St. 22. V Trstu, v sredo 1. junija 1881. Tebaj VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega drušlva za Primorsko. »V »ItiioaU Ji' moći »EDINOST« izhaja vsako »redo; cena za vso leto je 4 gld. 40 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., /a Četrt leta I gld. 20 kr. — Posamezne številke pri upravništvu hi po tralikah v Trstu se dobivaju po 8 kr. — Naročnine, reklamacije in in/erate, prejema Upravniitvo »vit Zonta 5«. Vsi iiopisi se pošiljajo Uredništvu »vla delle poste 01. p.«; vsak mora biti frauklraii. Rokopisi bre/ posebne vredr.nstl se ne vračajo. — Inierati 'razne vrste naznanila in poslanice) se zaračutiijo po pogoditi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Frkumi se plačuje /.a vsako besedo 2 kr. Naše stanje. Znano je politikarjem, da čestokrat predru-gačhe v zunanjih državah vplivajo na notranjo politiko naše Avstrije, in če je kedaj liilo kaj tacega, smemo reči, da se zdaj vrši nekaj ena-cega. Kolikokrat smo ini pisali In z nami drugi slovenski listi, da Avstrija more svoje meje na jugu najbolje zavarovati, ako ne dela trdnjav mrtvili, ampak postavi na jugu živo trdnjavo, to je, ako podpira z vso močjo slovanski element v Trstu, na Goriškem, v Istri in Dalmaciji. To pa more najboljše tako, da združi slovenske dežele v eno samo skupino in preiož' centrum vlade teh južnih dežel v Ljubljano, kakor je lo nekdaj bilo. — Mi smo gotovi, da k malu umolkne ono kričanje lahonov tukaj na jadranskih obalih po rešen ju, ako hi bila tukaj na jugu odločna vlada, ki bi podpirala Slovanstvo, a Italijanom tudi dala one pravice, ki jim gredo gledć na to, da imajo v Avstriji vsi narodi enake pravice. Vendar pa Avstrija čini samomor, ako dopušča, da se širi italijanski element na Primorskem na škodo Slovanskemu. Znano je, da se avstrijska sedanja vlada močno ozira na Čehe in Poljake in da jo mini-sterstvoTaaffejevo pripravljeno napraviti kolikor mogoče koncesij tem severnim našim bratom. A vse drugače je namerjavalo ministerstvo ravnati 7. nami Slovenci in Hrvati. Iz vsega se je videlo, da ministerstvo hoče tukaj na jugu ustvariti pred vsem močno italijansko stranko, Avstriji prijazno in to prijateljstvo plačevati s tem, da Slovence in Hrvate Še nadalje prezira v šolali, sodnijah itd. in da kranjskim Slovencem podeli le kaj malega, pri vsem tem pa skrbno širi nemški jezik mej vsemi Slovenci. Dokaz temu je Primorska deželna vlada in ministra Conradn lepi, a prazni izgovori. — A v zadnjem času so se zunaj take reči godile, ki morajo močno vplivati na našo notranjo politiko. Francozi so vzeli Tunis, na katero deželo so Italijani prožili. — Ta fiaško italijanske politike je vse Italijane tako vznemiril, da je zdaj krona v velikoj zadregi, kako sestaviti novo ministerstvo; a nobeno novo ministerstvo se no bo držalo, ako ne bode gledalo na to, da kolikor toliko zbriše iz zgodovine to zaušnico. No, in drugače to ne pojde, nego da oficijalna Italija zopet zapiše na svojo zastavo »Irredento«, katera je v Italiji še vedno prav popularna, naj T^odLlistek. Ško§a Loka. (Zgodovinska črtica.) V starem veku se o Škofji Loki še ničesar znalo ni; v srednjem veku pa je bila Škofja Loka in njena okolica prva pokrajina na Kranjskem, v kateri se je začelo nekako novo živenje. Z narodnega stališča je bilo sicer Škodljivo, da so Nemci bili dobili v roko ta kraj, iz čegar zgodovine nekoliko povedati namerjavamo, ali z tulite* občne omike moramo pa hvaliti one moži' nemškega rodu, ki so slovensko ljudstvo v ® kraJ'u začeli izobraževati. Slovenski narod po Kranjskem je bil do 10. stoletju v popolni temo ti glede izobraženja in krščanskega živenja Ni imel svojih domačih knezov več, ne lastnih duhovnikov in učiteljev. Kedar ni več trpel pred Obrl in Madjarl, ki so bili tudi večkrat v ,iašo deželo pridrli, bil je pa sužonj nemško-franco-8 gospodom. Ko so bili Madjarl na Bavarskem 1.955 ob Leki vendar dobro pobiti in iz avstrijskih dežel prognani, začela se jo vsai nekoliko boljša doba za stanovalce mogočnega uorotana h kateremu je tudi gorenjska stran nase dežele pripadala. Ali le Nemec je imel dovolj boljše stanje, kajti on je gospodoval nad pa pišejo naši »Beschvvichtigungshofratje«, kar hočejo proti tej naši trditvi, — Italijanskim zagotavljanjem prijateljstva ni torej nič verjeli to dobro vedo na Dunaji. — Nadalje seje tudi v Rusiji stvar močno zasukala, odkar je postal Ignatiev državni minister, kajti novo rusko ministerstvo, tako vsaj menijo merodujni politični krogi, bode tiralo na zun ij panslavistično politiko in Avstrija mora uže zaradi jutrovega konkurirati na tem polju z rusko, to je: oni mora doma postati vsem Slovanom prijazn i, da tuji vplivi ne sežejo čez nje meje. — Ko-nečno so se tudi zadnje čase, ko je bil cesarjevih naš v Trstu, godile take reči, ki utegnejo vplivati na to, d.i je vlada prišla do spoznanja, da je treba vtrditi slovenski element tukaj na jugu. — Ti vsi momenti in čudno ravnanje nstavovercev odločijo, da se naše ministerstvo še bolj zasukne na desno in da bodo ne le na Čehe in Poljake, temuč v enakej meri tudi na Slovence ozir jemalo. Ako se ne motimo in smo bili dobro podučeni, utegnemo v kratkem u čakati tudi kaj boljšega novega vsi Slovenci, posebno pa kar se tiče naše Primorske deželne vlade. — To ni le naša želja, temuč to je tudi ralson d' etat, ki ne trpi dvojnega principa v enej drŽavi druzega v Trstu, druzega na Dunaju. _ Govor gosp. poslanca dr. Vitezica v državnem zboru, dne /2. maja. Visoka zbornica! Nisem tega mislil, da bom danes tukiij kakor glavni govornik govoril; moj namen je bil, govoriti o šolskih razmerah ožje moje domovine Istre. Ali ne morem se ognoti, da ne bi nekaterim opazkam zadnjega gospoda govornika (dr. Hoffer) odgovoril. Će je on tako zelo novo Šolo veličal, tedaj bi jaz le želel, naj se potrudi v ožjo mojo domovino, tam bo videl, kake vspehe je nova šola porodila. V poprej-šnjej šoli je vladala večja izobraženost i nravnost nego v sedanji. Na statistične podatke gospoda barona De-fanli je zadnji gospod govornik le splošno odgovoril; statističnih podatkov za svoje nasprotne opazke pa se je hal navesti. Gospod govornik pred manoj je trdil, da se v šoli ne zanikuje vsaka vera, ampak vsaka se kakor opravičena pripoznava. Vzgledi gospoda poslanca barona Depauli pričajo najjasnejše, da mnogo učiteljev vero taji. Dalje je gospod poslanec dr. Hoffer rekel, da so v Ameriki tudi brezverske šole, da je bini Šolsko oskrbstvo izvrstno. Res je, v Ameriki so brezverske drživne Šole, a le so veliko manj obiskovane, nego verske, ki so poleg onih uvedene. Enako je v Belgiji. Gospod govornik pred manoj pripoznava, da imajo roditelji