč, temveč jc trebn gosoodanti po razmerah in tržni ceni pride'kov. Mislili mora nanrej, kako sc zna trgovina in cene njegovih pridelkov razviti. Golovo še nismo nikdar doživeli tako važnih in strašnih časov, kakor jih imamo zdaj. le razmere bodo skozi več let vplivale na razvoj našega gospodarstva. Vsak pametni gospodar bo po danih razmerah uredil svoje delo. Sedanje razmere nam kažejo prav čudno sliko.
Dne 25. septembra so plačevali na Dunaju pšenico po 37—37 90 K 100 kg, navadno 33-50—34-50 K, ječmen 20—21 K, turšico 19-70—20-30 K, oves 21-70—23-40 kron, V Bero'inu je bila pšenica po našem denarju 100 kg 28 32 K, ječmen 27 37 kron, turšica 26 43 K, oves 26 68 K,
V Severni Ameriki je bila v istem času pšenica 100 kg po 20-50 K. Argenti-nija je poslala v Evropo v enem tednu 7000 vagonov turšice, ki je v ceni zelo padia.
Kaj pa nas vse to uči? — Pri nas v Avstriji je zdaj na celem svetu najdražja pšenica. Gotovo niso v severnih deželah še dosti omlatili, da ni prišla pšenica iz teh krajev še na trg. Gališka žetev ni le
los za druge dežele skoro ničesar dala. u Nemčiji je pšenica veliko cenejša, če-v jmajo tudi tam carino. Dokazano je tudi, da jc pšenice po deželah izven Ev-pg še silno veliko. Ker se bo v srednji Evropi vsled visoke cene pšenični kruh 'eljko manj jedel in zdaj sploh ne morejo l nam žita iz tujine pripeljati, bo žito tam ostalo neprodano. Ko se mir sklene, bo žita zadosti, cena bo padla. Nikar torej ošenico preveč doma stiskati. Skoro bi bilo boljše zdaj prodati in pozneje nekaj več nazaj kupiti po nižji ceni, kar bo le v slučaju, da se vojska kmalu konča, kazalo izvršiti. Še večja napaka bi bila, ko bi hoteli kmetje vsled ugodne cene še več •jšenice sejati. Res jc s pšenico malo dela, toda lakih cen nc bomo več doživeli, — Ostanite torej le pri navadni množini strni, ker raoč našega gospodarstva je le v živinoreji.
Drugi zanimiv pojav se nam kaže v ceni turšice, ječmena in ovsa pri nas in v Nemčiji. Ječmena se največ za pivo porabi, kar ga pride naprodaj. I.etos priporočajo, da bi se malo piva pridelalo in tem več ječmena za kruh porabilo. — To vprašanje nas nc zanima posebno.
Oves, turšica in ječmen se porabijo po drugih deželah večinoma za živalsko krmo. Pri nas je krmljenje z žitom še zelo malo razširjeno, čeprav gospodinje dobro vedo, kaj zobanje prašičem pomaga. Na Nemškem sc molznim kravam vedno polagajo močna krmila, med temi so tudi imenovana žita. Šc veliko več pa porabijo ječmena in turšice za pitanje prašičev. Na milijone jc prašičev, ki so jih na Nemškem le z žitom krmili. Glavna krma je bil ruski ' ječmen in amerikanska turšica. Zdaj se ne dobi nc ječmen iz Rusije, nc koruza iz Amerike. Velike zaloge trgovcev so kmalu pobrali, cene krmilnim žitom so rasle, zdaj gre že h koncu. Mnogo živine, zlasti prašičev bo treba prodati, ker jih ne bo mogoče več rediti. Tudi cene drugim močnim krmilom so vedno višje. Odtod sc da razlagati, zakaj je cena krmilnim žitom na Nemškem tako visoka.
_ Pri nas se jc doslej rabilo v primeri 7. Nemčijo zelo malo močnih krmil, zalo jc pa cena tem /ilom nižja, kakor v Nemčiji.
Pri živini se nam pa kaže drugačna podoba. Goved je začela v ceni rasti. Že na naših semnjih sc pozna pri 1 kg za 10 oo 14 vin. Cena sc bode šc dvignila. Vpo-stevati moramo, da so kraji, kjer divja vojska; — stokrat večji od Kranjske —, žc zaaj popolnoma opustošeni, hiše in gospodarska poslopja požgana, živina uničena. ;ri nas pri.-le doslej le Galicija vpošlev, ki le štela pri zadnjem štetju 2,505.079 glav jjovedi in Bukovimi z 241.422 govedi, t. j.
fo--V.C avslr'iskc živinoreje, b. Galicije ' bližnjem času ne bo. prišlo veliko živine. Se veliko hujše je pa na Francoskem in J "elgiji. Še v več lelih se ne bo rana v gospodarstvu zacelila, Za nekaj let smo ^rni, da cene goveje živine nc bodo posebno nizke.
n, Se resnejše je vprašanje prašičev, icer gredo zdaj ccnc nazaj. Kmetje so je« in silijo s prašiči naprej. V severnih }r vPliva tudi prazna misel, da bi znali ^vražniki. Sicer je pa vselej v jeseni ,k0 prašičev naprodaj. Tu se nam zo-
pet kaže, kako neumno gospodarijo mali reveži. Spomladi, ko se prve bilke prikažejo, mora imeti prašiče, naj bodo še tako dragi. Kake zanikrne ščetince, katere bi bilo najboljše tja pometati, plača skoro po 3 K 1 kg žive teže. Prodati jih pa mora v jeseni, ko so prašiči najbolj poceni. Razni prekupci znajo dobro izrabiti to zadrego. Okoli Velike noči so bili prašiči na Dunaju in velikih trgih veliko cenejši kakor so zdaj. Plačevali so jih vendar naši prekupci doma do 1-24 K. Zdaj jih plačajo le 1-04—1 06 K. — Koliko pametnejše bi bilo, ko bi spomladne prašiče avgusta ali septembra prodali in si potem napravili za zimo jesenčke, ki bi bili aprila naprodaj, ko so vselej prašiči najdražji. — To le mimogrede. Stanje prašičereje je pa zdaj sledeče: Iz Galicije in Bukovine ne bo dosti prašičev prišlo v našo državno polovico. Galicija je imela pri zadnjem štetju 1,835.464 prašičev, Bukovina pa 219.298, torej skupno skoro tretji del vseh prašičev v Avstriji. Ogrska bo v prašičereji zelo opešala, ker ne bo več zadnjega žita. Pri sedanjih cenah žita se bo vse prodalo. Iz Srbije šc dolgo let ne bo nobenih prašičev, Nemčija bo morala rejo prašičev omejiti, Severna Francoska je pa opustošena. Prve tedne prašiči ne bodo imeli posebne cene, toda pozneje se mora cena prav zelo dvigniti. Dobre cene prašičev so nam še za precej časa zagotovljene, ker se raba prašičje pečenke in vseh drugih izdelkov vedno bolj širi.
Mi smo v izredno ugodnem položaju, da razmere zase izkoristimo. Prstnine bo zelo veliko. Tudi paša je na razpolago. Dokazano je, da imajo svinjice, ki se veliko pasejo, navadno veliko zdravih mladičev. Torej je paša najboljši pripomoček, si zagotovili srečo v prašičereji.
Torej le sejte žito, toda ne več kot navadno. Naj vsak prav globoko o r j c tudi strni. To je prav dober gnoj. Toda prihodnost našega gospodarstva bo le v živinoreji in še posebno v prašičereji.
Dom in svet.
Cesarjev ijod. Prihodnjo nedeljo bo praznoval naš cesar svoj pod. V dolgih letih njegovega življenja je bilo gotovo malo njegovih godov praznovanih v lakih razmerah kot sc bo to lelos zgodilo. Škofijska konferenca na Dunaju je sklenila. (|,a naj bo ta dan molitveni dan za ljudstvo cele Avstrije. Tudi slovensko ljudstvo se bo la dan združilo z drugimi avstrijskimi narodi v goreči molitvi in prošnji: Bog naj ga ohrani in da venčali visoka njegova le-la z zmagoslavnim mirom, ki naj osreči njega in njegove udane mu narode!
Otroci molijo, "iz Dunaja in drugih mesl i" krajev v Avstriji prihajajo poročila, kako otroci molijo za zmago. Tudi pri nas otroci mnogo molijo. Tekom septembra so so na mnogih krajih ustanovile »obhajilne zaveze otrok«. Kolikor domačinov je šlo na bojišče, toliko otro-ričev hodi po nekaterih župnijah dan-mulan k mizi Gospodovi. Drugod se
združujejo otroci o prostih popoldnevih ali ob večerih v cerkvi. Tam molijo za vojskujoče, za ranjence, za padle; molijo za očeta, brata, sorodnika, znanca; molijo za domovino, za državo in za cesarja. Prav tako! Saj stoji vse ljudstvo pred sodnim stolom Vsemogočnega. Pošljimo deco v prve vrste prosilcev, da bi bil Bog milostljiv zavoljo nedolžnih otročičev. Milostljiv domovini in vojakom našim!
O gospodinjskih tečajih. Na razna vprašanja naznanja deželni odbor, da ne bo gospodinjskih tečajev, dokler traja vojska, oziroma dokler ne nastopijo redne razmere. Tečajev ni mogoče imeti, ker manjka sedaj deželnemu odboru za razne važne stroke potrebnih učnih moči.
Nadvojvoda Salvator se je za letošnjo jesen nastanil v Gorici. Staifuje v vili Ceconi na Solkanski cesti.
Duhovniške vesti. Podeljena jc župnija Trebnje č. g. Jožefu Plantarič, župniku na Dobrovi pri Ljubljani, in župnija Begunje pri Cerknici č. g. Dominiku Janež, župniku v Studenem.
