Komunalni problemi občine Galicija naš tednik LETO XXVII — Številka 46 13. novembra 1975 Cena 4.— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Pokopališče je bila osrednja tema zadnje občinske seje v Galiciji. Občinski očetje so soglasno sklenili oddajo del za vrtnarsko oblikovanje pokopališča, za električne inštalacije ter za ključavničarska dela pri mrtvašnici tistim tvrdkam, ki so vložile najugodnejšo ponudbo. Dela na mrtvašnici napredujejo, tako da bo te dni pod streho. Nadaljnji problemi, s katerimi so se občinski odborniki ukvarjali na zadnji seji v petek, so bili v zvezi z zaščito okolja. Tako so sklenili, da bodo opustili zemljišče, kamor so občani doslej odlagali zarjavele avtomobilske karoserije. Občini so namreč nastali zaradi tega preveliki stroški. Ureditev, da bi občinski organ ob določenem času dovolil odlaganje penzioniranih avto- mobilov in za to dejavnost kasiral določeno vsoto, se ni obnesla. Kajti za to uslugo nihče ni hotel plačati, opolnomočeni občinski organ pa je ostal brez dela. Zato pa bodo vsako leto enkrat v okviru večje akcije odstranili vso pločevino avtomobilskih karoserij. Dalj časa so se občinski očetje posvetovali tudi o problemu pitne vode, ki v kratkem ne bo več docela zasigurana. Sklenili so, da se bodo pogajali s kmetom, ki ima na svojem ozemlju zadosten vrelec. Občinska seja v Galiciji ima bolj značaj gostilniške debate. Kajti vsak se javlja k besedi, kot ravno nanese slučaj. Župan Kraiger ne smatra za vredno, da bi občinskim odbornikom, ki se žele javiti k diskusiji, tudi dal besedo. Tako se je pri več točkah zgodilo, da se je Katoliška mladina je proti ugotavljanju! Na svoji deželni konferenci dne 8. in 9. novembra je Delovna skupnost katoliške mladine (Arbeitsge-meinschaft katholischer Jugend — AKJ) sklenila resolucijo, v kateri odklanja ugotavljanje manjšine. V Delovni skupnosti katoliške mladine (AKJ) so združene Katoliška mladina, Katholische Arbeiterjugend, Katholische studierende Jugend in Katholische Jugend/Land. Resolucija ima sledeče besedilo: ..Ljudsko štetje posebne vrste", ki ga načrtujejo v parlamentu za- stopane tri stranke, bi bilo enako ugotavljanju manjšine. Delovna skupnost katoliške mladine — AKJ odločno odklanja ugotavljanje manjšine, ker ne predstavlja predpogoja za izpolnitev pravic manjšin in ker nasprotuje vsebini člena 7 avstrijske državne pogodbe. Razen tega bi bilo nepravično in manjšini sovražno, če bi se ugotav- ljanje manjšine 20 let po podpisu državne pogodbe pritegnilo kot predpogoj za politične odločitve. V duhu sinode načrtuje Delovna skupnost katoliške mladine — AKJ kot težišče dela za leto 1976, da se z vrsto skupnih akcij pospešuje razumevanje in pripravljenost za sodelovanje med narodnimi skupnostmi znotraj in izven dvojezič- nega ozemlja, kot že v preteklem delovnem letu. Med drugim so predvideni: študijski dnevi za intenzivno razpravljanje o sporazumevanju med narodnimi skupnostmi, izmenjava skupin, študijska potovanja k mednarodnemu mladinskemu kraju srečanja Taize, diskusijska ter druga srečanja. Bivši kancler dr. Klaus nasprotuje štetju Obisk Slovenske skupnosti pri NSKS in Klubu V soboto, 29., in nedeljo, 30. novembra, bo delegacija deželnega tajništva Slovenske skupnosti Trsta in Gorice gost NSKS in Kluba slovenskih občinskih odbornikov. De-iegacijo vodi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, med člani pa bodo tudi tržaški slovenski občinski odbornik dr. Rafko Dolhar ter gorički odbornik Damijan Pavlin. Raz-govarjali se bodo o vprašanjih skupnega sodelovanja, o skupnem Prizadevanju za preprečitev ugotavljanja manjšine ter o regionalnem sodelovanju