pravico, vplivati na Izobraževanje otrok, a ta vpliv jim odreka o tem, da | nemajo pravice, otrok ne dajati v poduk. Tega pa nobeden ni trdil, prašuin gospoda govornika pred manoj, kedo je to trdil. Po teh splošnih opazkah preldem na razmere, kakoršne so v ožjej m oje j domovini. Mi* nolo je prav za prav zdaj leto, da sem spoznal za svoj« dolžnost, podati njegovej prevzvIŠe-nosti gospodu naučnemu ministru spomenico o slabih šolskih razmerah na Primorskem in kratko načrtati sredstva, da se te napake odpravijo. Dovoljujem si navesti prav ob kratkem jedro te moje spomenice; v njej sem namreč razložil, da so Slovani v šolskih zadevah v pri« meri z Italijani zanemarjeni, če tudi so v deželi v velikoj večini, ker tam prebiva dve tretjini Slovanov in ena tretjina Italijanov. Kljubu temu velicemu številu je v vsej Istri le ena trirazredna ljudska Šola s hrvatskim učnim jezikom, razen tega so prav redke ljudsko šole za Hrvate i Še te večidel enorairedne. Govoril sem dalje tudi o pomanjkljivosti i namenu na-sprotnej uredbi isterskili učiteljišč za učitelje in učiteljice in omenil, da v vsej Istri ni ene meščanske, ni ene srednje šole ni s hrvatskim učnim jezikom; posebno sem poudarjal potrebo, naj se nemška gimnazija v Pazinu preustroji v hrvatsko; isterska mladina, ki je izvršila hrvatsko ali ljudsko Šolo, Žal je resi nema ni ene gimnazijo, ni ene realke, katero bi mogla obiskovati I Imamo sicer pripravljalni tečaj na pazin-skej gimnaziji. Ta tečaj Ima neki ta namen, da Italijane in Slovane toliko nemščine nauči, ali kakor ljudstvo pravi, da se jim toliko nemščine v glavo zabije, da se morejo v to gimnazijo sprejeti. Ali kako pa se ravna pri tem »vglavovbijanju; in v pripravljalnem tečaju ni v prvem ali drugem šolskem letu le enega profesorja, ki hi Hrvate nemški jezik s posredovanjem materinega jezika učil, ampak nemški jezik se morajo učili s posredovanjem italijanskega jezika, tako da se h krati morajo učiti dveh jezikov! Vsled tega ju nm^jivo, da izmej Šolske mladine onstran Učke prav redkokr.it k.ik Slovan v pazinsko gimnazijo zaide, ampak oni hodijo v reško ali senjsko gimnazijo, in v resnici je v zadnjem letu 21) Hrvatov i/, Istro in kvarnerskih otokov obiskovalo reško, in K senjsko gimnazijo. Le en učenec si je upal na pazinsko gimnazijo, in Če ludi j<- bil nadarjen, vendar je padel, ker mu ni bilo mogoče brez znanja nemškega jezika napredovali. Tako je slnvan-skej mladini pot k obiskovanju srednjih šol v Istri zaprta, Ako bi se pa temu nasproti nemška gimnazija v hrvatsko preustrojila, morebiti bi se par z igrizlih It ilijanov od nje obrnolo,*) sploh p.i učencev ne bi manj liilo, nego jih je zdaj. Kak odgovor sem dobil u.i spomenico, katero sem zgoraj omenil? Minolo je leto, in zdaj je še slabše. Nil, kakor Čujem, namerjava se, nemški jezik celo veno- in dverazredne hrvatske ljudske šole uvesti! Da ne bi poiiianjkovalo učiteljev na Primorskem, ustanovilo se je v Kopru učiteljišče za učitelje*) in v Gorici za učiteljice. Uže v lanskej prorafiunskej obravnavi sem o teb uči-teliŠčih prilično svojo misel izrekel in sosehno glede šolo v Kopru omenil, da je poslopje v slaeni stanju, da je učiteljev in ufienev zdravje v nevarnosti. Vsled tega poročila, lako sem menil, najdem v letošnjem proračunu dotični postavek, ali moje upinje je šlo po vodi; še v pojasnilih ni nič rečeno, da bi se v prihodnje kaj o toni storilo. Učiteljišče v Kopru ima tri razdelke: italijanski, slovenski in hrvatski. Po polletnem obstoju ju uspeli ta, da jo italijanskih učiteljev preveč, slovenskih dosti, hrvatskih p.i se je 10 izučilo. Tudi stipendije so se dajale, da si' omenjeni namen doseže, ali čemu so podpore, če se učitelji goje z.i narodnosti, katere jih ne potrebujejo. V šolskem letu 1879/80 je delalo 40 učencev maturo, mej temi je bilo 24 Slovencev, 12 Italijanov in 4 Hrvati. ') S tem iiu bi škodilo, suj imajo italijansko gimnazijo v Kopru; zvesti isterski Slovan pa pod milini Bogom nema nikdor nič. (Opaz. Urvd.) ') V tem mestu, ki j« Ktekališ^e in ognjišču irre-dentovcev, ter gnezdo petardi*tov; — Iz tacega kraju Id se morale vse državno Solo premestiti. (Ured ) Slovenci. Toda mej nemškimi gospodi je bil tudi razloček; duhovski gospodje so se večkrat, če prav ne vsikdar In povsod, po svojej milosti in krščanskej pravico- in človekoljubnosti od drugih vsaj nekoliko razločevali. Pod take duhovniške oblasti je prišla tudi Loka z okolico. Leta 973 (30. junija) je podaril bil loško okolico cesar Oton II. brižinskemu škofljstvu. (Brižin — Freising — mesto na Bavarskem.) K tej po-darltvi je bil istega leta (23. nov.) dodal še zemljišča ob Žabnici in Sori. V teh krajih je bila takrat gotovo še velika pustinja, lepi gozdi, a malo ljudij, kateri bi začeli zemljo obdelavati. Badi tega pa so bili brižinski škofi mnogo Nemcev tu naselili. O tem nam priča Sorica, ki je dolgo hranila nemško narečje svojih tu sem došlih pra-dedov. A brižinski škofje so marljivo skrbeli, da se je njih zemlja obdelovala in njih podlož-niki izobraževali v krščanskem živenji. Ostanki njihove debilnosti v tem oziru nam dokazujejo najstarejši slovenski rokopisi, namreč tako zvani brižinski odlomki. V Monakovem so bili namieč v začetku tega stoletja našli star rokopis z latinskimi črkami, čegar Izvir je bil dolgo učenjakom nepoznan, dokler ga m bil učeni kranjski jezikoslovec, Jernej Kopitar razložil. Brižinski Škof Abraham je bival kmalo potem, ko si je bila njegova škofija Loko pridobila, tukaj mej svojimi ljudmi, in jih je učil Kristusovo vero — v slovenskem jeziku. Zato pa je nekatera razlaganja sv. evangelijev in nekatere molitve (oče naš) napisal v našem jeziku. lu to njegovo pismo v lepem našem jeziku, ki se je takrat prav malo drugače glasil — obranilo se je nad 800 let. Pa naj še kdo reče, da smo naš slovenski jezik letos ali lani skovali?! Prvi dostojanstveniki in učenjaki, ki so na Kranjskem bivali — bili ko to brez dvombe brižinski Škofje ~ pisali so uže naš jezik. V istih starih časih naši slovenski kraji niso še imeli nepotrebnih nemških imen, ktera so nam še le pred 100 leti vsilili. V pismih brižinskih škofov nahajamo ta le slovenska i inen a: Lonca (beri Lonka*, tako so dolgo Časa »Loka« izgovarjali), Sabniza (Zabnica), Susane, Celsah (Selce), Zourica, Zoura, Sorica, Sora in druga. V poznejših časih so nemški cesarji brižin-slcim škofom vedno več in več zemljišč iu posestev podarjevali. Cesar Henrik II. je podaril škofu Gottschalk-u posestvo Stražiše (l. 1002) In eta 1011 pa 30 gruntov ob rokah Sora in Sorica. V Loki je pod gradom, ki je bil 1.1215 sezidan, kmalo nastala naselbina Bavarcev, Korošcev, Tirolcev pa tudi domačih Slovencev. Sedanja