Novi grobovi. Na severnem bojišču je padel član izvršilnega odbora S. L. S. Andrej Beričič, trgovec na Rakeku. — V Mengšu je umrla po kratki bolezni učiteljica Fr. Stepišnik. — V Trnovem na Notranjskem je umrla samostanska sestra Ludmila Šircelj. 16 let je bila v trnovskem samostanu. — V Ljubljani je umrl spoštovani in priljubljeni učitelj Ivan O k o r n.
Nesreče. Brzovlak je povozil med Planino in Logatcem nekega mladega fanta. Umakniti se je hotel tovornemu vlaku, pa je prišel pod brzovlak, ki mu je preklal glavo. Bil je na mestu mrtev. — V gozdu pri Dravljah so našli obešenega Luka Cuznarja, železniškega sprevodnika iz Sp. Šiške št. 117. Cuznar je odšel še prejšno soboto, 19. t. m., od doma. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico v Št. Vidu. Mož je vsled padca z vlaka na Dolenjskem postal slaboumen. To je bil vzrok njegovi nesrečni smrti. — V ponedeljek zjutraj se je vozil s čolnom po Ljubljanici pri Selu mizarski pomočnik Pavel Šetina, Ker ni bil vajen veslati, se mu je čoln preobrnil, Šetina je padel v vodo in utonil.
Predrzen tat. V npči od 16. do 17.
septembra je prišel v farovško drvarnico na Trstoniku predrzen uzmovič krast kure. Blizu speči hlapec, ko za-čuje kurji vik, hitro skoči gledat, kaj je. Ko vidi, za kaj se gre, pograbi vrata, da bi lička v drvarnico zaklenil. Talu pa seveda ta namera ni bila všeč. Začela se je borba, kdo bo obvladal duri. Ker je tatu trda predla, pograbi poleno in udari hlapca z močjo po glavi, da se mu je v trenotku vlila kri. Tat jc bos pete odnesel, pustil pa je vrečo z dvema kurama. Za to smolo so je menda maščeval, da je pred vasjo Trstenik vlomil vrata v kapelico Žalostne Matere božje in oropal nabiralnik.
Vlom. Iz Soteske na Dolenjskem sc poroča: V noči od 11. na 12. it. m. sta vlomila med polnočjo in eno uro po pol
71
noči dva moška v hišo Fr. Bukovec v Loški vasi (vulgo pri Jamčarju), poško-dovala par vrat in oktio in ukradla nekaj kokoši. Ker ie bil gospodar poklican v vojsko in leži ranjen v Ljubljani in so ženske same doma. sta upala vlomilca na bogat plen. Vendar sla delala prehrupno, da so se domači kmalu zbuditi in tatova prepodili. Enega izmed vlomilcev so ženske spoznale in bosta torej kmalu oba prišla v roke pravice.
Cesar zadel v loteriji. Dne 22. sep-itmbra se je potegnila v razredni lote- ; riji srečka št. 1. Lastnik srečke ie naš j cesar, ki je s tem zadel 200 K. Ravnateljstvo mu je srečko poklonilo, ko je , bila v Avstriji vpeljana razredna loterija.
Glavna razprava proti Prinčipu in tovarišem sc bo vršila koncem novem- j hra v Sarajevu. Preiskava ie dovršena in obtožnica, ki obsega kakih 500 stra-ni. izdelana. Razprava, ki bo trajala več dni. sc bo vršila pred kazenskim senatom in ne pred vojnim sodiščem, ker se ie atentat izvršil še pred vojnim stanjem v Bosni. Razen atentatorjev Gabrinoviča in Prinčipa se bo moralo . zagovarjati pred sodiščem še 2(3 soza- | remikov Material, ki se nahaja v rokah sodišča, dokazuje, da jc bila po celi Rosni razširjena dobro organizirane vo!eizdajalska sodrga. V sarajevskih zaporih se nahaja tudi srbski obmejni orožnik Vuiič. ki ie omogočil napadal- ; cem prehod čez mejo. Ta je potrdil vse, kar so nahaia v spomenici ministrstva tunaniih zadev.
Kako se je snremenilo! Pred mesecem šc ie bila naša Ljubljana vsa polna 1 vojaštva, ki ie polno navdušen a se pri- j pravljajo za pot v boj. Cvet ja, kot še nikdar pri nobenem prihodu najdražjih postov sn nanosile nežne roke v po- • zdrav našim fantom. Vse je kipelo navdušenja, v<e ulice so bile polne, ko-odvor oblčgnn. Sedaj so pa i rišli težki jesenski, deževni dnovi in tudi v Ljubljani je dolgočasno. Prazno je mesio, ulice ožive najbolj, ko se naša mladina iz šol vrača, zvečer pa jo mir in ni čuti prepevanja in nemirov, kot ie bilo \ v Ljubljani zelo pogosto. Tudi Ljublja- i na jc poslala mnogo vrlih mož in fantov tja gori na sever. Nekateri se že vra-čaio za nekaj časa. Srečujemo jih po ulicah. Roke, noge ali glava so jim obvezane. Zdravijo se na domačih tleh in so pripravljajo, da pobite nazaj. Pozdrav tem junakom v Ljubljani in drugod pri nas! Pozdrav in spoštovanje! Vredni so, da se sname vsak klobuk pred njimi in jih prijateljsko pozdravi. Sai so se bili. saj so že kri prelili in jo bodo še, za domovino, cesarja, vero našo, za naša mesta in vasi. Bog vas živi, junaki!
Po^asfite Boqa, On bo tudi naprej z nami! Tako kliče svojim vojakom zmagoslavni poveljnik nemške armado, ki se bori proti Rusom. Prosite Boga, kličejo ljudstvu sedaj širom Evrone. Vse moli za zmago. Stotisoč avstrijskih otrok sklepa sedaj vsak cian svoje roči-8'
ce v molitvi proti nebu za našo zmago. Moli ccsar in njegova družina, moli ljudstvo, molijo politiki in diplomatje. Francosko ljudstvo kliče na pomoč sv. Genovefo in devico Orleansko. Iz Peter-burga so prenesli eno najbolj češčenili ruskih podob, ki predstavlja, kako se je prikazala Marija ruskemu svetniku Sergiju Radomjakiju ob času, ko so Rusi pregnali Tatare, v glavni stan Velikega kneza, ki je šel s celim svojim štabom v veliki procesiji podobi naproti in jo sprejel na svečan način. Cel svet moli. Ne samo viharno morje, tudi vojska uči ljudi moliti in spoznavati, da jc On, ki mu je dana oblast čez življenja in smrt, nad nami. Ali vidite sedaj vsi, ki ste včasi, še nedavno, zasmehovali vernost našega ljudstva, kako mogočen jc On! Kaj bi počelo sedaj naše ljudstvo v teli stiskah in težavah brez oporo mogočne vere? O, jc velik Gospod, in .ni se spominjamo, da je šlo zaničevanje Ni epa pri nas tako daleč, da se je v zasmehovanje, v poniževanje pisala beseda Rog takole: »boir«. Kako majhni so ljudje! Slovensko ljudstvo zapomni si sedanje čase! Čase stisk in nadlog. Čase klicev po pomoči božji! Zapomni si!
Mednarodnost. Lota som smo čitali vsako loto o najrazličnejših shodih in krongresih, ki so jih prirejale razne družbe in na katerih so so shajali učeni in noučoni ljudje iz vsega sveta. Tako n. pr. mednarodni shodi za mir, za razoroženje držav, za umetnost, gospodarstvo, politiko, zdravstvo itd. Ba. so-cijalno demokratične stranke vseli držav so sprejelo v svoj program točko o pospeševanju mednarodnosti, o vesoljnem bratstvu. Japonci, Amerikanci, Evropejci vseh držav so so shajali na to!) shodili pod zastavo mednarodnosti. Pozdravi shodov so so vršili v vseli ie-zikih. na banketih sejo govorilonomško. francosko, angleško, rusko itd. Janoncc jo objema! pod zastavo mednarodnosti Amerikanca, Nemcu je stiskal roko Francoz, slovanski bratje so bili vsi ono. Prirejala so so različna romanja v tuje države. Vse je slavilo mednarodnost kot veliko streho, pod katero bo prostora vsem ljudem, pod katero sc bo mogla mirno razvijati umetnost in učenost in ublažiti socialna nasprotstva. — Komaj pa je vojska dvignila svoj moč. kaj smo videli, vse je razpadlo. Stavba mednarodnosti se je zrušila celo tam, kior ie bila misel gojena naibolj realno in kazala do največjih vspohov t. j. v strankah socialnih demokratov. Japonec, ki je pod firmo mednarodno-ga napredka posečal armade in vseučilišča najbolj modernih držav, ta izrablja sedaj nabrane vednosti za vojsko. Najrazličnejšo organizacije, katerih voditelji so se prej na mednarodnih shodili objemali in si s poljubi zatrjevali zvestobo in prijateljstvo, si stoje sedaj v boju druga proti drugi.
Samo ena organizacija je ostala zvesta svojim načelom vesoljne ljubezni do vseh narodov, neomejno skrbi za blagor vseh duš. Organizacija, kateri je dana velika misel mednarodne ljubezni
po Rogu samem t. j. katoliška cerkev, ki ljubi vse enako, zmagujoče in nrenia' gane in skrbi za.vse enako, moli za vse. To je skala, ki ni zgrajena na peščenih tleh človeških besedi in čustev, temveč na vedno veljavnih besedah Jezusa Kri. stusa. Te skale tudi sedanja vojska rm bo omajala, zato zremo lahko zaupno do nje in se čutimo lahko srečne, da smo bili sprejeti pod njeno streho. Te stavbe nc bo prodrla nobena krogla.
Ranjenec milijonski dedič. pr[ Šabcu ranjeni ženijski častnik inženir Oion Scliick, ki leži v Osjoku, je dobil od svojega očeta v Pragi poročilo, da mu je volil umrli stric v Ncw Yorku skorni 1 milijon kron.