manjšin. Razpravljali bodo tudi o sodelovanju Južnega Tirola. Bivši zvezni kancler dr. Josef Klaus je v članku v uglednem dunajskem tedniku „Die Furche" pisal, da sporazumi med tremi strankami in večinske odločitve ne bodo rešile dileme v zvezi z ugotavljanjem manjšine. Treba je najti skupno pot z manjšino. Če se v pogovorih in pogajanjih z manjšino ne da doseči privolitev manjšine k ljudskemu štetju z namenom ugotavljanja manjšine na podlagi povpraševanja po jeziku, potem je treba premisliti, kateri od alternativnih predlogov bi bil najbolj uporabljiv kot nova podlaga za diskusijo, piše bivši kancler. Kot alternativne podlage je imenoval Klaus predloge Stourzha, Skade-garda, VValdsteina, Inzka in Gutten-brunnerja. Klaus je v svojem članku nadalje omenil, da je kot kancler vedno razglabljal o tem, kako bi z manj- šino prišel na isti imenovalec. Ker za ugotavljanje ni dobil privolitve manjšine, je iskal druge možnosti, kako bi omejil dvojezično ozemlje, ker se mu rešitev proti volji manjšine ni zdela pametna in uporabna, piše v „Die Furche". Nadalje je omenil tudi primer nekdanjega zveznega kanclerja Raaba, ki je leta 1960 sicer še slovesno obljubil abvvehrkampferjem ugotavljanje, a se je potem odločil za „politiko srca", ker je politika tudi čustvena zadeva, piše Klaus. Članek v zadnji številki „Die Furche" je bil že objavljen v 3. številki „Skupne Koroške". Uredništvo „Die Furche" ga je izrecno vprašalo, če dovoli ponatis. Njegovo privoljenje ravno v času, ko izgleda, da so se večinske stranke očitno do zadnjega zmenile za ugotavljanje, je treba smatrati kot zgovoren znak, da bivši kancler odklanja ugotavljanje manjšine. Čas bi bil, da reagira tudi sedanje vodstvo OVP na izjavo nekdanjega voditelja. Mucher je umaknil tožbi Gosposvetski župnik Mucher je navo je bil namreč celo že fiksi- na poziv škofa le umaknil svoji tožbi proti dvema sobratoma. Očitno je postala vsa zadeva neprijetna celo škofu. Termin za prvo obrav- Veličastna Drabosnjakova proslava v Vrbi Trideset let v Vrbi ni bilo več slovenske prireditve — v nedeljo Pa je v občinski dvorani nad 350 Uudi proslavilo 150-letnico smrti koroškega bukovnika Andreja Schusterja Drabosnjaka, ki je ži-va! v Kostanjah, v območju sedanje občine Vrba. — Dvorana v ob-cinski hiši je bila napolnjena do zadnjega kotička, tako da vsi niti prostora niso več našli. S tem, da je župan dal na razpolago dvorano tudi za slovensko prireditev, je storil samo po sebi razumljivo dejanje; žal pa je tako postopanje na Koroškem še častna izjema in zaradi tega more služiti za vzgled tudi drugim občinam, ki ob vsaki pri- (Janez Lesjak) noče sprejeti Marije in Jožefa (Monika Zeichen in Hanzej Kokot) — prizor iz „ Pastirske igre“. liki poudarjajo, da so evropsko odprte. Številno občinstvo je pozdravil predsednik SRD „Drabosnjak“ Kostanje — to društvo je bilo tudi prireditelj proslave — Janez Lesjak. Med drugimi sta bila navzoča predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, dr. Joško Tischler in dr. Franci Zvvitter, generalni konzul SFRJ Bojan Lubej ter številni predstavniki koroškega kulturnega življenja. V svojem pozdravnem nagovoru Janez Lesjak ni uporabljal tistih fraz, ki se sicer slišijo pri nedeljskih govorih o sožitju, ampak je opozoril na pojave, ki kalijo mirno sožitje, opozoril je na akcije nestrpnežev tudi na Kostanjah. Lesjak je omenil otežkočena prizadevanja za poživitev domačega prosvetnega društva, ki zdaj že ponovno deluje dve leti. Izredno bogat je bil program proslave: slavnostni govornik je bil dr. Pavle Zablatnik (njegova izvajanja objavljamo na 3. strani), v kulturnem sporedu pa so nastopili