Stara Loka je imela uže I. 1074 svojo faro, ki je poleg Belecerkve na Dolenjskem naj- *) Nemška beseda »Lack« se bere stoprv dve stoletji kasneje. starejša cerkev na Kranjskem. Letu 1248. je bila Loka uže tolika, da se je uže trg zvala. Već imen staroloSkili tržanov iz te dobe se nahaja v starih brižinskih pismih; Imajo pa večinoma nemški značaj, kar kaže, da je uže takrat največ le Nemec odličnejša mesta zavzemal. Stari zapisniki brižinskih škofov imajo razne stvari zabilježene, iz katerih se vidi posebno njih velika moč tudi v posvetnih zadevah, in njih spoštovanje, katero so uživali od raznih domačih ple-menitiiikov. Vojvoda Ulrik koroški je bil briž. škofu Konradu podelil razna posestva in mu na svojej zemlji in svojim podložnikom nasproti več pravic odstopil. Ko si je bil češki kralj Otokar Kranjsko podvrgel (1270), postavil je bil magistra (učitelja) Henrika, župnika v Lonki (Loki) za svojega pisarja v tej dežoli — Otokar jo podelil isto leto brižinskemu škofljstvu deželno sodstvo v loškem okrogli. — To pravico je bil potrdil tudi Itudolf habsburški, ali ko mu jo je Mainhard tirolski hotel odvzeti, ukazal je Rudolf, da se škofu ne smejo kratiti to pravice. — Ta vojvoda (Mainhard) je bil sam došel v I.oko (1287), kder seje rudi nakupa nekega grada pogajal. 1317. je bil brižinski Škof Konrad III. mesto utrdil t. j.: z zidovjem obdal. Okoli 1.1320-1330 je bil v Loki ustanovljen samostan Klarišinoric, — Izniij preskuScrih se je potrdilo deset tudi za nemške šole, tedaj popolnoma proti n uricnn, 1 kateri se j.' postavil pri osnrvitvi tega učiteljišča. Namen učiteljišča je bi): vzgojo vat i učitelje za italijanske, sloven>ke in hrvatskimi- j ske sole, a takoj so ne izlepli učitelji za nemške sole. Iz vsega tega se vidi, ila je največje pomanjkanje hrvatskih učiteljev i da se z osnovo teh učiteljev ni dospel namen, /;i kateri so bila osnovana. Vzrok, da se ta n imen ui dosegel, tiči gotovo tudi v vpisa nju, katero je v resniei zelo Čudno, /nani so mi primerljuji, da se mladeniči, ki so se vpisaii v italijanski razdelek, morajo učili iz hrvatskih knjig, ker no innejo — italijanski. Znan mije tudi primerljaj, da seje učenec, ki se je učil na pa z i ris kej gimnaziji, če tudi je l>il v njegovem pričalu kakor materin jezik zapisan ilitski jezik — s to starinsko besedo zaznamujejo v uredili hrvatski jezik — vendar le zagisal v italijanski razdelek! Ce ji' z velikim trudom kateri Hrvat na ta način v hrvatski razdelek prišel, ni se to zgodilo brez njegove Škode. Tako se je pripetilo na pr„ da se je hrvatski učenec, ki je izvršil pazinsko gimnazijo in opravil maturo, sprejel le v tretji razred, drug druge narodnosti brez mature pa v četrti razred. Druzemu, ki jo bil vpisan italijanski razdelek in se poleni dvakrat obrnol t)il vodstvo, da ga premosti v hrvatski razdelek, odrekla se je prošnja z besedami: to hi bilo neznačajno. Hrvatski tečaj — tako se je vsaj lansko leto zgodilo — odpre se stoprav o boilči. Učne ure so popoludne, ker so po štirurnem dopoludanskem poduku učenci preutrujeni, da hi predavanja še poslušali. Nek učitelj je izrekel pri oglaŠenju učencem, da se hrvatski tečaj odpre, da on ne svetuje nobenemu obiskati ga, ker se imajo drugih, potrebnih predmetov učiti, in zato se ni nobeden upal vpisati. Pri tem učiteljišču tudi ui nobene hrvatske vadnlce. Zdaj pa mislite, gospoda moja, kako je mogoče učitelje izobraževati brez vadnlce! Hrvatje morajo zato poprej slovensko ali italijansko vadnico obiskovati in zato se morajo poprej tega ali onega jezika naučiti, če si ho-šejo kaj prisvojiti. V italijanskej vadnici sta dva učitelja, v slovenskoj eden, in zdaj se jef kakor čujem, podal predlog, da se še tretji učitelj na italijanskej vadnici nastavi. Kar se tiče knjižnice, nobena hrvatska knjiga se ne oskrbi, in če se take nahajajo, le darila so tega ali onega profesorja, in meni je celo znano, da se gospodu, ki je knjižnici nekoliko hrvatskih knjig podaril, še zahvala ni izrekla. (Konec prihodnjič.) Grof Taaffe o avstrijskej politiki. Paul d'Abrest piše v pariški časnik »Gaulois«, da je imel pogovor z grofom Taaflejem I da mu je ta mej drugim to-le govoril: »Bil sem prav miren v svojej domovini na Tirolskem, ko mi je njeg. veličanstvo cesar poslal ukaz, naj se takoj na Dunaj odpravim. Prišel sem I našel vse t najveljem neredu. Pred vsein mi je bilo treba prositi Njeg. veličanstvo za kratek odlog, da se seznanim z stvarmi, ker živečemu zunaj Dunaja niso ml bile razmere več znana. Skušal sem pred vsem poruzumeti se z načelniki liberalnih strank. \\e sem obiskal; poznal sem jih, ker sem od leta 1807 do 1870 z njimi skupaj delal. K malu sem spoznal, da nemogofim željam in prenapetemu zahtetanju nasproti stojim. Tako hi se bil moral odpovedati sesta , iti ministerstvo,ali se pa drugam obrnoti. Rajši bi bil storil prvo, ali Njeg veličanstvo cesar je z nova v me tiščal in zato sem sestavil ministerstvo, katerega nekoliko udov ni spadalo k liberalnej stranki, nobeden pa ni imel sovražnih namenov zoper ustavo, kakor se je pisalo. Poleg tega pa je k malu potem pri volitvah liberalna stranka propadla, to se je zgodilo zato, ker se je mej sabo prepirala in ker je storila to veliko napako, da je pretila volitvenlin pravicam velikega posestva. Veliki posestniki so pustili na cedilu stranko, za katero so poprej glasovali, ker se |e izrekla zoper politične njihove pravice. Vedno se mi očitajo napake, ki pa neinajo nobenega pomena. Jaz sern storil, kar in kakor sem mogel. Ako stanujete v velikej mrzlej sobi, tedaj gotovo večkrat obžalujete, da nema peči — nazadnje oblečete vrlino suknjo, da se ne prehladite i nahoda ne doboste. Pri tako težavnih in zamotanih razmerah, kakor so v Avstriji, treba večkrat vrlino suknjo obleči. Parlamentarno naše stališče se ne more primerjali s francoskim ali angleškim, tu sle desnica in levica ločeni in krepki. V našem državnem zboru se delajo stranke po posebnih prašanjih; namesti političnih strank so lu narodne skupine, ki se vežejo ali napadajo po tem, kakor lo ugaja narodnosti ali deželi, katero zastopajo. Uže vnaprej določen program, ki hi bil nizogib-ljiv kažipot niinistcrstvu, ne Id praktičen bil; pri vsakem posebnem praŠanji se je treba prizadevati, nasprotne interese zediniti, nasprot-nosti miriti i na tleh sprave večino stvariti«. Te besede so dovolj jasne pa tudi važne, ner kažejo TaalTejevo politiko. Dopisi. Iz Zgonlh«, 23. maja 1881. Dne 22. maja je priredilo zgoniško starešin-sto pri gospodu županu Janezu Miliču v Rep-niču prav izvrstno veselico na čast poroke pre-svitlega cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo. Po prizadetji