»Ilustrirani Glasnik«, št. 5., prinaša sledečo listnico:
Zadnji čas nam je došlo več naročil brez podpisa, oziroma z nečitljivim podpisom. kar povzroča nepotrebne poznejše reklamacije. Gg. naročnike prosimo, da naročfnice pravilno in čitljivo podpišejo ter navedejo tudi kraj, oziroma pošto, kajti !i«ta brez naslova nc moremo oddati na pošto.
Ker jc večina naročnikov naročnino že poravnala, bodemo priložili položnice (čeke) šele v decembru za naročnino za leto 1915 One naročnike pa, ki naročnine za september, oktober, november, december še niso poravnali, prosimo, da nemudoma store, sicer jim bomo list ustavili.
Zaenkrat se je treba poslužiti denarne nakaznico.
Druge, tretje in četrte številke imamo še par sto izvodov. Komur jc na tem ležeče, da dobi tudi te številke, naj sc po-žuri in naj list čimprejc naroči.
Oktobra meseca bomo brezplačno priložili stalnim naročnikom, ki so naročnino že poravnali, pregleden zemljevid evropskega ozemlja, s katerim bodo vedno v stanu zasledovati vse važnejše vojne dogodke. Zemljevid bo zavzemal velikost 57>'37 cm in ga bomo v svrho boljše preglednosti izvršili v barvah. Zemljevid bo marsikateremu ne le za časa vojske dobrodošel, temveč mu bode tudi pozneje vedno poučen tovariš.
^Ilustrirani Glasnik« mora biti najpopularnejši slovenski ilustriran list, čemur odgovarja tudi vsebina, slike, oblika in cena!
Kakor hitro sc poleže bojni metež, bomo izdelovali klišeje tudi doma, tako da bo ccnj. občinstvo o vseh dogodkih tudi s prvimi slikami postreženo, — Z lastnim reprodukcijskim zavodom razpolaga celo malo nemških listov. Da pa ta naš načrt kar najdovršneje izvršimo, treba naročnikov. Čim več naročnikov, tem boljši bo list! Zatorej: Podvizajte se in pridobite nam novih naročnikovi Pravilni naslov je: »Ilustrirani Glasnik«, Ljubljana Katoliška tiskarna.
Milijonarji in vofska. Avstrijski »Rdeči križ« je izdal poročilo te dni, iz katerega je razvidno, da mu je došlo dosedaj 7 milijonov daril. To jc navidezno velika številka, v sedanji ogromni vojski pa komaj kaplja v morju potreb. Opravičena je torej prošnja za izdatnejšo podporo. Med darovalci sc pogreša mnogo bogatinov, ki bi žrtvovali lahko
»
diko. Sam Dunaj šteje 3809 milijonar-!L To SO ljudje, katerih vsak ima več i0t 40.000 kron letnih dohodkov od svo-, premoženja. Ako l)i ti ljudje dali Lmo 5r/° 0(1 svojih letnih dohodkov (ne ®'(l premoženja) bi bilo takoj skunaj 32 milijonov. Če bi pa dali 5% od njibove-a premoženja, bi bilo skunaj 575 milijonov za namene »Rdečega križa«. S {em zneskom bi sc lahko nekaj časa tuili vojska vodila. Torej milijonarji, na plani Obrtnik, kmet in delavec izgubi v tej vojski ne samo mnogo svojca premoženja, temveč izgubi tudi mnogokrat najdražje, svoje sinove. Krvne žrtve teh ubogih ljudi so ogromne, zakaj nc bi bile vsaj majhne denarne žrtve od bogatinov donrinešene!
To ie pa vzroki Belgijski orožniki goudrli v neki samostan v Belgiji in iz-jrnali tO nemških redovnic na Nemško. Pravijo, da so storili to zato. ker ie baje rekla neka redovnica nekemu delavcu, nnj moli za nemškega cesarja, nc pa za belgijskega kralja.
Tako komodno na ne qre. španske-pa kralja Alfonza so vprašali njegovi dvoriani, kako sodi o sedanjem i»oloža-ju. Odgovoril jim ie: »Moje srce ima Francija, moj razum Nemčija, a moje telo, ki hleni no ugodnostih, pripada odločno nevtralnosti.« Tak razum špan-pkotra kralja bo Nemčiji prav malo koristil.
Pasja stekMna sc jc pojavila v črnomaljskem okraju.
Kolera. l'o par slučajev kolere so tasleilili na Dunaju in na Ogrskem.
Proti ljudovladi (republiki). Mnogo ljudi na Francoskem je nezadovoljnih z ljudovindo. ker v ljudovladi oni, ki so slučajno na krmilu, grdo izrabljajo svojo moč. Skušajo se obogateli, in ker to poštenim potom navadne ne gre hitro, zalo postanejo tntovi, goljufi in oderuhi. Nikjer ni toliko umazanih rok, ki hi sc nosile javno, kakor v ljudovla-(lah. Ko se jo sedanja vlada preselila iz Pariza v Bordo, so pristaši kraljevske vlade (stranka se imenuje stranka rovalisiov), začeli strastno ogitirati proti ljudovladi. Razdeljevali so po ulicah rovalistične oklice, v katerih so dokazovali, da Nemci zmagujejo le radi Jetra, ker so vzgojeni pod pošteno krakovsko vlado. Oklici so se razdelili tudi med vojaštvo. V Parizu vlada velikanska nevolja proti sedanji franc. »ladi. Predsednik francoske ljudovlade dobiva dan za dnevom grozilna pisma.
Parizu pa se delijo sramotilni oklici ™ Predsednika. Varnost v Parizu ni na višku.
Božični dar amerikanskih otrok.
otr°ci Združenih držav so sklenili, da Pošljejo za Božič vsakemu otroku, če-Rp-r oče je v Evropi padel na bojnem Pn|iu, poseben dar. Amerika je sprejela 'o blago misel z velikim navdušenjem, j-asopisj bodo zbirali darove, otroci bo-1° kupili igrače s svojim denarjem, uant raznih društev podpirajo to na-kakor tudi mnogo najvplivnejših ^erikanskih gospa. »Bela hiša« (vln-ua) s pohvalo odobrava to namero in
poslaniki vseh vojskujočih se držav so obljubili podporo svojih vlad, da bodo poslani čez morje z rednimi ladjami, darovi gotovo dospeli, kamor so namenjeni. Pa to še ni vse. Darovi ne bodo ampak bodo prispeli v Evropo na posebni božični ladji pod varstvom ame-rikanske zvezdnato zastave. Parnik z zvezdo in napisom Kristusovih besed: »Pustite male k meni priti!«, bo obiskal v Evropi pristanišča eno za drugim in bo skrbno obvarovan pred minami in bo popolnoma prosto prišel v vsako še tako ljubosumno zastraženo pristanišče. Njegovo poslanstvo ljubezni mu bo zagotovilo nedotakljivost.
Velik požar v Trstu je uničil v petek trgovino z drogerijami in zdravili Marko Lang. Škode jc nad 100.000 K.
Živinski semenj v Selcih se hode vršil letos mesto 4. oktobra v soboto dne 3. oktobra.
po brezkončno velikih, neobljudenih, divjih pokrajinah.
Ta je pa unanill Solnčni mrk, ki je bil prejšnji mesec pri nas le malo viden, jc bil na Ruskem tako močan, da je nastala za nekaj časa popolna noč in so se videle zvezde na nebu. Naši vojaki so ravno takrat prekoračili rusko mejo. Ko so prišli v neko rusko vas, so videli, da je ondotno prebivalstvo vsled solnč-nega mrka zelo prestrašeno. Neki ruski možakar je ljudem pojasnil solnčni mrk takole: papež v Rimu jo naredil, cla je nastala sredi dneva tema zato, da so avstrijski vojaki lažje prišli čez rusko mejo.
»il usieK »il
Zelo pametno! V nekaterih vaseh v kranjskem okraju se fantini celo v tem rosnem času niso mogli zdržati, da ne bi ponoči razgrajali in se pretenali. Okrajno glavarstvo jili ni le občutno kaznovalo, temveč jim naložilo tucli, cla za gotov čas ocl 8. ure zvečer do jutra ne sine nihče iz hišo. Poleg tega je imena teh fantov javno razglasilo v sramoto.
Nesrečna družina. V Rovtali pri Podnartu je posestnika Jožefa Turka zadela kap ko so mu dva sina poklicali na bojišče. Eden izmed teh sinov je bil težko ranjen v boju, drugi pa je od dobljenih ran umrl.
Dunajska »Refchsros?« prinaša poročila o lažeh, ki so bile raztrosene proti katoliški duhovščini v raznih časopisih v Nemčiji z namenom, da bi ško-dovaJc duhovščini. Nemški cesar je sprejel nedavno v svojem vojnem taboru v avdijcnci visokega cerkvenega dostojanstvenika in ga opozoril na poročila francoskih in belgijskih časopisov. Cerkveni dostojanstvenik je zatrdil cesarju, da je katoliška duhovščina iz dna srca udana cesarju in domovini. »O tem sem skalnotrdno prenričan« je odgovoril cesar. — Tako na Nemškem. Prav bi bilo, da bi zgoraj omenjeni časopis poročal tudi, kako vnchovpiioča krivica se je storila katoliški duhovščini na našem jugu v katoliškem časopisu, ki se imenuje »Bonifacius Korres-pondenz«. Graški profesor Uhde, ki je govoril nedavno na shodu »Svete vojske« na Brezjah, je sramotil in sumničil na grd način slovensko duhovščino. Ali bo imel pogum preklicati?
Kanada v Ameriki je angleška kolonija. Prihajajo poročila, cla tamkaj zelo grdo postopajo z avstrijskimi naseljenci Avstrijcev ie v Kanadi krog 300 tisoč med njimi 60 000, ki so podvrženi naši vojaški službi. Z grdim postopanjem plačuje Kanada Avstriji usluge, ki jih ji je izkazala s tem, da je podni-rala njene paroplovne družbe in dopustila tako velik izvoz domačinov. Avstrijce odpuščajo iz služb v tovarnah in jih silijo k poljskim in drugim delom
Zemlja.