štiri zbori: moški zbor „Svoboda“ iz Loge vasi pod vodstvom Stanka Černiča, mešani zbor SRD „Dani-ca“ pod vodstvom Hanzija Kežarja, ran: petek, 14. oktobra. Vprašanje je le, od kod dobi oz. bi dobil Mucher denar za svoje drage boje na sodišču. Pa tudi druga vprašanja v tej zvezi še niso razčiščena. Dolgo časa je Mucher nasprotoval celo navodilom in ukrepom lastnega škofa. Vrhunec njegove nepokorščine je bila tožba proti lastnim duhovnim sobratom, apa-škemu župniku Wutteju ter hodiške-mu župniku Kašlju. Mucher je celo ignoriral pismen poziv škofa, naj umakne omenjeni tožbi. Razprava o vladni izjavi v parlamentu V torek se je začela v parlamentu debata o vladni izjavi kanclerja Kreiskega. Za OVP je sprva zavzel stališče šef stranke dr. Taus, novinec v parlamentu. V posameznem je kritiziral Kreiskyjevo tezo o naravnem občutku pravice ljudstva, nadalje se je zavaroval proti preveliki količini socializma pri posameznih reformah. Na področju zunanje politike je kritiziral avstrijsko postopanje v OZN glede vprašanja ..mednarodnega terorja" in končno ugotovil, da v Avstriji vlada ista revščina kot pred štirimi leti, ko je napovedal kancler boj proti revščini. Heinz Fischer, šef kluba socialističnih poslancev pa je izdal parolo, katere so se držali vsi njegovi: socialistična stranka je zmagala pri volitvah, torej je njena linija pravilna. večja ali manjša skupina odbornikov zase posvetovala oz. je debatirala zase. Prav tako je župan poročal pri skoraj vseh točkah, ne da bi oddal predsedstva, kot to predvideva Splošni občinski red. Formalno bi se dali vsi ti sklepi razveljaviti, če bi jih kdo skušal izpodbijati. Malo več discipline v gališki občinski sobi vsekakor županu ne bi škodovalo. Ferdinand Wedenig umrl Bivši koroški deželni glavar Ferdinand VVedenig se je v osemdesetem letu starosti poslovil od svojih dragih. V skromnih razmerah se je rodil v Podkrnosu pri Celovcu, v trdih letih se je učil v trgovini in služil kot trgovski pomočnik v raznih krajih do prve svetovne vojne. Po vojni se je udeležil koroških bojev in bil nato okrajni sekretar socialdemokratske stranke v Velikovcu. Leta 1934 je bil iz političnih vzrokov obsojen na večletni zapor in leta 1944 zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau. Po koncu vojne je kot član koroške deželne vlade sodeloval in odobraval odredbo o obvezni dvojezični šoli oktobra 1945. Leta 1947 je bil z dr. Karischem na posvetovanju o avstrijski državni pogodbi član avstrijske delegacije v Londonu. Po vrnitvi iz Londona je zasedel mesto koroškega deželnega glavarja za dobo 18 let. V teh letih so v deželi ob skupnem naporu vseh deželanov pospravili vojne posledice. Deželni glavar VVedenig je bil dostopen za vsakogar, razkošja v njegovi okolici ni bilo. Tem bolj je nerazumljivo, da je septembra 1958 ukinil odredbo o obvezni dvojezični šoli, katero je sam označil kot vzorno rešitev za dvojezično ozemlje. Neznano pa je tudi še danes, pod kakim političnim pritiskom je to storil. Iz osebnih razgovorov pa vemo, da ga je vprašanje zapos-Ijevalo tudi zadnja leta, ko je videl, da ta ukrep za deželo ni pomenil tiste pomiritve, o kateri so govorili leta 1958 tedanji svetovalci. Svoje pomisleke in zaskrbljenost je tudi ponovno izrazil zaradi radikalnega premika socialistične stranke v nacionalistično smer. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da se je v zadnjih letih kot predsednik avstrijske lige za človekove pravice za dozidavo poslopja za Slovence v Celovcu zavzemal in da je ponovno sopodpisal poziv slovenskih kulturnih organizacij za prijavo otrok za dvojezični pouk. Ne moremo prezreti, da je kljub hudi napetosti med Avstrijo in Jugoslavijo upostavil kulturne stike s Slovenijo, kjer mu je pomagal takratni deželni kulturni referent dvorni svčtnik dr. Rudan. S svojo gospo Ano je vsako leto obiskal razstavo gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu. Naj mu bo koroška zemlja lahka, njegovi soprogi pa naše odkrito sožalje! VEČ DOHODKOV IZ TURIZMA $ Presežek iz turizma je v prvih devetih mesecih tega leta znašal 22,6 milijard šilingov in je bil s tem za 16,5 odstotkov višji od iste dobe lanskega leta. Dohodki Avstriji iz deviz so znašali 40 milijard šilingov, izdatki pa 17,4 milijard. PROTI INOZEMSKI POMOČI # Ameriški senator Jackson je izjavil, da hoče ameriški senat zapreti inozemsko gospodarsko pomoč tistim državam, ki so glasovale v OZN proti sionizmu in označile sionizem kot rasizem. Kratke vesti AVSTRIJA S TRETJO VLADO KREISKEGA: Napoved reform, ki malo stanejo Ko je v sredo minulega tedna predsednik socialistične stranke Kreisky v parlamentu predstavil svojo tretjo vlado po letu 1970, je v vrstah poslancev in medijev opozicijskih strank završalo. Završalo ni zaradi tega, ker je Kreisky svojo drugo vlado predstavil kot tretjo vlado, završalo je zaradi gospodar-sko-socialnih pasaž, ki jih je tokrat vsebovala vladna izvaja. Krei-sky jo je preciziral in utemeljil v dvournem govoru. Svoj vladni program je kancler Kreisky držal v mejah gospodar-sko-socialne stvarnosti, s katero je avstrijsko prebivalstvo konfron-tirano. V času, ko je spričo mednarodne gospodarske recesije, ki tu in tam že dobiva obeležje krize, v Avstriji, ki je tako močno odvisna od mednarodne trgovine, zlasti pa od pogojev za izboljšanje svojega izvoza, je Kreisky s svojo spretnostjo taktizerja zelo varčeval z obljubami glede nadaljnjega razvoja življenjskega standarda prebivalstva. Svoje izjave je osredotočil na drugo področje. Osredotočil jih je na reforme v avstrijski gospodar-sko-socialni zakonodaji, katera je v veliki meri relikt iz dobe, ko je na tem področju v bistvu odločala medtem že docela preživela kapi-talistično-konzervativna miselnost iz dobe avstro-ogrske monarhije in prve republike Avstrije. Program tretje vlade Kreiskega napoveduje reforme, ki malo stanejo, ki pa prinašajo delovnim slojem večjo enakopravnost. Njegov program se zavzema za odpravo starodavnih privilegij različnih kast zemljiškega in finančnega kapitala. Spektrum napovedi tovrstnih reform je obsežen. Od napovedi reforme obrtnega prava, ki bo osredotočena na določila za zaščito kupcev in okolja ter na pospeševa- Kreiskv: vsakotedenski napad na Wiesenthala Napad na vodjo judovskega dokumentacijskega centra inž. Simona VViesenthala spada očitno k tedenskemu načrtu zveznega kanclerja Kreiskega: V ponedeljek je kancler govoril o problematiki slučaja Peter z inozemskimi kores-pondenti na Dunaju. Kot poroča ameriška agentura ..Associated Press" (AP), je kancler dejal, da je VViesenthal sodeloval z nacisti in da zaradi tega nima moralne kvalifikacije, da bi obtoževal druge. Kot argument za to trditev je dejal Kreisky, da se VViesenthalu v času nacizma ni pripetilo nič hujšega. Prav tako je izjavil kancler, da bo v postopku, v katerem ga toži VViesenthal, tudi javno izpovedal. Že prej je dejal Kreisky, da se hoče odpovedati svojemu mandatu kot državnozborski poslanec. Celotna kampanja Kreiskega proti VViesenthalu pa priča o tem, da je „Eichmannov lovec" kanclerju več kot trn v peti. Ne glede na to, da se Jud Kreisky poslužuje taktike „držite tatu", hoče očitno postati lovec na lovca. V kolikor mu bo uspelo, da bo zaželeno trofejo tudi dobil, bo nenazadnje odvisno tudi od OVP in FPO: kajti v parlamentu