slavnostnega odseka se je napravil na dvorišču gospoda župana v Repniču lep v cesarskih in narodnih zastavah okrašen slavolok, na katerem so se odlikovale podobe Nj. veličanstva cesarja in cesarice kakor tudi cesarjeviča Rudolfa In prinzesinje Štefanije, na transparentu so bile napisane besede: Živila Rudolf in Štefaniju. Javni ples in tombola is dobitki sta se vršila v prav lepem redu, godba je bila tudi izvrstna. Počastil je veselico naš c. k* okrajni glavar vitez Rozicio, in tudi gospod Va-lentinčič, načelnik sežanskega cestnega odbora, ter mnogo odlične gospode s Prošeka in Nabre-žine, In mnogobrojno ljudstva iz vseh krajev. Zvečer so pokali moŽuarji, na bližnjem hribu je gorel velikanski kres, umeteljni ognji so v po-znej noči razsvitljevali vso občino. Potem je bil skupni obed, pri tej priliki je g. župan Janez Milič razložil namen denašnje veselice in napisalo se je na zdravje presv. cesarju, cesarici in novima poročenima. Tukajšnjo starešinstvo Še nikoli ni tako lepega in veselega dneva obhajalo, zato pa nam vedno v spominu ostane. Iz PodgrailMkega okraja 28. maja 1881« Konec dopisa iz Matcrijske občine v zadnjoj »Edinostii potrebno je razjasniti, ker bi vsak, kteremu razmere niso znane, sklepati moral, da ima g. De Pretiš posebne zasluge o silnej b** ti. kije letos v Pedgradskem solnij-skeni okraju. • Edinost« je bih priobčila 2 dopisa o l.edj i pozneje prošnjo, katero so bili odposlali na.ši A župani. Do prejema te prošnje menda v Trstu uiti znali niso, da je potreba velika. In tudi onej prošnji se ni verovalo, dasi položaj ni bil pretirano napisan. Kajti g. De Pretiš, oziroma c. k. deželna vlada, poslala je za ves Podgradski okraj 200 gld. podpore. S tem zneskom je tedaj »blagovolil c. k. namestnik uže mesecu februarija za siromake v tem sodnijskem okraju blago luŠno poskrbeti.« A da ni bilo dobrih i tudi spekulativnih ljudij, koji so ljudstvu z mnogovrstnimi pogoji pomagali, nikakor ne bi bili i/ostali n i-stopki v nže omenjenej prošnji prorokovani. Da-si haš zdaj potreba najhuje pritiska, videti je pri hudo zadetih kmetih veseleje obraze, kajti upanje, da bode vendar uže bolja letina, daje jim pogum. Po mrzlih dnevih ogreva zemljo i zrak jasno solnce i tudi dež vmes namaka. Bog daj dobro jesen! Iz NHlIke, 27. maja. 1881. Pri nas so začeli kmetje tožbe vlagati po slovensko, da vedo, kaj vloŽč i da je manj tro-škov. Nekoliko časa jili je uradnija jemala in reševala; zdaj p:i je vse odVrgla, kar je bilo v slovenskem jeziku pisanih s pristavkom, da jih noče v slovenskem jeziku jemati, ampak da morajo biti nemške. Kaj bo to?*) Hudo jo nas to zadelo i zelo novoljui smo, ker zdaj bomo morali zopet iskati ljudi, ki nam bodo nemški pisali za drage denarje; nosili bomo nerazumljive reči okoli, da nam jih kdo raztol-mači i drag čas tratili ter ga kradli sebi l Rogu. I to se je zgodilo zdaj, ko se nam obeča enakopravnost, I ko mladi naš rod zna slovenski brati. To se je zgodilo za Gorjanci, daleč od Nemčije na hrvaškej mejil Zdaj bo uradnikom kmet, ker nemškega ne uineje, zopet »dummer Bauer,« če tudi davke plačuje, uradnike živi in vojake daje. Tako je pri našej sodniji, pri okrajnem glavarstvu in davkariji je boljše, ta urada vendar izdajata v domačem jeziku plačilne ukaze in druge reči. Zakaj pa Hrvatje, Italijani, Mažari povse v svojem jeziku pišejo? Pri nas so se začeli naši kmetje pogovarjati, da začn6 v domačem jeziku sami delati ženitvanska, kupna in druga pisma, ker nočejo uradnlje jemati slovenskih vlog; zmešnjava postane velika, ker kmetjo ne znajo v nemškem jeziku govoriti, uradniki pa v kratkem ne bodo hoteli slovenskega urneti. 1% tega ne bo nič, če bo Nemčija povsod in /mirom gospodarila, tako ne pojde in ne more iti. Naj sodijo modroslovci, kako veljavo Imajo notarska pisma, skovana v nemščini, če pa priče nobene nemške besede ne umejo. — Ali je mogoče, da ne bi izvirali 1/. tacih pisem prepiri, pravde in sovraštva? Je li pa to uže tako pre-silno obloženemu kmetu dobro, ali ne trpi zarad tega vsa dežela I ž njo tudi državn? Pred božičem 1.1. sta se dva kmeta pravdala za kos zemlje pri vinogradu; bila sta oba v uradniji pred sodnikom, eden kmetov je prosil uradnika, naj v domaČem jeziku zapisuje, a ko uradnik tega ni hotel, tedaj tudi zapisnika ni podpisal. Ako bi hotel popisati vse napake, ki izvirajo iz nemškega uradovanja, zmajkalo bi mi papirja in Črnila. ') Temu bo k malu konec; prlSlo jo do ikrajne zarezu; vnŽui čusi nastopajo, kar zduj Še nu glavi stoji, pride čez noč na noge. — Ureda. Naši kmetje, kat.. udje pri mctliškej hra-nilci in posojilni«^ tožijo tudi, da se jim listi za kak shod litogaflrani v nemškem jeziku pošiljajo, in so poleg lega še tako slabo litogr afi. rani, da je nek nemškega jezika popolnoma vešč Karlovčan pismeno poprašal, kaj hočejo imeti, ker ni mo^el brati. A odborniki in pre-ledo-valci pri našej hranilnici so pa tudi kakor nalašč za Metliko zbrani; vsi iz nemških krejev: eden Iz Berlina, drugi iz Ulina, tretji iz Amstiduma, in četrti iz Hamburga, peti iz Monakovega, dalje iz Beča, Gradca in Linca, tako imamo v male. Metliki na kupu vso veliko Nemčijo, pa da bi srečni ne bili, a kali? 1« Krezi»%'ftC'fl», dne U. maja ob 9. uri zvečer je pogorelo tukaj nekemu siromaku vse poslopje z opravo, orodjem in vozovi vred ; Žkoila se ceni škoda se ceni skup.-j na 800 fl. Pogorelec, ki ni j bil zavarovan, jo res usmiljenja iu pomoči vreden I Vsa hvala gre dobrim ljudem i/, bližnjih vasi, kteri so na vabilni glas zvonov v množini pritekli, in deloma pasili, deloma sosedne hiše ognja obranili, sicer bi bila nesreča zadela mnogo kmetov in tudi banko «Slavijo» pri kterj so zavarovani. Se enkrat — lepa zahvala za vrlo pomoč Jož. Jlotež, vaški župan. Iz tfkeilnja, 27. maja 1881. Malokedaj prinašašljuba »Edinost« kateri glas iz Skednje. Akoprav je naša vas le dobre polu ure od Trsta oddaljena, vidi se vendar, ko bi bila kde na slednjem koncu Istre. Oni ki bi bili zmožni večkrat kaj poročati, ali so malomarni, ali pa jim časa manjka. In Vendar se tukaj golć zanimivi prigo.lki, in imamo potrebe, ktere je vredno razglasiti. — Danes hočem nekoliko potožiti o neugodnem položju kmetovalcev, oziroma poljske varnosti. Imamo tukaj naseljenih mnogo tujcev, kteri ne-imajoč nobenega posestva ali rokodelstva, dan na dan postopijo; tudi domačih lenuhov nam ne manjka. Kmetje pi so pridni delalci in vrlo napredujejo v poljedelstvu, vzlasti pa v sadjarstvu in vinarstvu. Marsikaj so si omislili, o Čemer še pred 10—20 leti ni bilo ni duha ni sluha. Kdor Škednjo obišče, lahko se tega sam prepriča. Toda žalibog, kaj nam koristi sejati, saditi in cepiti, če nismo gospodarji od