Povest sedanjih dni. Piše Ivan Podles-nik.
Miha Bokav jc oral zemljo.
Njegove misli so bile težke. Tako težke so bile njegove misli, da bi, če bi jih zbral v pest kot seme in jih vrgel v zemljo, zemlja rodila trnje in osat. Na obrazu sc mu je bral odsev teh težkih misli njegove glave in občutkov nezadovoljnosti n jegovega srca. Hiša mu je bila do vrha zadolžena. Najstarejši otrok 1 je hodil v prvi razred ljudske šole, za tem jih je bilo šc pet. Miha sam ni bil posebno dober gospodar. V mladih letih svojih je vozil od jutra do večera, od dneva do dneva hlode iz velikih borštov tam v gorah na železnico ali žago. Iz teh furmanskih časov mu jc ostala navada, cla je prerad in prepogosto pogledal v kozarec. To je bilo tisto, kar je napravljalo težo njegovega življenja od dne do dne neznosnejšo. Poleg žene in otrok je imel še taščo, za katero je moral skrbeti. Ta njegova tašča je ležala že drugo leto v postelji. Ravno te dni so pričakovali, cla izdihne. Skoro da so bili veseli v tem pričakovanju; eno breme, ena skrb bo manj.
Miha je oral in misli njegove so se sukalo krog tega. da bo treba gnati v ponedeljek vola v mesto v semeni, da se 1)0 dobilo za materin pogreb. Ni še prišel do konca niive, ko zasliši iz ceste sem otročje vpitje:
»Oče domov, brž domov, mati umirajo «
Ko je prišel domov, je našel taščo že- mrtvo.
»Kar izdihnili so. Bila sem v kuhinji. ko zas'išim stokanje. Hitim v hišo, pa so omahnili in izdihnili«, tako je pripovedovala žena Micka v solzah. Vsi so jokali in tudi Mihi so prišle solze v oči, dasi v srcu ni bilo ne žalosti in ne gren-kosti. Prazno ie bilo njegovo srce, prazno kot njiva pomladi, predno sprejme v se semena.
Mlada Bokavka ie želela, da se napravi materi ta veliki pogreb. Na prigovarjanje Mihe se je vdala za srednjega.
82
Miha sc je odpravil takoj v mesto po krslo in drugo, sosede pa so prišle in pričele pripravljati mater za na oder. Ko se je Miha vrnil iz mesta je pripeljal krslo in vina za kropilcc mrliča in po-grebcc.
Opoldne je prišel domov Lovrenc, edini sin umrle Pikške. Triindvajset let mu je bilo in služil je na žagi Karola Mraka. Ko jc pri podružni cerkvi sv. Lovrenca, zazvonilo mrliču, jc delal fant na žagi. Nekaj ga je pri srcu zabodlo. V srcu ga jc zbodlo, roke so mu obstale in pred očmi je gledal materino podobo, kakršna je bila zjutraj, ko jc Sel na delo. Ko je odhajal, jo med vrat-aii še obstal in pogled matere se jo srečal s pogledom sina. Vsa nikdar zgo-vorjena, pa tako obilno darovana ljubezen, vsa velika skrb ljubečega materinega srca, je .bila v tem pogledu. Oči njene so bilo kot ogledalo, v katerem se zrcali lepota, kakoršne ne sreča človek nikjer v življenju; le čuti sc ta lepota v srcu posebne, blažene dni, ki so redki, zato pa nepozabni.
O, oči naših mater govore več kot njih besede! In četudi so njih besede trde, v očeh je ljubezen! Fant je vrnil tisti trenotek materi s pogledom svojih modrih oči to, kar mu je dala ona s svojim pogledom.
Tako sta sc ločila brez besedi mati in sin.
Ko pa je prišel opoludne domov, so bile njene oči zaprte. Za vedno zaprte. ,V praznični obleki jc ležala na belo pogrnjeni dolgi mizi, v črni krsti sredi hiše. Vnuki so ji nanosili v krsto vse lepe podobice, kar so jih imeli shranjenih kot darove gospoda župnika.
Lovrenc je šel ven. Na skedenj je šel in sc razjokal. V trenotku ko jc pogledal mrtvo mater, mu je bilo vse jas-no. Jasno je gledal pred seboj svojo bodočnost. Zavedal sc jc, da jc s tem dnem odtrgan od zemlje, katero je tako ljubil, na katero jc bil priklenjen s slehernim utripom svojega srca. Prejšnje leto jc bil potrjen v vojake, kjer jc služil 2 meseca. Ker jc bil sin edinec matere, za katero zadolženi zel ni mogel skrbeti, se jc naredilo, da je bil premeščen v nadomestno rezervo. Takoj ko jc prišel domov je šel služit k svojemu prejšnjemu gospodarju, posestniku velike žage. Ta njegov gospodai; mu jo tudi pripomogel, da je bil tako hitro premeščen v nadomestno rezervo. Ker jc bil rezervni častnik in v vojaških stvareh dobro podučen, mu to ni bilo težko. Karol Mrak je imel rad Lovrenca, ker jc bil fant pošten in priden. Rad ga jc imel tudi zato, ker jc bil trezen fant in žganja nj poskusil, kar je bila neka posebnost pri možkili v tisiem kraju. Lovrenc se jc za gospodarjevo naklonjenost ska-zoval hvaležnega z zvestobo in pridnostjo. Na svojega gospodarja je bil navezan kot na očeta; več, kot na brata, ker je bil gospodar še mlad in je z Lo-vrcncom občeval prijateljsko.
Domačo zemljo jc ljubil Lovrenc, ker ni poznal tujino in sc ni imel čez življenje doma nikdar pritožiti. Ljubil jc 72
polja, vas z belo cerkvijo na griču, ljubil gore za vasjo, travnike in gozdove kot nekaj, kar je njegovega; kot nekaj, kar mora spoštovati. To je bila ljubezen kot do matere: nikdar zgovorjena, pa globoko v srcu vkorcninjena. Ljubil je Lovrenc lepe svetle noči, v katerih so sc zbrali fantje na mostu sredi vasi, si povedali to in ono, zapeli veselo fantovsko pesem in sc potem razgubili po vasi. Mnogi izmed njih pod okna, na katerih so cveteli bujno rdeči nageljni. Ob griču, na katerem jo stala podružna cerkev, jc stala tudi majhna, pol zidana, pol lesena hiša. Na oknih tc hiše jc bilo cvetja kot nikjer toliko. Za temi okni pa seje prikazal včasih obraz, ki so je zdel Lovrencu najlepši, kar jih jo kdaj videl. Pod okno to hišo je hodil večkrat v poletnih večerih in vsako nedeljo je nosil na prsih pripet nagelj in rožmarin.
Vsega tega nc bo zdaj več kol 110 bo več ii jo, ki bi ga pogledala - vsaj še enkrat tako — kot ga jc pogledala danes v jutro, ko jc odhajal na delo.
Lovrenc je jokal. To ni bil jok otroka ali ženske, temveč jok iz srca, ki je rastlo bolesti onega samega dne v možato trdost.
Zvečer fo prišli kropit mrliča. Vsa vas skoraj je prišla. Proti večeru otroci in žene, zvečer pa možje in mladina. Ko so odmolili molitve za rajno, so možje posedli krog mize, na kateri je bil pripravljen tobak za pipe. Mladina pa se je spravila na klopi krog poči.
Miha je prinesel vtna. Kozarec jc romal iz roko v roke in mladina je začela poti. Možje so imeli svoje pogovore. Gospodarstvo, občinsko zadeve, domača in tuja politika. Vse jc prišlo na vrsto, ker je bilo leto dogodkov polno ne samo na Kranjskem, temveč, po končani balkanski vojski, tudi drugod.
Španov Rok je pripovedoval, da jc čltal v časopisu, da bo izbruhnila čez par let velika vojska, v kateri so bodo bile vse države sveta. Možje temu niso mogli posebno verjeti. Prepričani pa so bili, da sc bo naša država bila z Lahom.
»Samo radi ccsarja, ki noče na stara svoja leta vojske, jc sedaj mir.« Tako je razlagal Sirčcv Jurij.
»Ko pa cesar umrje — Ilog 11111 daj še mnogo let — bo pa Lah udaril in ledaj sc bomo!«
Tako jc šel pogovor med možmi.
Dekleta so govorila o rožah, oblekah, rutah. Govorile so o Vrtnarjevi Rcziki, ki je bila ravno tisti teden izbrisana iz Marijine družbo. Razkladale so si vzroke do najmanjše podrobnosti.
Fantje so bili razdeljeni. Ze od Svečnicc sem je bila med fantini neka napetost. Navada je bila, da so fantje vsako leto posebej določili dva iz svoje vrste, da sta po novem letu koledovala in pobirala po hišah darove za sveče. Dosedaj sta bila zmerom dva gruntar-ska fanta. V tem letu pa sta koledovala Boštjanov Janez in Pikšcv Lovrenc. Nedeljo poleni jo. bil pri »veseli vdovi« Ples. Na tem plesu jc padla beseda, da
so bajtarski fantje več kot gruntarski. To besedo jc vrgel Sire, ki je bil nevo-ljcn, da njegov sin ni kolcdoval. Spodobilo bi sc po njegovem mnenju, kor je obč. mož in eden izmed najboljših posestnikov. Vžgun jc bil s to besedo ogenj. Malo je manjkalo, da ni končal tisti ples s pretepom. Jeza in nevolja je ostala in sc kuhala naprej. Tudi ta večer je šc gorelo v mladih glavah in pesem, zapeta iz grl vseh, fantov in de-klet, jc lo blažila, da ni mod fanti zopet buknilo na dan.