morata dati dovoljenje, da se Kreiskyjeva imuniteta razveljavi. Sicer je v zgodovini druge republike bilo že več takih predlogov, ali parlamentarci še nobenega takega predloga niso podprli. Kajti nobena stranka ne ve, ali drugič morda ne bo prizadet kdo od lastnih ljudi. nje poklicnega izobraževanja, preko napovedi reforme na področju delovnega prava, reforme na področju socialne gradnje stanovanj in socialnega skrbstva v prid socialno šibkih slojev prebivalstva se sedanji vladni program Kreiskega loteva tudi reform na področju strukture pospeševanja agrarnega sektorja, ki jo je koalicijska vlada pod majoriteto OVP uzakonila pred 25 leti. Tako imenovani kmetijski tržni zakoni niso medtem le zgubili svoje stvarne osnove, postali so breme v škodo neposrednih kmetijskih proizvajalcev podobno kot mehanizem izvajanja zakona o pospeševanju kmetijstva. Po sedanjem mehanizmu namreč razdeljujejo kmetijske zbornice državna sredstva za pospeševanje kmetijstva po strankini pripadnosti kmetov. Veliki kmetje, ki pripadajo OVP, dobijo sorazmerno več kot mali kmetje, ki niso njeni pristaši. Maroški kralj Hassan je poslal svoje ljudi na pot: z „pohodom miru" naj bi 300.000 državljanov Maroka zavzelo Špansko Saharo. Hassan jim je bil namreč povedal, da Sahara pravzaprav spada k Maroku. Na ta način je kralj Hassan ujel dve muhi na en mah: prvič je odvrnil pozornost ljudstva od notranjih težav, od revščine. Kajti tudi Hassan ni imel več docela sigurne pozicije v lastni državi. Že dvakrat so ga hoteli strmoglaviti, a puči-stom je obakrat spodletelo. Obakrat so bili pučisti pripadniki vojske. Z uspešnim pohodom na Špansko Saharo pa bi postal kralj Hassan zopet junak Maroka. Drugi razlog za pohod: Španska Sahara je sicer puščava, ima pa toliko zalog fosfata, da bi se vsa rodovitna zemlja dala umetno gnojiti skozi 18 let. V Španski Sahari pa dotlej te zaloge le skromno izkoriščajo, tako da bi zadostovale za 400 let. Fosfat pa je izredno dragocena zadeva. Kajti poleg velesil ZDA in SZ, ki pa fosfat uporabljata sami, krije Maroko potrebo ostalega sveta, ima torej monopol na tem področju. Ta monopol pa bi bil v nevarnosti, če bi Španska Čeprav je bil del poročila o delovanju finančnega sodišča (Rech-nungshof) objavljen iz volilnotak-tičnih razlogov že pred državnozborskimi volitvami, je celotno sedaj objavljeno poročilo tudi polno zanimivejših podatkov. Poleg že objavljenega Androschevega prekrška, da za kreditne operacije v višini 1,95 milijard šilingov ni imel ustreznega dovoljenja po parlamentu, je finančno sodišče v zvezi z uvedbo brezplačnih šolskih knjig predvsem kritiziralo, da so nastali zaradi tega preveliki izdatki. Knjige so namreč šolarji vrgli vsako leto proč. Finančno sodišče je predlagalo, naj bi knjige uporabljali po več let. Tudi politese, ki so marsikateremu avtomobilistu trn v peti, je označilo poročilo finančnega sodišča kot nepotrebno. Kajti kljub negativnim izkušnjam po drugih državah se je zvezna policijska direkcija odločila, da šola pomočnike ženskega spola, akoravno se le-te osebe kaj rade hitro omožijo, ne S tem v zvezi novi vladni program napoveduje reforme na področju uprave fondov, na področju gospodarstva z žitom in mlekom ter na področju prometa z živino. Ti fondi niso le zasedeni od vplivnih pristašev OVP, marveč so čedalje večja coklja na poti uveljavljanja resničnih koristi kmetov. Tudi politiko, po kateri kmetijske zbornice v prid velikih in v škodo malih kmetov delijo sredstva, ki jih v svrho neposrednega pospeševanja kmetijstva nudijo država in zvezne dežele Avstrije, hoče sedanja vlada reformirati. V vladni izjavi je rečeno, da bo