svojega, ker omenjeni klateži prežć na vsako rastlino, da je le iz zemlje pogledala in enako na sadje. Pa ni dosti, da kradejo, k jo, da na Dunuji nekaj kujri, kar bi Slovanom in vzlasti nam Slovencem utegmdo ugajati. Ni Še mnogo let, kar se je primorskim Slovencem iz najvišjih krogov očitalo, da imajo premalo avstrijskega čuta, zdaj pa na> v teli krojili prav tloliro poznajo ter so nam jako nakloneni. To ne more ostati lirez dobrih nastopkov; tudi dunajska vlada nam ni nasprotna in vse notranje in zunanje položje naše države je nam ugodno. Centralistična stranka je zarad Škandalov, katere je počenjala zadnje dni v državnem zboru, vrata za sabo zaprla ; v parlamentarnoj zgodivini nezaslišani sklep tržaškega mestnega sveta, po katerem je bila ovržena dr. Bizjakova volitev; Cudrovo pismo, vedenje deželnih organov v Istri: vse to je v merodajnih krogih znano ter nam Slovanom ne moro biti v kvar; naš deželni namestnik je Idi poklican na Dunaj, če prav slutimo, v sila važnih državnih zadevah. Rusija je stopila na narodno politično polje, Francozi so Italiji v Afriko pol zaprli: lo so velevažni dogodki, ki no morejo ostati brez vell-cega vpliva na Avstrijo. 25. maja so pričakovali v Pragi cesarjeviča Rudolfa z visoko njegovo soprugo, da ju slovesno sprejmo, a odpovedati so se morali za zdaj temu veselju, ker j.* bila cesaričiua po velikih slavnostih v Budapeštu preveč vtrujena Volitoe v delegacije je Izvršila poslanska zbornica [tO. t. m. Izmej slovenskih poslancev sta bila izvoljena grof Hohenvvarth in dr. Tonkli, iz Trsta g. Teuschl. Gosposka zbornica je večraj z veliko večino sprejela zakon o zemljiškem davku, kakor ga je sklenola poslanska zbornica. Finančni minister si je pri tej priliki pridobil nove zasluge za Avstrijo. Centralisti iz državnega zbora so se včeraj mej sabo tako sprli, da več njih napovedalo ubeg iz njih srede Srbi so imeli zbor v Novem Sadu i na tem sklenoli, da se volitev v peštanski državni zbor vdeleŽć. Na Politov predlog je bilo skleneno, da se imajo za zastopnike voliti samo taki Ijudjć, ki se zlagajo z bečkerečkiin programom, po duhu katerega imajo srbski poslanci na ogerskem zboru mej drugimi i to dolžnost, da podpirajo hrvatska zahtevanja in branijo kolikor mogoče samostalnost Hrvatske, ker z vtelov-ljenjem Krajine postane hrvatska drŽavopravna stvar i srbska stvar. Kar se narodnosti tičo, imajo srbski poslanci v narodnostnih prašanjih vzajemno delati z Rumeni in Sasi. V zunanjej politiki pa so zoper združenje Bosno i Herce-gbvine z avstro-ogersko državo, ter delajo na to, da hi se omenjeni dve deželi pridružili srhskej kneževini. Avstrijsko-nemUa trgovinska pogodba je skle-nena, a malo ugodna je nam; Bisinark je železen mož, nikder se ni hotel udati i zato ostane vse pri starem. Ruski car se hoče z vsem dvorom preseliti iz Peterburga v Moskvo, v staro stolico, Rusom toliko priljubljeno matuško. Proganjanje judov na Ruskem seje nekoliko poleglo, ker vojaštvo ljudstvo kroti. Drtil pala je skoro vse albanske glavarje uj«d in v Carigrad poslal, kaže se, da jo kone. albanske lige. Italija ima /opet novo ministerstvo, a ne prerokujejo mu dolgega živenja. Francoska poslanska cbornira je p godbo s tuncŠkim bejoin z vsemi zoper en glas potrdila. Afesto Tunis so predzadnji vtorek zasedli Francozi. Ker so začeli tuneško deželo napadati tudi Beduini, utegiio Frencozi tam še dosti posla dobiti. 0 davnosti dolinske fare. .{Po Gullču.1) Ne da se natanko povedati, kedaj se je ta župnija utemeljila, najstareji spisi' segajo le do leta 1573, i tudi poročila iz te dobe so le negotova. Verjetno pa je, da je ta fara ali prav za prav duhovna postaja nastala tekoj v IV. ali V. stoletju, ko se je po teh krajih krščanska vera uže dobro razcvetala.' Pripovedujejo ljudje, kar je tudi verjetno, da je na prostoru sedanjo farne cerkve stala nekdaj mala cerkvica, v kterej je župnik v letu le nekolikokrat s. obrede vrševal, potem pa zopet odpotoval na Kras v Goričano, Brezovico, Vreme, odkoder se je vrnol po 4—0 tednov; potem se more verjetnost sklepati, da je ta fara one kraje obsegala.4 Da je Dolina nekdaj bila naseljena i ker-ščanstvo sprejela, jamčita izgledno rodoviten kraj i bližava tržaškemu mestu.' Dognano je tudi, da tržaški škof do leta 1783 tudi pravi župnik, imel je tukaj svoje poslopje, katero je bilo v najnižjem kraju vasi i kliče se ta prostor po domače Škofija.0 Roko Lavriha mi je pravil, da je pri zidanju na dotičuem kraju naletel na kamen se starini DOMAČE STVARI. !Wft«t«llč»iM» In %'eiMlcr re*iilčn». Kakor znano bil je g. dr. Bizjak izvoljen poslancem za V. okraj. — Proti tej voli t vi ni bilo nobene pritožbe, nobenega protesta, ker vršila se je redno. A prišel jo zadnji petek, kateri dan zvečer je imelo tržaško starešinstvo sejo in na dnevnem redu so bile tu li verifikacije zadnjih volitev. Odobrile so se poprej 3 volitve v mestu, zdaj pride pa vrsta nu V. okraj; referent dr. FerjanČiČ poroča, da ni proti tej volitvi prišlo nobene reklamacije in da toraj priporoča potrditev te volitve. A ko podpredsednik Dimmer stavi na glasovanje ta predlog, vzdignejo se od 34 nazočih mestnih očetov samo trije. — Na lo se oglasi vladni komisar, dvorni svetovalec vitez. Rinaldini in reče, dala slučaj je vsamljen v zgodovini parlamentarnega živenja in da se hode vlada informirala na višjem mestu kako se ima tolmačiti g. 52 volilne postave za mestni tržaški zbor, ki so glasi, da je volitev veljavna, ako niso došle pritožbe proti njih veljavnosti in ako ni drugih zadržkov. — Kaki zadržki so bili merodajni mestnemu zboru, to nam ni znano; — a na vsak način Iti bil moral poročevalec naznaniti te zadržke, razumije se samo ob sebi, da je dr. Bizjak pri vsem glasovanji pravi poslanec za V. okraj. — Mi nočemo seči v področje vladi, ki mora v tej zadevi nekaj razsoditi, da se ne ponavljajo taka glasovanja, po katerih je večini na prosto dana, da manjšino jim neljubo lmca I/ parlamentov; a pridržujemo si o tej zadevi kesneje obširno govoriti. — Le to konštatujemo ule denes, daTriester Tagblatt« odločno obsojuje ravnanje večine, mej tem ko drugI list daje veljavo »drugem zadržkom« in v tem obziru piše manj takšno nego sam •L' Indlpendente«, ki je organ skrajne levice tržaškega zbora. Več ftlovenftklh in mnogo dalmatinskih občin je čestitalo cesarjeviču Rudolfu k poroki, in on se je vsem telegraflčno v jako lepem slovenskem, oziroma hrvatskem jeziku zahvalil. Mi sami smo imeli tacih čestitek in zahvalnic do sto v rokah. glavno«! bUfOMlovenJa zastave podpornega delalskega društva je preložena vsled jako važnih in za društvo odločilnih vzrokov na kesnejo dobo. Slavnost se bode vršila najbrže 14. in 15. avgusta in bode toliko večja, ker je časa dosti, da se društvo pripravlja. Program slavnosti in z njo združenih veselio ostane tisti, kakor je bil uže oznanjen po slovenskih listih, le to se utegne programu dostaviti, da bode dan po slavnosti izlet po morju v Istro ali v Miramar na nalašč v ta namen najetem parobrodu. Skušalo se bode tudi, da se najine Iz Ljubljane v Trst posebni vlak, in da bo cena za vse druge glavne postaje na Hrvatskem in Slovenskem zdatno znižana. Tudi bode najbrže blagoslovenje na prostem pri Sv. Ivanu in delalo se bode na to, da se dobi večje gledišče. — Ako je toraj preneŠena ta slavnost, upamo, da so to godi na korist reči sami, in nadejamo se, da tisti čas pride še več zunanjih bratov oldskavat nas, nego bi jih bilo došlo za binkofiti. — V kratkem še kaj več o tem. (■»»p. $iil»l<* je naslikal za e.