Lovrenc je slonel ob vratih in gledal v hišo. Sredi hiše mrtva mati, krog in krog fantje, dekleta in možje .Med dekleti tudi ona, ki jo je imel rad. Med fantini pa besede, od katerih sc ie čutil prizadetega. Saj jc bil tudi 011 bajtarski fant in ravno 011 je tisto leto kolcdoval. Kako rad bi rekel katero! Pa ga je premagal žalost.
Nekaj časa jc zdržal, potem pa je šel v kamro, kjer jc legel na svakovo postelj. Spanec pa mu ni bil tovariš ta večer. Težke in žalostno misli so mu dolale#druščino do jutra.
Pri pogrebščini, katere so se udeležili vsi sorodniki in sosedje, so govorili tudi o Lovrenčevi bodočnosti.
»Ne bo drugače, v vojake bo moral,« tako so dejali.
Padla jo misel o Ameriki. Lovrenc se jo jc za trenotek oprijel. Pa samo za trenotek. Ko je pomislil, da si s pot jo v Ameriko zapre pot nazaj, nazaj na domačo zemljo, jc odgnal to misel, da sc ni več vrnila.
Miha Bokav je tudi premišljeval svojo bodočnost. Pogreb taščo, katerega plačati je po izgovorilncm pismu dolžan, bo pobral volička iz hleva. Pomlad jc iu denarja ni. Obresti hranilnici so šo na dolgu, za Veliko noč bo treba otrokom obleko.. Lovrenc ima vknji-ženih po materi na njegovem posestvu štiristo kron dote. Obresti od toga tudi še niso plačane. Treba bo fantu nekaj dati sedaj ko pojde v vojake.
Zopet so legle nanj težke misli.
Pridno jo posegal po kozarcu, da hi jih pregnal. Preganjal jih je toliko časa, da so prešlo. Ivo pa so prešle, se Miha ni več dosti zavedal. Mrtva tašča ... pogreb... žena in otroci... dolgovi... pogrcbci... vso sc je vrtelo krog lijoga. Šel jc iz zakajene hiše in obležal na vrtu na mrzli pomladni zemlji Nekaj časa jc še slišal iz hiše hrupne pogovore pogrebocv, polom pa nič več. Zaspal jc na zemlji.
To jc bilo v ponedeljek v soboto tisti leden jc prinesel občinski sluga Lovrencu na žago pozivnico, da mora nazaj v vojake. Nič ni pomagalo. Njegov gospodar je bil v Ljubljani in poizkusil čc bi šlo, da bi ostal Lovrenc doma. Pa ni šlo. Postava jc postava, ukloniti se ji mora bogat ali reven, bajlar nli grun-tar.
Tisti voč«r jo šel Lovrenc pod okno, kjer žc ni bil dolgo. Povedal jc dekletu, kako je ž njim in da mora nazaj. Solzo so tekle iz lepih oči dekleta. Lovrenc jo je tolažil, da se čez dve leti in P"'
vrne. Vprašal jo jc, če mu bo ostala
tVeS»Samo tebi, kot cveto nageljni na lcnl oknu samo tebi.«
To ie bil dolg pogovor. Besede so bile zajete iz žalosti. Pa vendar je bilo nekaj neizrekljivo mehkega in lepega v večeru in besedah. Niti ena misel, ki bi razgnala svetlobo tega večera, se ni dotaknila njimi src. Vse, kar je bilo liroe njinu in kar sla si rekla, je bilo kot hi govorila v cerkvi, kjer je sama lepota, sama svetloba. Ko na jc hotel oditi, ie ostala njena roka dolgo v njegovi. Še dolgo potem, ko ji je v slovo jc enkrat zatikal na mostu, je ona bdela jn molila. Molila je, da bi bil srečen in uc srečno vrnil. Zaupno goreče je prosila Marijo, da bi izrnosila pri Bogu, da bi bila not njinu življenja vodena tako, da hi bila srečna oba.
(Dalje.)
Slike in črtice z bojišč.
XXXVI.
Kako so ušli huzarji iz ruskega vojnega ujetništva.
Iz Pobrecina na Ogrskem sc poro-fa. Med sem pripeljanimi ranjenci se nahaja tudi neki čelovodia, ki je bil na poseben na "in ranjen. Njegova četa jc Tnorala odi iti nanad kozakov. V junaških Jmiih jc padlo veliko Ruscv, a tri linznrje so kozaki le ujeli. Opolnoči na-lože kozaki uie'e huzarje na voz in jih peljejo skozi gozd proti ruskemu taboru. Kozaki so se pa medtem napili »vodko« in so zaspali, lljeti huzarji so to priliko porabili in so pobeirnili. Zadnji jo bežal fniovodin, kar so pa kozaki le zapazi' i. Slre'inli so za niim. F.na kroglja pa io na destij nofri ranila. Čctovodja se je nato skril za nek grm. Imel ie srečo. Iltisi ira ni-o našli. Ostali huzarji, ki so tudi skrili, «o ko so Rusi opustili zasledovanje nesli ranjenega četovodjo naza j v naš tabor.
XXXVII.
ZvPače Srbkinj in srbskih četašev.
Nevorojetno je, kako zvito Srbi na-Sim zada jajo škodo in izcube. Ženske se skrivajo v luknje, da jih ni mogoče videli, čez glavo pa položc velike listi neke rastline. Ko so naše Čete mimo lukenj odšlo, prično streljati na naše ljudi' Cetaši sc vležejo na polje, kakor da so mrtvi. Puško polože čez prsi. Komaj naš vojak mimo n jega, ga pa ustreli a'i na udari od zadaj s kopitom puške.
XXXVIII.
Francozi ustrelili že drugega svojega generala.
Po poročilih iz Pariza je bil ustrojen na ukaz francoskega vojnega sve-a francoski general Percin, ker je štiri m zadržaval brzoiavko, po kateri bi noral oiačiti angleške čete na levem «rilu. Porcin je že drugi francoski ge-
neral, ki jc bil- ustreljen. Zdi se, da to vest potrjuje tudi poročilo generala Preneha, ki je je odposlal v London in v katerem se pritožuje, da je bil o moči nrodiraioče nemške armade in o stanju francoske armade prepozno poučen.
XXXIX.
Srbska podzemska telefonska centrala v šahcu.
Neki ranjeni častnik pripoveduje: Ko smo zavzeli Šabac, nas ie nresone-tilo. ker so srbski vojaki močno zasedli sosedne vasi. Šlo ie za izdajo, ki smo jo kmalu zasledili. Iz neke rakve v Šab-cti so izkopali Srbi v sosedne vasi podzemeljski hodnik, no katerem je bil izpeljan tolofon. Srbkinje so po te'efonu poročale srbskim četam o vsem, kar se je godilo v Šabcu.
XI..
Pooreb na bojišču.
Slovenski vojak je poročal iz bojišča: Po nekem boju smo pokopavali mrliče. Vsem, ki so padli smo vzeli !e»-jii-maeiic in vrednostne stvari, ki iili je spravil neki sanitetni častnik. Medtem so se kopali grobovi, 5 m v kvadratu. 1'rija'elj in sovražnik, smrt vso vzravna, snila eden noleg drugeea: ena nlast mr ičev. ena plast anna. Vsak trrob dobi številko da se tudi v poznejših časih ve, kdo počiva v niem. Ko se položi zadnja plast stopi h rrrobu vo;ni kurat. Pesne besedo rovori in na*o blagoslovi vso, ki lu porivam V paradi s' o i i nolec: gro-bn stotniin. Nobeno s-Mve no ustreli, ker bi izdala našo postoianko samo povo-Pe: »Glejlc na desno! K molitvi« in prst sc meče na mrtve junake.
XI. I.
V zadnii uri.
Med častniki, ki so padli na poliu časi i. ie tudi padel slotpik neho»e Morje Navratil. V bilki nri Krasniku le prodrla ruska krogla Navratilu prsi in nliuča. Stolpik Navratil se ie zerudil, a jo imol šo toPko moči, da je soo-ol v žen, potegnil iz njega nismo svoii ženi z žc spisanim naslovom. Izbrisal ie beseda »sfotnikova žena«, zapisal »slotnikova vdova« iti izročil pismo nekemu vojaku svoje stotnije, da ie naprej izroči.
XLII. Zvestoba.
Kako globoko je vkoreninjena meu. našim narodom požrtvovalnost in zavest dolžnosti in kako so naši vojaki prešinjeni zvestobe in udanosti do svojih častnikov, dokazuje naslednji dogodek, ki se jc pripetil te dni: Nek častniški sluga našega 17. pešpolka, ki jc iskal po bojišču svojega ranjenega častnika, ic bil viet od Rusov. Dva dni in eno noč je bil v vietnišlvu, drugo noč, ko je stražnik spal, je ušel. Kolikor so mu dopuščale moči, je tekel proti avstrijskim pozicijam. Med potjo ga je sprejel nek avtomobil in pripeljal v Lvov. Tam je zvedel, da je bil njegov častnik kot ranjenec že transportiran;
dobil je dovoljenje, da mu sledi. Po štiridnevni vožnji jc došel vrli vojak s polnim nahrbtnikom svojega gospoda srečno v Celovec, Nahrbtnik je nosil seboj skozi vse nevarnosti.
XLIII.
Vojaški kurati na bojnem po'ju.
Vojaški kurat piše z bojnega polja: Kakšno življenje živim? V ognju šrap-nolo in granat. Cel naš tukajšnji kraj obsiplje z njimi ruska artiljerija, da ti je črno pred očmi. Ko sem bil včeraj v hiši pri ranjencih, sem bil obsut od njih. Padale so okoli hiše. Ena jc padla tik pod okno, pri katerem sem stal, tako da je vrglo prst na zid in šipe. Vendar no napravijo veliko škode, ker zadenejo slabo in le slučajno. Ali slučaji so. Užigajo se od časa do časa hiše in ra-nienci se zglašajo k opravilu. Pomisli, kakšna jc maša, pri kateri igrajo kano-ni in pojejo krogle nad glavo? Včeraj so napravili Rusi nanaše pozicije nočni nanad, pri katerem so zgubili 70 topov. Moli zame in za naš polk. Pozdrave vsem.