pospeševalne denarje vlada kmetom neposredno izplačevala. Tretja socialistična vlada hoče zvišati nekaj davkov, da bo lažje pokrila obstoječe državne dolgove. Istočasno pa napoveduje zvišanje tarif poštne uprave, državnih železnic in drugih podjetij tercialnega sektorja državnega gospodarstva. Sahara v večji meri izkoriščala svoje zaloge. Torej se je Hassan spomnil, da puščava pravzaprav pripada Maroku. Na ta način pa bi imel Hassan na področju fosfata večji monopol, kot ga imajo arabski šejhi pri mineralnem olju. Hassan se tega zaveda, saj je do leta 1973 bila tonaža za fosfat 14 dolarjev. Po zgledu šejhov je dvignil kralj Maroka cene sprva na 42 in nato na 63 dolarjev za tono. Maroko producira desetkrat toliko fosfata kot Španska Sahara. Kljub temu je Maroko izredno reven. Kralj Hassan je sicer absolutni vladar in istočasno tudi najvišji verski predstavnik v svoji državi, kljub temu pa je v inozemstvu bil dokaj malo pobožen in se v Parizu šopiril kot playboy ter „najlepše oblečen moški". Ideja o „mirovnem pohodu" ni nova: Indijska legenda Mahatma Ghandi se je z neoboroženimi množicami uspešno branil proti agresorjem, zviti egiptovski Sadat pa je neoborožene in zgladovane agresorje kratkomalo nasitil in napil ter jih še pijane poslal domov. — Kralj Maroka pa je mobiliziral skromne rezerve svoje države ter jih napotil proti Španski Sahari. da bi se vanje investirana izobrazba amortizirala: kajti politese so nastavljene pri deželi, plača jih zveza, denar, ki ga naberejo politese, pa dobi občina. Naj večji del kritike je namenjen zveznim železnicam. Ne le da posamezni tovorni vlaki potrebujejo iz enega dunajskega kolodvora v drugega mnogo dalj, kot pa iz Nemčije na Dunaj, celotno tovorno prevozništvo železnic nima koncepta, razen tega tudi zvezne železnice same ne upoštevajo svojih prioritet. V nekem skladišču zvezne vojske je računsko sodišče našlo vojaške Magnago proti lastni stranki Svojevrstno izjavo je podal juž-notirolski deželni glavar dr. Silvius Magnago, ki je istočasno tudi šef južnotirolske ljudske stranke (SVP). V intervjuju z „Sudost-Tagespost“ je izjavil, da je manjšino treba šteti, in to ne samo enkrat, ampak v Program tretje socialistične vlade, ki ga hoče uveljaviti do leta 1980, je na gospodarsko-socialnem področju enako atraktiven kot je dvomljiv. Dvomljiv zaradi tega, ker je na eni strani odvisen od razvoja v mednarodnem monetarnem sistemu, na drugi pa od možnosti avstrijskega gospodarstva na poti uveljavljanja na mednarodnih tržiščih. Vladni program napoveduje obsežne aktivitete na področju pospeševanja avstrijskega izvoza in mednarodne gospodarske kooperacije, zlasti na področju oskrbe s potrebnimi surovinami. Sicer je Avstrija na tem področju v zadnjih letih dosegla zavidljive uspehe, toda če jih bo lahko v ustrezni meri koriščala, je vprašanje, ki je tesno povezano z naraščajočo mednarodno konkurenco. V okoliščinah, v kakršnih svet danes živi, je na tem področju mogoče vse. Zadevnih naukov v bližnji preteklosti ne manjka. (bi) Tovornjakov je bilo malo, prehrane in vode prav tako, zalog skoraj nič. Tako so se zgladovane in žejne množice vedno zopet steple, kadar je prispel kakšen konvoj z vodo in živežem — kljub svetosti pohoda. Medtem je diplomatska aktivnost bila na vrhuncu: posredoval je tudi generalni tajnik OZN VValdheim. Hassana, ki se pohoda ni sam udeležil, so pozvali, naj umakne svoje čete. Španski prestolonaslednik Juan Carlos je obiskal svoje čete v puščavi, ki so hitro napravile obroč z minami, toda šele 12 kilometrov v notranjosti dežele. Deset kilometrov za mejo in kratko pred minami so se ustavili tudi mirni