\ško gledišče v Pragi veliko in krasno nnstropno sliko, katero umetniki jako hvalijo. &io«po«l tulil, naš operni pe* vee je zdaj v Budapeštu. Od lanskega leta, kar je bil v Trstu, prebredel je uže polovico Evrope; bil je na Španskem v Barceloni; na Francoskem v Marsilji, Tulonu, Niči in Monaku; v Italiji v Genovi, Livorni in druzih mestih; v Avstriji na Dunaji, v K rakovu. Levovu, Cruo-vlcah; v Rumuniji v Jasi in drugod; na Ruskem v Odesi in Kijevu. Povsod je bil priljubljen ter je dedal Čast slovenskemu narodu. Cileillftfril voilju u Me I. Zadnji pone-delek se je igrala v tržaškem gledišču »Fenlce« opera «Patiia». Mej poljem pa je glcdlščnl vodja vstopnino vtaknol v žep ter pete odnesel. «laz hočem lilll mej mojimi Du* najčanl. Ko je o priliki poroke cesarjeviča Rudolfa prišel cesar z dvorom v Schonbrunn, Čudil se je, da jo vse prazno. Ukazal je tedaj, da se ljudstvu na vrt in v grad ter rekel: Ne umejem, kako je bilo mogoče tak ukaz dati, jaz hočem hiti mej mojimi Dunajčani. Oillior ««ro*po«lar*keirn ilru«mi< v Skeilnl skliče po zahtevanju društvenikov izvanredni obtni zbor 0. junija (na binkoštni pondeljek) ob 8. uri zjutraj, v dvorani g. San-cina. Dnevni red: 1. Vstanovitev poljskih čuvajev. 2. Razni pogovori na korist društva. Iv. Sancin, načelnik. Jo. Sancin, denarnlč.ir Nlovenskemti narodu. Pred nekoliko dnevi izročili smo s tužnim srcem in rosnim očesom materi zemlji umrjoče telo odličnega sina domovine slovenske. Zagrehli smo v rani, hladni grob pisatelja Jotipa Jurčiča, ki je tako kakor nihče pred njim ves čas svoje moške dobe svetd služil svojej domovini ter predragemu narodu slovenskemu posvetil najboljše moči svojega neumorno delavnega in plodovitega življenja. Vzgleden In značajen domoljub, izboren prvoboritelj v političnem boji, a osobito nedosežen pisatelj In pripovedovalec neumrjočih povestij in romanov pridobil si je pokojni Joalp Jurčič neizmerno slavo, a tudi noizmerne zasluge za vos narod slovenski. Sveta dolžnost jo zatorej vsem Slovencem, da se brez razločka stani In političnega mišljenja hvaležno spominjajo tega velikega rojaka ter mu oskrbć dostojen spomenik. In v ta namen združili so se podpisani stalno v Ljubljani bivajoči umršemu pisatelju ožji prijatelji in čestilci v osnovaleu odbor ter začeli nabirati novce za Jurčičev spomenik. Ta spomenik bodi trojen I Prvič misli podpisani osnovalni odbor pokojnemu pisatelju postaviti primeren spominski kamen na grobu pri sv. Krištofu. Drugič namerava Še to poletje na Jurčičevem rojstvenem domu na Muljavi vzidati spominsko ploščo. Tretjič hoče osnovalni odbor umršemu pisatelju najlepši spomenik postaviti s tem, da Še to leto začne v ličnih knjigah izdavati JurCiSeve zbrane spiu. Cisti dohodek Jurčičevih spisov, katerim je uredništvo prevzel Fr. Leveč, namenjen je roditeljem pokojnega pisatelja, jednoinosemdesetlet- napisom, kteri kamen pa so zidarji porabili v njegovej nepričujočnosti za temelj pri obzidanju njegovega dvorišča na klancu. 0 župnijskem poslopju se tudi ne more nič jasnega povedati; uže župnik Fogarini' piše, da po nečem davnem sporočilu, imel je župnik svoje stanovanje v starem pohištvu, o tem pak on nič gotovega ne ve; i res, ko se je I. 1837 popravljala kašča, naletelo se na sled nekdašnje kuhinje, čumnate 1 prist. prostora. 1 Jožef Gnlič, koprivničau, bil je vrhovni Župnik v Dolini (lfc&3-1817) napisal j« omenjeni sestavek v nemškem jeziku: Das altor der Pfarre. 2 Nujstarejl spis Urbar v domačem jeziku spisan je od leta 1548, spisi od prejšnjih so sa pozgubili. * Najstarejim duhovnijaiii na deželi sme se prištevati dolinska, potem predloška i kubedska okol 1. 1007. p. k. 1 Ti kraji so spadali pod Dolino pred XIV. sto. letjem ker tu čas so uŽe bl?l duhovniki v Vremah l Brezovici. Goričana je postulu kasneje samostalna. 1 Za časa Rimljanov se je napravil za tržaško mesto vodovod med Dolino i Boljuncem, pri katerem se je zapeljavulo vodo iz Dolinskih i Boljunskib virov v Trst. Vodovod j« rabil kakili C00 let. Obiinost dobrih vod je privabila ljudi, ki so se naselili v teh krujlh. Vas Boljunec Ima tudi imo od vira dobre vode. Boljunec, pomenja slovenski: Boljši vir, boljša voda, (Aqua mellor), 8 Do leta 1783 dolinski duhovniki (fajmoŠtrl) so bili le nadoinestnlki (vlcaril) Škofovi za Dolino. Tržaški škof Anton Goppo »trščanskl knoz» stanoval jo v Dolini od leta (1450-1459). Njivo pod vasjo ležeče so kličejo Še današnji dan »pod Škofijo,« ' Bened, Fogarini je bil Župnik v Dolini trikrat • lkrat (1053-1CC2), 2krat (1070-1075), 3kmt (1G7C do 1CJ0). Pomenljivi Župniki v Dolini so bili tudi: Mih. Pralni 1551-1078), Juruj JurinUti (1573 do 1007) domačina, spisavalu sta vso cerkveno knjige; zapisnike v domačem jeziku. Jakob r-engar (1C11—1634) hud nakprotnik beneške vlade v Kopni, navduševal je I. 1615 Brezane za upor proti beneškej vojski, kakor poroča Fr. P. Sasp. Storia d. Uscoeli. h. Krneti linrmrk pleM. (1715— 1750) spisal je dogodek o večnej lilšl p. S. Jožefu v nemškem jeziku (delo namenjeno caroviču avstrijskemu) i v italijanskem. Rokopisa se hranita v dolluskej Župnijski knjižnici. Jot. Aornč/č (1847-1851) umri v Trstu 1. 1867. znan pisatelj, zapustil je tudi zgodovino tržaške škofije v slovenskem jeziku, katera ni še zagledala bele gadne. J. S. nemu bolehnemu otetu Marku in jednoinsedemde-setletnej, nfe 11 let do cela slepej materi Mariji katerima je bil umrši Jurčič, vestno izpolnjuj^ četvrto zapoved božjo, ves čas svojega življenja hvaležen sin in dejanski podpornik. Uverjeni smo, da slovenski narod svoje Česti in zahvalnosti pokojnemu pisatelju ne more lepše kazati, nego s tem, da dostojno skrbi za bole h ne in neimovite rolibdje njegove. Mislimo tudi, da oče, ki je rodil in mati, ki je poklonila narodu slovenskemu takega sina, vredna sta, da oba hvaležno podpiramo to kratko dobo, katero jima je božja praviia odloČila še prebiti na svetu. Ako bi se pa izdavanje Jurčičevih zbranih spisov po kakšnej neljnbej priliki zakcsnilo, skrbel hode osnovalni odbor za to, da bodeta roditelja Jurčičeva Vendar redno dobivala mesečno, nabranim novcem primerno podporo. Novre za Jurčičev spomenik nabira osno-vnlnega odbora blagajnik, gospod dr. Josip Stare e. kr. finančne prokuratnre adjunkt in hišni posestnik v Ljubljani. Vsi poslani doneski oglašali se bodo javno (mi slovenskih lislih. V Ljubljani 14. maja 1881. Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik: Dr. Valentin Zarnlk, predsednik, Peter Grasselll. Fr. Levstik. Dr. H. Dolenec. Prof. Toma Zupan. Dr. Iv. Tavčar. Iv. Hribar. Dr. Josip Stare, Fr. Leveč, blagajnik. tajnik. V Trstu naj se darovi blagovole pošiljati npravniStcii Edinost i. Itu/Mlavu v Trstu za prihodnje leto jo sklenena lu začele so se o njej žive razprave; posebno »Trlester Tagblalt« so zanjo zelo zanimiva; vsak dan donaŠa članke o njej. Prvo prašan je je, v katerem kraju ima biti; menjenja so različna. Najprej se je nasvetoval pri Bojani prostor, na katerem so vojaške vaje in jo bil blagosloven prapor veteranskega društva; a ta nasvet si jo ovrgel, ker v deževnem vremenu ni raldjivo to zemljišče zarad velicega blata. Nasvetovuni so bili Se razni drugi kraji; zadnji nasvfet je, naj se razstava napravi mej Sv. Jakobom In morjem na vshodnjej strani Lloydovega arsenala. Prostora je tam dosti, razgled lep, le spodnji del je močviren i bi se tedaj ne mogel rabili. — Nu, stvar se je začela razvijati, želimo jej najboljši vspeh, nego ga je imela zadnja razstava. Dela, truda, prizadevanja j« treba od vseh strani, da ho raztava res to, kar ima biti. V »l>ČlnI VellklUol je skočil, kakor se nam piše, pretekli tedon prileten mož v domači studenec. Izvlekli so ga, ker ni bilo nagle pomoči, poznej mrtvega. Revežu, ki se je bil še le pred letom drugipot oženil, se je bajć začelo mešali v glavi. Tržno poročilo. Zaznamovati moremo nekoliko več živahnosti v kupčiji, posebno je nekoliko več pra-Sanja po kave in olju. Kava,—Vsled inočucjih naročeh iz notranjih dežel, so cene kavo postale nekoliko više, poskočile so to dni za 2 do 3% in vtegnejo še kaj malega poskočiti, vendar pa ni pričakovati velikih sprememb. Danes velja Itio od gl. 52 do gl. 75, — Java gl. 79 do gl. 85. — Portorlcco gl. 04 do gl. 102. — Geylon plani. gl. 97 do gld. 133. -Santos gl. 75 do 82. Olje — fino namizno je poskočilo zadnjo dni za 2%, tudi za jedilno terjajo lastniki malo više cene, — ker je zdaj nekoliko več kupčije s tem blagom. — Fino namizno olje velja gl. 53 do gl. 03. —, jedilno gl. 40. — do gl. 45. -, bombažno gl. 32 do gl. M1/,. — Sadje. Sultanlna vedno dražja, ker je pn-manjkuje, drugo s,ulje nespremenjeno. — Sul-tanina velja od gl. 44 do gl. 51. —, cvebe gl. 20 do 38 gl. —, opaša gl. 23'/, do gl. 24'/,. -, rožiči gl. G. - do 8'/,. fige gl. 17. —, mandlji gl. 76 do 82. —, pomarančo in limone gl, 5 do gl. 7. - Riz — še vedno prav po ceni. — Italijanski velja od 10'/, do 21'/,. ltangon gl. 13 do gl. 14. Mast in Iptk. — Kakor smo uže zadnjič rekli, postaja to blago vedno dražje in vtegne Še poskočiti. — Špeli velja od gl. 00 do gl. 00., — mast gl. 09 do gl. 70. Petroleji —brez spremembe, vtegne pa malo poskočiti, ker ni došlo nič blaga zadnji čas. — Gena je gl. 10'/* <1° gl. 10'/,, — Pridelki, žita, seno itd. brez premembe. Zanimivo je v današnji Številki »Ed.« priobčen lnserat: »Olikks-Anzeige« od Sumuela Hekscher sen. v Hamburg!. Ta hiša je s vojim natančnim izplačevanjem tukuj in v okolici pridobljenih zneskov nu tako dobrem glasu* da opozorimo vsakega že na tem mestu nu nj'>no današnje naznanilo. I>unaj*kn borza dne maja. F.notni dri. dolg v bankovcih 70 gbi. K." kr. Knolni dri. dolg v srebru . . 11 40 • Zlat i renta M • 85 a 1) ih /..i\ ni /ajc m .... 133 C — In lni< r narodne banke . . . Kili C — M Kreditne delnice :ir>8 « •JO • London lil lir st Tlin .... n < • 5 a Srebro . . . — ■ — a Napoleoni . . ...... 9 t ■ (J. kr. cekini . ...... 5 • 51 a 1(K) državnih mai k..... r»7 fl 5JI) a Javna zahvala. O nriliki noroke N. V. cesarjevima Rudolfu j'; slavno kiini. iisko Županstvo 100 knjiŽič; »resarjeri1' K t< ti (i I' m isleilnik arslrijski« /;» tukajšnjo šols. mladino nakupili blagovolilo. Za ta blagi čin izreka podpisano šolsk. voiUtvo javno zahvalo Istemu v imenu Šol*, mladine najsrčnejšo zahvalo. Vodstvo I raz. tj. Sole s Komnu dne !10. maja 1881. Ah/oh l.eban, __nudučltelj. Prodajdnica jnUo prostorna i svetici (i! volicih oken) za prodajo raznega mešanega blaga najbolje opravljena, blizu župnijske cerkve v velikoj vasi na Notranjskem daje se v najem s potrebnimi drugimi prostori vred. Kvenlualno mogel bi najemnik prevzeli v oskrbovanje tudi .7 hite z gostilno i nekolikim vrtom obsezajnČim 'njive, travnike i vinograd. — Izvestja daje iz prijaznosti opravnistvo »Kdi-nosti«. (2—2) u n.j. am pisarske (dninarske službe pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani z letno plačo 480 gld. Prosilci za to službo naj vlože svoje prošnje pri omenjenem glavarstvu do /.i', junija t. f. in dokažejo, da so popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika in da imajo lep rokopis, V Sežani, 18. maja 1881. (2—2) Kopališče v Trstu nadzorovano po Dr. P. Gorzalini, via Oelsi št. 12. (Accpiedolto). Kopel v kadeh; studenčnica, topla in mrzla. Mineralna voda (žveplo, železo, ar-senik itd. slap, parna kopel itd, (.'ena in vse drugo se poizv6 vsaki dan pri kopališčuom vratarju. (0—2) Doslej še ne doseženo zdravilo zoper TRGANJE PO UDIH iii. revmatizem pri čutničnih boleznih vsake vrste, i»rl trganji v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, revma-tienej zoboll, trganji v križu in členih, pri krču, KpMiicj slabosti mišic, pri tresenju, zamrlih udih zarad dolge hoje ull .starosti, pri bolečinah v za-eeliciiih ranah, pri mrtviidii itd. je iz zdravilnih zelišč od lekurnlourju Jul. Herbabny nu Dunaj! napravljeni zeliščnili zelišč jj HtRtlAUNT VJIEN i ,Neuroxylin. VimrtnBti" banje in ozdravlja zelo " hitro in zanesljivo. Pri mnogih leta trajajočih po-skušnjah v civilnih ln vojaških taolnlinioah se je dokazalo, d« |e Neuroxylin najboljše bolečine tolažeče sredstvo, ki vtolaŽl tudi najhujše bolečine, ki s<' celo pri zelo zastaranih boleznih popolnoma preženejo Ugodna priznanja slavnih idravnfkov in stotera zahvalna pisma to potrjujejo. Zdravniško priznanjo. Gospodu Jul. Herbabny lekarničurju na Dnnuji, Ker je porabljen Neroxylin, katerega ste VI podarili garnizijskej bolnišnici in je pri nervozne) glavoboli na enej strani in pri mitičnem revmatizmu z marsirunjem vred