XLIV.
Kakšne »časopise« bero vojaki na bojišču.
V vojski zlasti na bojišču vojak od drugega svota ne izve veliko. Časopisov ni, pisma prihajajo počasi in redko, edini vir, iz katerega zajema vojak svoje znanje, je »Befehl«. Tam sc vse bere kar je »neobhodno« potrebno, da vo'ak ve. Tako je bil našim vojakom enkrat prebran ta-le »Rofehl«: 3. kom-panija inm posfaviti stražo. — Papež je umrl. — Nemci so zmagali na severnem Francoskem. — Jutri se dobi krtih in sfreljivo. — Jutri je velik soln"-? mrk.
XLV.
Kako je sprejel načelnfk nr.šetta pene-rali?ena š'aba vest o smr i svojepa sina.
Vodia armade ie ravno dc^l z vi-sokimi štabnimi častniki v glavnem stanu, ko je bil naznanjen neki major, ki je v strogo službeni obliki naznanil generalnemu štabnemu šefu smrt nie-govora sina. General je bil trenutek kakor okamenien in je skoraj brezelasno šepetal- »Moj Ilorbcrt! . . .« Sledeči trenutek ie zopet zadobil prejšnjo mirnost. Zahvalil se je majorju, ki mu ie prinesti to vest, nato pa se jc obrnil k gospodom svoiega šlaba: »Gosnodje, mi delamo naprej! Kje smo ostali? . . .«
XLVI.
Bodrilo vojaku,
V nekem poljskem časonisu je priobčilo poljsko dekle sledeče bodrilo vojaku: Šivam za te srajce, moj ljubi, ki te ne poznam in morda nikdar ne spoznam. V vsak šiv, v vsak bodlaj vpletam iskreno željo: bodi zdrav, bodi pogumen, bodi mocler, moj dragi, bij sc junaško, povrni se zdrav! Vedi, da domovina noče tvojih ran, ampak tvojih činov, ne tvoje smrti, ampak tvoje zma-ee. Ne idi sleno, a idi smelo in mirno. Pomni to in Bog ti daj srečo.
<u
XLVII. Junaštvo naših vojakov.
Na ruskem bojišču jo dobil neki vojak povelje peljati menažo za odišlo četo. Ko pride na mesto, kamor mu je bilo ukazano, ni bilo dotične čete več tam, ker je odšla v bojno črto. Vojak si ni pomišljal, šel je brez povelja z vozom za čelo preko bojnega polja, kjer je bil izpostavljen hudemu ognju sovražnika. Vojak je pripeljal do čete voz in se vrnil zopet na bojišče nazaj v isti nevarnosti. Ta dogodek priča jasno o junaštvu naše vojske.
X L VIII.
Kako so naši častniki ušli zavratnemu napadu ruskega grofa.
Nek ruski grof je pogostil in prenočil več naših častnikov. V kleteh sta bili skriti dve stotniji kozakov, ki naj bi na dano zvonenje napadli naše častnike. Ko so častniki obedovali, je grof odstranil, da gre po kozake, ki so bili skriti, a njegova služkinja je izdala častnikom past, ki jim jo je nastavil grof. Častniki so streljali, nakar so prihiteli naši vojaki, ki so udrli v grad. Prijeli so obe stotniji kozakov, grofa, njegovo ženo in hčere. Grofa so po nagli sodbi ustrelili, ženo in hčere so pa v trdnjavi zaprli.
XI.IX. Mati ni spoznala sina.
V neko dunajsko bolnišnico je prišla stara mamica in vprašala za ranjenega sina. Peljali so jo k neki postelji, kjer jc ležal z zaprtimi očmi mož sivih las in kuštrave brade. »To ni moj sin! Moj sin je bil mlad!« Medlem pa ranjenec odpre trudne oči in nalahko zakliče: »Mati!« Šole sedaj je spoznala mati po glasu svojega sina, ki je v vojnih grozotah izgubil obe nogi in je vsled groze in bolečin dobil sive lase.
L.
Mati zemlja.
Po bilki pri Krasniku so prepeljali v neko vojno bolnico honvendskega huzarja, ki je imel v r o b c u zavito prst. Njegova mati mu jc dala to zemljo seboj, do bo v slučaju smrtne poškodbe lahko umrl na ogrski zemlji. Težko ranjenemu vojaku in njegovemu robcu, v katerem je bila zavita prst, jc nek tovariš poklonil pesem, kjer pravi: »Osemnajst let, komaj še mladenič, pa žc cel junak!« . . .
LI.
Žalostna usoda matere.
Neka žena, po rojstvu iz Švice, je imela najprej moža iz Nemčije, kateremu je rodila dva sina — nemška državljana. Ko je ta mož umrl, se je omožila z drugim možem, Francozom, s katerim je imela tudi dva sina — francoska državljana. Ob izbruhu vojske so morali iti v vojsko vsi štirje sinovi, dva k nemški, dva k francoski 52
armadi. Tako so si bratjb stali kot sovražniki nasproti in so vsi štirje oadli na vojnem polju.
Dopisi.
Komenda. K nam je došlo okrog 150 beguncev iz Galicije, Rusinov in Poljakov. Vedejo se prav spodbudno. — V tukajšnji bolnici je umrla najstarejša oseba — samska Jera Avguštin, rojena 19. februarja 1821 v Zapogah. — Ker je poleg »Domoljuba« in »Ilustriranega Glasnika« tudi »Slovenec« pri nas zelo razširjen, nam je neprijetno, da dobivamo pošto zaradi vlakov šele pozno popoldne, namesto že dopoldne, kot poprej. Sicer bi bila pa tu žc davno potrebna vozna poštna zveza s Kamnikom. — O našem nadučitelju Fr. Krmelj tudi pri »Rdečem križu« na Dunaju nič ne vedo.
Iz Mengša. Po kratkem, mukapolnem trpljenju je v nedeljo dne 20. septembra za vedno zatisnila svoje oči učiteljica gospa Franja Stepischnegg. Pokojnica je bila splošno zelo priljubljena oseba vsled svojega prikupljivega nastopa in odkritega značaja, to še posebno pri šolski mladini, kateri ni bila le samo izborna učiteljica, ampak res prava skrbna mati. Šola jo bo težko pogrešala. Na zunaj jo je odlikovalo vzorno krščansko življenje in nikdar se ni sramovala tega svojega krščanskega prepričanja tudi javno pokazati. Tukajšnjemu Kat. izobraž. društvu je bila vedno naklonjena in posečala njegove prireditve, če ji je le čas dopuščal. Udeležba pri pogrebu je pričala, kako je bila pri ljudstvu priljubljena. Udeležila se ga je Marijina družba z zastavo, domače in okoličansko učiteljstvo z gosp. okr. šolskim nadzornikom Gabrškom na čelu in mnogo ljudstva. Naše iskreno sožalje gdčni hčerki učiteljici in drugim domačim! Blagi pokoj-nici pa svetila večna luč!
Iz Sore pri Žireh. Minulo soboto zvečer je udarila strela v hlev posestnika Franceta Seljaka. Uničila je nad 1000 centov mrve, nadalje dva slamorezna stroja ter mlatilnico in čistilnico. Živino so vso rešili razun enega konja, katerega je tudi strela ubila. Ogenj se je tako naglo razširil, da jc bila tudi hiša v veliki nevarnosti. Kar bi se bilo tudi zgodilo, ako ne bi bili tako naglo prišli na pomoč bližnji ljudje ter požarna bramba iz Žirov, katera je neumorno delovala 14 ur, da je omejila velik ogenj. Hvala županu Fr. Petriču ter gg. orožnikoma in podnačelniku požarne brambe, ki so spretno nadzorovali vse delo pri gašenju,
Žiri, Krajevni odbor »Rdečega križa in pomožne akcije« je te dni odposlal do sedaj nabrani znesek 750 K ter 1 zaboj s 160 kg platna, srajc in ročnih del, kakor nogavic, čepic itd. Prosimo tem potom vrle farane nadaljnih prispevkov, denarnih in blagovnih. — Drugo nedeljo, t. j, 11. oktobra t. 1, priredi šola predstavo v korist »Rdečega križa« v Domu na Dobračevi, Bo zanimivo! V nedeljo, dne 4, oktobra t. 1. povodom godu Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Fran Josipa se naše
Izobraževalno društvo korporativno «de. leži sv. maše ob 10. uri. Zberemo se v Domu na Dobračevi ob 9. uri. Orli vsi v kroju. Pridite!
V poduk ljudstvu.