vojščaki. Hassan pa je dejal, da je pohod dosegel svoj namen in jih je poklical nazaj, ker je svetovna javnost bila opozorjena. Zlasti pa je bila opozorjena tudi sosednja Algerija, ki se je zbala za najbližjo pot k morju, in je zaradi tega zmo-bilizirala svoje čete. Ali je Hassan okrepil s tem pohodom svojo pozicijo, je nejasno. Pogajanja med Španijo in Marokom pa bodo verjetno dosegla konkreten rezultat: puščavo nameravajo podrediti kontroli OZN. obleke, s katerimi bi opremili tisoče vojakov. Nič hudega, če ne bi bile omenjene obleke v takih velikostnih številkah, da bi jih mogli uporabljati le vojaki z orjaško postavo. Finančno sodišče nadalje kritizira prevelike izdatke za reprezen-tacijo v skoraj vseh resorjih. določenih časovnih presledkih. Hkrati se je Magnago izrazil za tako imenovani „Elternrecht“, ki ga organizacije okoli Heimatdiensta tudi na Koroškem ob vsaki priliki štrapacirajo, kadar gre za šolska vprašanja. — Magnago je nadalje citiral nekaj zaščitnih določb iz južnotirolskega paketa. S svojo izjavo je južnotirolski deželni glavar v nasprotstvu z politiko lastne stranke SVP, ki se je izrazila proti ..pravici staršev", ker je ta ..pravica" dvomljiva in ker ogroža manjšino v obstoju. SPORAZUM DOKONČNO PODPISAN ® Mejni sporazum med Italijo in Jugoslavijo je zdaj dokončno veljaven: V ponedeljek sta se srečala pri Anconi zunanja ministra Minič ter Rumor, ki sta s podpisom pod pogodbo pokopala tridesetletni provizorični status con A in B. Italija se odpove v pogodbi vsem zahtevam na istriski obali, Jugoslavija se odpove mestu Trstu. V pogodbi je tudi več točk, ki naj bi služile tesnejšemu sodelovanju med obema državama. SALT STAGNIRA @ Pogovori o omejitvi strateškega orožja (SALT) med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo so po besedah ameriškega zunanjega ministra Kissingerja v periodi stagnacije. Sovjetska zveza je namreč odklonila zadnje ameriške predloge za omejitev strateškega orožja. ZDA sedaj pričakujejo predlog s strani Sovjetske zveze, vendar izgleda, da hočejo Združene države v katalogu orožij, o katerih naj bi se govorilo, tudi najnovejše sovjetske izume. Kljub vsem pogajanjem o razorožitvi pa oba partnerja pripravljata vedno hujša orožja. NOV NALEPEK ® Minister za gradbeništvo Josef Moser je predlagal za vse tiste avtomobiliste, ki se poslužujejo avtocest, dodaten nalepek. Cena zanj naj bi se gibala od 50 do 100 šilingov mesečno. Denar, ki bi se v ta namen nabral, naj bi služil hitrejši dograditvi načrtovanih avtocest. Poleg vprašanja, kako bi se dal ta predlog praktično uresničiti, imajo nekateri pomisleke, ali je dovoljeno pobirati denar za storitve oz. ureditve, ki so že zdavnaj plačane. Nalepki pa so v Avstriji seveda že vedno bili kamen modrih. Tako mora vsak avtomobil imeti nalepek, da je tehnično pripuščen za promet, nalepek „A“ izpriča, da je Avstrijec, v času energetske krize je nalepek signaliziral avtomobilski postni dan; vetrobransko šipo nadalje krasi ura za parkiranje ter bon za parkiranje. „Kurier“ je sarkastično zapisal, da se bodo avtomobilisti odslej pozdravljali z „kleb woh!!