»Rdeči križ« pošilja na vprašanja o svojcih slovenske dopisnico, na katerih jo s štampiljo natisnjen sledeči odgo-vor. Bisher keine Nachrichten einge-langt«, to pomeni: »Dosedaj ni prišlo nobenih poročil«. Ali ne bi bilo umestno, da bi dal napraviti poizvedovalni urad »Rdečega križa« na Dunajo slovensko štampiljo z
gornjim besedilom. Naši ljudje bi takoj razumeli, tako pa morajo iskati tolmača da jim pojasni, Okrajno glavarstvo v Kranju je razglasilo: Za našo armado potrebovale se bodo pozimi velike množine čaja. Ker je pa dovoz po morju pretrgan, ne bo mogoče pokriti vso potrebo s pravim čajem, temveč bo treba preskrbeti nadomestke. Kot lak nadomestek prišel bi v poštev čaj, ki se pripravi iz listja robide (kopine, Brombeerstrauch, rubus fructicosus). Pričeti je tedaj vsled višjega naročila takoj z nabiranjem robidinega listja. Zatorej se vabi prebivalstvo, predvsem pa šolska mladina, da prične takoj, predno nastopi mraz, z nabiranjem omenjenega listja ter na ta način pokaže svoje domoljubno prepričanje. Nabiranje se bo uredilo po občinah. V vsaki občini bo določil gospod župan sporazumno z učiteljstvom podrobni načrt nabiranja, zlasti glavno oddaja-lišče ter po potrebi v oddaljenih krajih posebna oddajališča. Nabrano sveže listje bo oddati pri oddajališčih, kjer se bo na solncu ali na zadostnem prepihu posušilo ter nato shranilo do nadaljnje ukrenitve. Županstvo je pooblaščeno, da pridnim nabiralcem nakloni primerne denarne zneske. Pripomni se izrecno, da si morajo nabiralci, oziroma nadzorujoči učitelj poprej zagotoviti dovoljenje posestnika, na čegar svetu se bode trgalo robidno listje, Gospodarska pomožna pisarna za Kranjsko. Po naročilu njegove ekscelence gospoda ministra za notranje zadeve se jc ustanovil v Ljubljani za zasebne zadeve vpoklicanih gospodarski deželni pomožni odbor, imenovan »gospodarske deželna pomožna pisarna za Kranjsko«, z nalogo dokončati vse one pravne, gospodarske in druge zadeve vpoklicanih (tožbe, volila in druge stvari, kakor je razvidno iz namenov spodaj navedenih oddelkov), ki jih isti vsled vpoklica niso mogli urediti, članom gospodarskega deželnega pomožnega urada je imenoval njegova ekscelenca gospod deželni predsednik sledeče gospode: Avgust Bukovec, deželni računski rcvi-dent; dr. Ferdinand Eger, advokat in dež. poslanec; Anton Galle, c. kr. notar;
dr.
Vinko Gregorič, primarij dež. bolnice in dež. poslanec; Josip Hauffen, c. kr. višje-sodni svetnik; Henrik Kittag, c. kr. finančni svetnik; dr. Danilo Majaron, advokat in predsednik kranjske advokatske zbornice; Camillo Pammer, ravnatelj kranjske stavbinske družbe in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani;
dr Franc Papež, advokat; cesarski svetnik Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko; Ivan Plantan, c. kr. notar in predsednik kranjske notarske zbornice; dr. Robert Praxmarer, c. kr. dežclnovladni svetnik. Predsednikom je bil imenovan c. kr. višjesodni svetnik Josip Hauffen, njegovim namestnikom pa c kr. deželnovladni svetnik dr. Robert p'raxmarer. Pomožni odbor se je ustanovil 18. septembra, in sicer radi hitrejšega poslovanja v peterih oddelkih. Posameznim oddelkom pripadajo: 1. oddelek [pravni, za sodne zadeve v spornem postopanju) gospodje dr. Majaron (predsednik), dr. Eger, dr. Papež; 2. oddelek (za nesporne pravne zadeve) gospodje Galle, Hauffen (predsednik); 3. oddelek (socialne stvari, gospodarske stvari) gospodje dr. Gregorič, Pammer (predsednik), Pire; 4, oddelek (upravne in finančne stvari) gospodje Kittag, Plantan, Praxmarer (predsednik); 5. oddelek (socialne stvari) gospodje Bukovec, dr. Grcgorič in Pire (predsednik). Pisarna pomožnega odbora se nahaja v sodni palači, soba št. 114.
Vse one žene, ki so zaposlene z volnenimi deli za zimsko opravo naših pogumnih vojakov opozarja predsedstvo »Rdečega križa«, da ni zaloga volnenih zapestnic (šticke) nikoli dovolj velika, in prosi s sledečimi kosi — ki jih tudi vojni preskrbovalni zavod želi — pričeti: Šali iz sive volne, 120 cm dolgi, 20 cm široki, kvačkani ali pleteni (ena pctlja gladko, ena narobe). Dokolenice (štrupfen), 45 cm dolge, s trakom. Barve volne: če ne siva, tudi druge, ker se nosijo pod obleko, zato naj sc pletejo tudi tanjše. Le rdeče in zelene volne naj se nc porablja iz zdravstvenih ozirov.
Snežne kape. Te naj se plete v po-dolgasti obliki; odprtina za obraz naj bo zelo raztezna. Zelo priporočljiva je tudi izvršitev kop za noge iz barhenta ali bele ali naravno parvane flanele v velikosti 45/ 40 cm. Robove nc zarubiti, ampak samo z nitjo obšiti. Želeti je, da bi se ta izvršitev ročnih del pospešila, ker glavna pozornost Rdečega križa je obrnjena na vojake, ki so v ljubljanskih bolnišnicah ozdraveli in se sedaj vračajo na bojišče ter se jih bo opremilo s potrebno opravo, da bodo obvarovani nezgod ostre zime.
Zasebni vojnopoštni paketi se odslej naprej za nedoločen čas zopet sprejemajo, 'n sicer pod nastopnimi pogoji: 1. ne smejo tehtati več kakor 10 kg; 2. ne smejo Presegati v nobeni smeri 80 cm; 3. ne fme biti drugega v njih kakor uniformske » opremne potrebščine, čevlji in perilo;
zavoj mora biti iz nepremočnega blaga, !°scenega platna ali lesenega zaboja. — a se prepriča, kakšna je vsebina, sme 'Prejemni poštni urad zahtevati, da se tak «sebni paket odpre. Če bi se stranka temu upirala ali če bi se dognalo, da je sebina drugačna kakor je označena, je la*e pakete zavrniti .
i	poštni promet. Kdor piše ka-
ran vojaku, naj natančno zapiše, pri polku in pri kateri kompaniji je icnik, in naznani naj pravo številko voj-e8a poštnega urada (Feldpostamt). Raz-
ume se, da je več vojnin poštnih uradov in da ima vsak svojo številko.
Odpomoč nezaposljenosti delavcev na Kranjskem. Da se odpomore nezaposljenosti delavcev, ki je nastala vsled vojne, odredilo je c. kr. ministrstvo za javna dela takojšnji zapričetek razširitve savske struge med Tacnom in Černučami, ki naj za-brani nadaljno poglobljenje Save. Delo se bode pričelo ob Černuških mostovih. Delavci se najemajo po potrebi od dne 28. septembra naprej na licu mesta po državnem inženirju, ki vodi gradbo. — C. kr. stavbeno vodstvo za uravnavo Save.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po li"U°lo brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj čo i. pogoltne.
Glej inserat!
Za naše gospodinje.
Kuhinja.
Fižolova juha. Strebi, operi in zreži nekoliko zelenih strokov fižola, pripravi malo zrftženega zelenega graha, zreži par oljupljenih krompirjev, pridaj prcccj drobno sesekljanega pe-teršilja, zelene, nekoliko čebule in ma-jarona. Vse kuhaj toliko časa, da postane fižol mehak, nato pridaj še zbranega zbrisanega riža, za vsako osebo eno pest. Na razbeljeno mast daj drobno zrezanega peteršilja in čebule ter le toliko moke, da narediš prežganje, ko je rumeno, vlij vanj par kanljic kisa in z njim zabeli juho. Če hočeš, lahko tudi zakuhaš namesto riža rezance. Juha sc zboljša z »Magijevo kocko«. Preden daš na mizo, dodaj malo stolčene-ga popra.
Gobova juhn. Gobe osnaži, zreži na rezine, polij jih s kropom, deni na reše-to, poplakni še z mrzlo vodo in končno ožini. Za pol krožnika svežih gob razboli v kozi 5 dkg masti ali sirovega masla, prideni drobno zrezanega zelenega peteršilja, nekoliko čebule ter ožete gobe. Pokrite duši toliko časa, da se'izce-jena voda nekoliko posuši. Posebej skuhaj 3 bolj debele na kocke zrezane krompirje v dveh litri li vode, prideni dušene gobe, vejico majarona, limono-ve lupinice in rumeno prežganje iz 5 dkg masti in polne žlice moke. Juha naj vre še par minut, potem jo okisaj in čc hočeš, prideni še žlico kisle sme-
tano. Zelo dober okus dobi juha, ako ji prideneš med kuhanjem žlico prctla-čenih paradižnikov.
Gulaževa juha. Zapeni na razpalje-ni masti drobno zrezane. čebule, prideni zrezanega zelenega peteršilja, paprike in na kocke narezanega govejega, prašičevega, ali če tega ni, telečjega mesa, duši pokrito nekoliko časa, potem potresi prav malo z moko, pridaj zrezanega zelja ali ohrovta in prevre-tega na kocke narezanega krompirja; preden daš na mizo, zalij z dobro juho.
Ocvrti cmočki za juho. Mešaj za 10 ljudi eno žlico in pol masti od pečenke, preveč je ne sme biti, ker bi bili cmočki premastni in bi se ne držali skupaj. Polagoma pridevaj 10 rumenjakov in malo osoli; iz beljakov naredi sneg in vanj zmešaj drobno zreza-no telečjo pečenko ali kuretino, tudi prekuhana kokošja jetrca in želodček lahko porabiš, najbolj se pa podajo kuhana telečja pljučka. Zmes mora biti tako gosta, da sc delajo iz nje rahli kot oreh debeli in okrogli cmočki. Jemlji z žlico testo iz sklede in jih malo z moko zakroži v roki. Ko si vse naredila, razboli mast in jih naglo bledo-rumeno ocvri, da se ne napijo preveč masti, delaj na hudem ognju. Prelomi enega črez sredo, da se prepričaš, če so so prepečeni. Skladaj jih na sito, da se odtečejo in postavi na gorko. V juho jih deni, preden jo neseš na mizo. Ako jc več oseb pri kosilu, jih deni prej na krožnik in vlij vrelo juho. (Ko jih delaš, ne rabi veliko moke, saj se v masti radi skupaj drže.)
I. Zdrobova (grisova) juha. Nalij v lonec dva do tri litre vode, pridaj na koščke zrezanega korenja, korenino zelenega peteršilja, en pai-adižnik, storžek zelja, ohrovta, karfijole in 1 krompir. Pokrij lonec in kuhaj vse vsaj eno uro. V kozo pa deni za drobno jajce surovega masla ali dobre masti, na njej zarumeni drobno zrezano čebulo, pridaj 4 žlice pšeničnega zdroba ter mešaj, da se nekoliko zarumeni, potem zalij zdrob s pripravljeno zelenjavno juho, osoli in pusti voliko časa vreti, da je kuhan.