“ PROTI PRIVILEGOM POLITIKOV ® Za omejitev privilegov politikov se je izjavil kancler Kreisky. Njegov strankarski tovariš Marti je na lastno pest predlagal tako omejitev. Aktualen pa je postal ta predlog še bolj, ker je v ZRN ustavno sodišče odločilo ureditev, da uradnik, ki sedi v parlamentu, ne da bi istočasno delal v svojem poklicu in kljub temu dobi nadalje izplačan svoj dohodek kot uradnik, krši načelo enakosti vseh državljanov in je zaradi tega protiustavna. — V Avstriji pa je vsak tretji poslanec uradnik, ki sicer ne dela v poklicu, pa dobi še dalje uradniško plačo ter ga v službenem položaju v odsotnosti ceio povišajo. Kreisky zdaj hoče odvzeti tem uradnikom-poli-tikom del plače; očitno hoče pomagati svojemu najljubšemu ministru Androschu, da bi mu pomagal mašiti proračunske luknje, kajti doslej ga ta ureditev ni motila. Deželni politiki se bodo verjetno branili na vse kriplje proti spremenitvi teh privilegov. Kajti na deželni ravni mnogo politikov zasluži več kot kakšen minister. Razen tega kasira mnogo deželnih politikov in parlamentarcev lepe denarce iz nadzor-niških funkcij večjih obratov v javni roki. Minister pa ne dobi dodatno izplačan dohodek kot uradnik, prav tako ne sme biti v nobenem nadzornem odboru. — Kreisky sam je tudi uradnik, a uradniške plače ne dobi. Povišan pa je kljub temu vedno bil. finančno sodišče objavilo poročilo .jeleni pohod v puščavo DR. PAVLE ZABLATNIK: Ob 150-letnici Drabosnjakove smrti Pri Zvrhnjem Drabosnjaku se je (pred 207 leti) 6. maja 1768, rodil koroškim Slovencem ljudski pesnik in dramatik — bukovnik Andrej Schuster-Drabosnjak kot najmlajši sin kmeta Petra Schusterja-Drabos-njaka in njegove žene Magdalene, roj. Karpnice, ki je bila doma v Treščah. Ko je bil 25 let star, je prevzel od očeta kmetijo ter se oženil z Nežo Weiss, pd. Kamni-kovo iz Jezerc. Rodilo se jima je 11 otrok. Kakih 30 let je Andrej gospodaril in s trudom preživljal veliko družino. Na stara leta pa je zašel v gmotne težave, tako da mu je šla domačija na boben. L. 1824 je gospodaril pri Zvrhnjem Drabosnjaku že drug (tuj) gospodar, Gašper Hafner. Leto pozneje najdemo Andreja Drabosnjaka kot „gostača v mlinu v Domačalah", kakor je zabeleženo v domačalskih župnijskih matrikah. Umrl pa je pri svojem sinu Gregorju, posestniku Kamni-kove kmetije in sodarju na Umbaru Pri Domačalah — 22. decembra 1825, star komaj 57 let. V času, ko so v Avstriji šele začeli ustanavljati prve ljudske šole — seveda najprej samo v mestih in trgih — in je na kmetih le malokdo znal brati in pisati, je Andrej Schuster Drabosnjak že od mladih nog bral in pisal v obeh deželnih jezikih, v slovenščini in nemščini. Morda je bila tedaj v Vrbi, od koder je samo kako uro hoda do Drabosinj, že ustanovljena ljudska šola in si Je Andrej svoje znanje pridobil lam, morda pa je bil le samouk kakor njegov sodobnik in prijatelj Miha Andreaš, tkalec in ljudski pesnik z Bistrice pri Št. Jakobu v Rožu. z njim in nekim Brančikom iz Borovnič, ki je s piskri krošnjami se je Drabosnjak menda pogovarjal samo v „rajmih“ (verzih). Take ljudi so tedaj s spoštovanjem imenovali „bukovnike“, ker so pač znali brati ali pa celo pisati „bukve“ — knjige — ali pa celo tudi še Sami pisali „bukve“. Drabosnjak je koval rajme pri svojem kmečkem delu. To tudi sam Poudarja na koncu svoje pesnitve SVOVENJI OBACE, kjer pravi: „Te raime sim naredov per moimi dele polete." Ko je oral, je v usnjeni torbi ali malhi nosil s seboj papir 'n svinčnik ali pa tudi tablico s kredo ter je po vsaki brazdi sproti zapisoval rajme, ki so mu prišli na m'sel. Ko je nekoč vozil gnoj — tako pripovedujejo še danes — je menda na njivi pozabil skopati gnoj z voza in so ga voli pripeljali sPet nazaj domov. Tako globoko se je namreč zatopil v svoje rajme, da je čisto pozabil na gnoj in na vole. ljudsko izročilo še ve povedati, da se je Drabosnjak ukvarjal še z marsičem drugim: znal je popravil ure, zlasti rad pa je slikal na čelnice" za panje „tice, medvede" !n druge zverine, „raufnkerarje“ 'Pd. le nekaj korakov od Zvrhnjega rabosnjaka oddaljena je še pred ratkim stala „paštba“, t. j. bajtica, ^kateri je Drabosnjak pridno pre-lral knjige, pisal in pesnil ter ne-