II. Zdrobova juha. Zarumeni zdrob na masti in zalij z vodo, v kateri si kuhala preccj peteršilja, zelene, čebule in korenja, osoli jo in pusti toliko časa vreti, da postane zdrob mehak. Obe juhi lahko zgostiš, če hočeš, z rumenjakom.
Krompirjevi cmoki. Naredi v skledi testo iz 1 kg kuhanega nastrganega krompirja, dveh žlic bele moke, dveh žlic kruhovih drobtin, dveh jajc, 10 dkg surovega masla, malo soli, prav malo muskatovega oreha, iz d eh na kocke zrezanih in v surovem maslu praženih žemclj in osminko litra smetane. Iz testa delaj cmoke in jih kuhaj 10 mifiut v slanem kropu.
Mrzla sardelna omaka. Dva kuhana rumenjaka pretlači z dvema sar-dclama skozi sito. Pridaj malo kisa, olja in grečice, omaka nc sme bili pre-redka.
4.2
Vinska omaka. Na surovo ali raz-paljono mast ilctii žličico sladkorja, da požcno pcnice, kruhovih drobtinic, ko-gčok limonove lupino, celega cimeta, sladkorja in vina. Ko priliješ vino, pre mešaj in pokrij posodo, ko dobro pre-vre, tla j omako na mizo.
Solata iz rdeče pese. 1'oso malo opori, pazi, da jo no obrežeš ali raniš, ker se ji potem mod kuhanjem izcedi ves lopo rdeči sok. Kuhaj, ila postane mehka, do i uro. Shlajeno zreži na tanke rezine, posoli in vlii čez vinskega kisa, tako se ohrani več dni. Preden jo daš na mizo, prilij ii malo olja in potresi s kitnino. Lahko jo daš tudi brez ol>a na mizo.
češpljevi cmoki iz krompirjevega testa. Skuhaj v oblicah štiri debelo krompirje, olupi jih in nastrgaj ali stlači z'valjarjem; zmečkane doni na desko, prideni dve žlici kisle smetane ali košček surovega masla, eno jajco ali dva rumenjaka, nekoliko soli in četrt litra moke; iz toga napravi testo in ga rozvaljaj za mezinec na debelo. Desko dobro potresi z moko, ker sc tosto rado prime. Iz testa nareži za tri prste široke in dolge k -picc, v vsako položi po eno ali 2 čcšplji, brez kosti, čc so šo kislo, vloži mesto njih košček sladkorja. Tako pripravljene cmoke narahlo kuhaj 10 minut v vreli osoleni vodi. Kuhane narahlo jemlji iz koze. naloži jih 11 «t krožnik ter zabeli s surovim maslom ali mastjo, na kateri si zarumene-la nekoliko drobtinic. — Ce hočeš, jih povrh potresi s stolčenim sladkorjem in cimetom. Ali jih devaj v zarumcnclc drobtinice v kozo in postavi šo za par minut v pečico.
II.	Napravi testo kakor za rezance iz pol litra moke, dveh jajc, malo soli in toliko vode ali sladke smetane, ila porabiš vso moko. Testo razvaliaj, raz-reži v krpice, zavij vani češplje ter kuhaj v slanem kropu. Daj z zarume-nelimi drobtinicami potresene na mizo.
III.	Iz surovega testa. Napravi testo iz moke, treh celih jajc in enega rumenjaka, skledicc kravjega sira (mo- ( hand), za jajce surovega masla in nekoliko mleka. Kuhane cmoke potresi s sladkorjem in zdrobljenim sirom ter jih polij z raztopljenim surovim maslom ali jih zabeli z drobtinicami.
češpljeve ploščice. Mešaj 10 d kg surovega masla, da sc speni, prideni 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 10 dkg moke in 10 d kg sladkorja. Testo tanko raz-maži po pekači, ki si jo namazala s surovim maslom in potresla z moko, položi nanj češplje, črešnje ali kako drugo sadje in počasi peci pol ure. Rareži . na ploščice ter daj gorke ali mrzle na mizo (za 6 oseb).
i U. K. Sv. L. Otroci, o katerih poročate, po zakonu niso deležni podpore. Ker je pa slučaj kričeč, sc da morda vendarle dobiti podpora za te otroke iz kakšne druge zaloge. Pojasnite zadevo okrajnemu glavarstvu.
F. C. Č. Poslani dopis je umesten za > Bogoljuba«.
A. P. P., J. P. S., J. P. J., P. V. D., A. B. J. O vprašanjih ni poročil.
Vprašanja in odgovori.
J. P. T. Ženini roditelji, če je vpokli-cancc skrbel zanje, so deležni podpore. — 1 O vprašanem ni dosedaj poročil,	1
Dobre knjige M
J &X 8T£ L° Sas-fM? K » 8883SS"' «388.* S3&U,'. gSS8a^»8rLa L---------i
SLOVENSKIM FANTOM ZA SLOVO.
Odkar jc izbruhnila grezna svetovna vojska, stoji v ospredju pred vsemi stanovi stan brainbovccv domovine, vojaški stan. Od orožja in duha naših vojakov jc odvisna bodočnost naše domovine. Ker pa je vojak tem izvrstnejši, čim bolj ga prevzema ljubezen do Boga in domovine, se je v zadnjem času začela naša javnost, zlasti preč. duhovščina s prevzvišenim knezo-škofom ljubljanskim na čelu, živahno zanimati in uspešno zavzemati za vojake; priredilo se je že več tečajev in duhovnih vpj za rekrute. Pri tem delu pa se jc splošno začutila potreba po primerni knjižici, ki bi prirediteljem rekrulskih tečajev lahko služila za podlago pouka in bi spremljala kol zvest tovariš in zanesljiv svetovalec mladegi fanta v nevarni vojaški slan. Na poziv prevzvišenega g. knezoškofa sc je tedaj lotil dela bivši aktivni vojak g. kaplan J. Hafner in spisal krasno knjižico; Slovenskim fantom za slovo na pot v cesarsko službo (str. 311). Knjižica ima dva dela: V I. (str. 183) podaja pisatelj cesarskim fantom v desetih poglavjih — kakor pravi v uvodu — svete in nauke, pridobljene po lastni izkušnji in prebiranju knjižic, namenjenih vojakom drugih narodnosti; v II. delu (str. 183—314) pa so zbrane molitve za čas miru in za čas vojske, deloma nalašč za vojaške stanovske razmere prirejene, n. pr.: Krščanski vojak četrt ure na častni straži pred Najsvetejšim, ali. Umirajočega vojr.ka pogovor z Bogom itd — Kakor vsebina, je tudi oblika in vezava prikrojena vojakovim potrebam; spravi jo lahko v naprsni žep, ne da bi ga kaj ob-težila. Kako potrebna je ta knjižica vsakemu vojaku, pričajo besede g. knezoškofa: ^Starši, poskrbite, da si jo omisli vsak vojaški novinec. Priporočite jo svojim sinovom, naj jo čitajo in prečitajo takoj, ko so potrjeni in bodo že poučeni odšli v vojaško službo. V službi naj se točno po njej ravnajo, pa bodo ostali zdravi na duši in na telesu, sebi v časno in večno korist, staršem v veselje in radost, domovini in cesarju v slavo in ponos.« (»Slo-vteneo 11. septembra 1914.) — Vsled tiskarskih ovir ni mogla knjižica biti natisnjena pred izbruhom vojske. Naj tisti, ki so jo že prej zahtevali, blagohotno to zamudo oproste in v prid našim vojakom in domovini poskrbe, da čimpreje vsak vojak, zlasti pa vsak rekrut, prepotrebno knjižico dobi v roke. — Cena je kolikor sploh mogoče nizka in znaša za trpežno a lično vezavo K 1-20, za šagrin z zlato obrezo
K 2-20, za najfinejšo vezavo z upogljivim; platnicami K 3*20. Prodaja se v .-Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Kraljica sv. rožnega venca v Pompej. ski dolini jc naslov knjižice, ki je izšla tiskana na 48 straneh, z mnogimi zgledi in čudeži in vsemi potrebnimi molitvami v čast Kraljice sv. rožnega venca. Knjižica, ki ima namen to posebno zaslužno pobožnost pospeševati in gojiti, je vredna, dar se splošno razširi. Dobi se za zc1q nizko ceno 20 vin. v »Katoliški Bukvarnii v Ljubljani.
SKRIVALNICA.
'■y /top. ;
-h
Kje je naša učiteljica?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 23. septembra: 54. 74. 15. 41. 27. Dunaj, 26. septembra: 26. 73. 8. 7. 63.
ČeuliorsHegn unjenes
"818	sprejme
MATEJ OBLAK v Ljubljani, C.osposka ulica 7.
P«
llazprodatairo celo našo zalego
po gli.boko znižanih cenali, da l>omo mogli naše dulavce oskrbeti z novim delom. Itlago jo zajamčeno prtstnobnrvno, brez napak, ni si« cer: kanafas za posteljne prevleke, cefir za srajce bluze itd., belo tkanine, oksford. platno, flanela, parhent, modroiisk in mnogo drugega,
35—40 metrov za K 14 —.
Združeni tkalci v Češki Čermi
Št. 106 pri Nacbodu; odd. 9.
Dolgost ostankov si laliko vsak sam i zbere. Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto. —
1 n rajni mo?er«a blago ja mpSheinianikc iblekepoSllja pa na ifcjit t"'11
jugoslovanska rnzpošlljnlnn R. STERMECKI v CELJU st. 305, Štajerske
.SfliJ'" cenik ° vc0 tisoč stvareh sc po51|c ^nstonj -' " " Ametike in Halona tub« poslati diiun m» " _