zelo veliko koristil, zato prosim, pošljite bolnišnici še 1) steklenic Neuroxyilina močnejše vrste. S poselmim spoštovanjem. Josofov, dno ISO. decembra 1870. Dr. Fridr. Diickeimann, c. k. višji štabni zdravnik in voditelj gamizijske bolnišnice št. 12. Cena: 1 steklenica (v zelenem zavoju) 1 gl. 1 steklenica močnejše vrste v mdečein zavoju) za protin, revmatizem mrtvudenje t gld. 20 kr. po pošti 20 kr. za zavoj. ~ Vsuka steklenica nosi kakor znamenje pristnosti zgoraj natlsneno po gosposki potrjeno varstveno marko. Glavna poŠiljatvetia zaloga za dežele: Nu Dunaju, lekarnica »zur Barmherzlgkelt» g. .1. Herbabuy, Neubuu, Kaiserstras.se 00. Zaloge: Carlo Zanetil, lekarnica via nuova 27. N*a Itaki: M. Scarpa lekarničar; v Gorici; G. Cbri-stofoletti lekarničar; v Ljubljani: J. Svvoboda, Jul Trnkoczy lekarničar; v 1'ulji: A. Wassi karnlčar. ussermunu le-(12-10) The Na sto tisoč ljudi ve hvalo za lepo, goste lase edino obstoječej c. kr. 1» kr. ogersko izkljuoljlvo prlvlllgiranej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grinte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dajočej prlstnej pomadl i: štajerskih planinskih :e-lišč, ali'orehov \z c. k. in kr. ogerski lzktjiiČljlvo priviligirane fubrike M. A.. Herdlioka Ha Ounaji. Wieden, Hauptstrassc, š t. 36. To nepresegljlvo sredstvo je moja mnogo Imenovana esenca za lasno in hrtninn rast, ki pri pravilnoj rabi in s prldeto po,nado štajerskih pleninsklh zelišč ali orehovim izleckoni uže v kratkem čusu celo na najbolj golih krnjih uaprari ijoste lase prejšnje barve 1 Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne hraile mojej esenci in Insuo in bradno rast. Ce lasje le Izpadejo, vpliva užov«*wii'A dneh, pri grintali uze po trikraturj rabi. Pr ir nič 3kod- tom; sivim, celo Ijivo in najboljše /j^^^B^V stieŽnolielim lu-barvila :a lase A \ sem dajo popol- »K'oppittinal« noma erno svit- (brez. primeša- jj&^H l(,bo. i'ri rab- nega svinca) lasnih barvili barva v vseh .j^^H priporočam po- barrah črno-ru-sebnosvoj »Kop-jaro ali sritlo- oH^ pitzlnul,« pri- rujara r tO mi- si no, dvojno Hutak pod porošt- močno pomudo Iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado vpat' icah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečka za barvanjem lasno rast. Moja cet. in kralj, ogertka izktjučljivo priv. Esenca za lasno in bradno rast ozdravlja v vseli primerljajili bolno lasne koronlke popolnoma ln v najkrajšem času :aijotnrlja do naj-poznejše slamati zelo goste lase, vpliva prav prijetno im glavno ka-h, brani od vsake gihtične in revmatične glarn-boli in odpravlja vso kožne nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma brc: brade ali plešaste, uže od enega do treh meseeer, v primeri tedaj v nererjetun kratkem čisn, lepa in gosto polno brado, uli goste, polne lasi1, '/.iiderajoče mnoge zahralnire so razstavljene. Naročila naj se pošiljajo g! ar ne j zalogi ces. in kr. ogerski izklj. priv. esence za lasno in bradno rast Marijo Ane llcrdlieka c. k. In kr. ogersk. izklj. posest niči privilegija Wieden, Hauptstrasse 36 na Dunajl. Cenik: 1 velika alabastrova steklenica dvojno i močne esence za lasno In bradno rast 0 gl. fil kr. 1 majhna..........2 » — a I alabastrova steklenica pristne nomade i/, štajerskih planinskih zelišč 1 » ,">0 » 1 alabastrova steklenica pristne pomado orehovega izlečka za obnovljenje las.............2 » - » Pristno lasno barvilo »Koppit/.lnal« za rudeče, črne, rujuve, ali svltlornjave št. 1 (plavo) št. 2 (rumeno) obe stekle- nicl s pladnjenia in krtačama velja 4 » — » I steklenica olja orehovega izlečka za nonovljenje las........1 « — » Pomuda orehovega Izlečka kosmetik v palčlcali..........— » f»0 » NaroČila is inozemstva ali domačih dežel se proti pošiljat vi ali po povzetji rudno in naglo vrle. Zavitek 30 kr. vec. -l~8) Latteria Milanese 11 Via deirAoquedotto 11 V omenjeni prostor se pošilja v^nk dan iz Latteria Milanese tvrd k. Biihringer. Milius et C«, v Milanu svežo mleka, kuk-r t ■ ■> I i najfinrjšc milansko surovo maslo naj i lioljše vrste na im-daj. I.lter mleka velja lli kr. Kozarec » » 5 » I Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom poiilja. NaroČilu se za zdaj sprejemajo v prostoru Ifl—1) 11 Via dell'Actjuečlotto 11. Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo tZf eden tjoldincii«, dobi se Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. 1'oroNlvo k« tlnje za i»«'l lel, poduk ■m iloiini brrzplaCno. G. NEIDLINGER, gonoralni agont V Trstu, Copso, palača Modello. Siva.ike :a Singerjete šivalne stroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. (3_2) Novo zboljšanl francoski Tambourir- vezni stroj. (//for Bonnaz.) Plijse in Confrir- stroji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-stanju. Gust. Lintner, Mariahilferstrasse 117. (IO-1) Važno vsakemu! ;rrkflrr Ker ji' na kant prišla velika tovarna za britansko srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala HO* za 7£5 odstotkov pod oeno tedaj skoraj zastonj. Celil mizna oprava iz britanskega srebra, k/jo prej stala 28 gl., dobi se zdaj za 8 gl. ter se garantira, da bo bela ostala. (S temi 8 gl. je samo delo komaj na pol plačano.) In sicer se dobi: (j mirnih nož iz britanskega srebra z ostrino z jekla (1 vilic Iz britanskega srebra, težke ln line sorte, (i težkih Žllčic Iz britanskega srebra, C najtlSnejlh Žllčic za kavo, iz britunskega srebra, 1 mlečna zajemalnlca iz britanskega srebra, (i finih tac za desert, 2 lepa svečnika, 3 jamih kozarcev, 0 lepo izdelanih tac, G kristalnih podlog za nože, 1 posoda za sladkor, 1 presejalnik za čaj, 3 line tace za sladkor. Skup: 54 kosov. Vsi ti krasni izdelki sc dobijo za 8 gl. NaroČi se ull s poštnim povzetjem, ali pa da so denar naprej pošlje, pri nas: Britaniasilber-Depot C. Langer VVien ii. obero Donaustiasse 77 • Ako i»i blago no ugajalo, se v 8 dneh vzame nazaj, in plačana svohi povrne. 10—9. Haupl-flnwlnn dlniar Lotturl« f». teo.ss« Mark. Dl« Oenlnno (arantlrt dar tla al. Olilcks-Anzeige. Einladung zur Betheiligung an den Gewinn~Chancen dor vom Staate Hamburg garantirten grossen Gold-Lotterie, in welcher flber 9 Millionen 600.000 Mark sicher gewonnen vverden miissen. Die Gewinne diesor vortheilhaften Getd- Lotterio, \velche plungemass nur 1(X),U0U Lose enthtilt, slnd folgeude, namllch: Der griisste Gevvinu ist ev. 400,000 Mark Mnrk Murk 250,000 I 5 Gowinne u4000 150,000 ! 105 Gewinne a 3000 100,000 | 263 Gevvlnne a 2000 Prilniie I Gawinn I Gewiim I Gevvlnn I Ge\vlnn 75,000 > 12 Gewlnne il 1500 50,000 2 Gevvlnne d 1200 2 Ge\vlnne u 40,000 631 Gewlnno il 1000 3 Gevvlnno a 30,000 873 Gewinne i\ 500 4 Ge\vinne u 25,000 1050 Gewlnne ii 300 2 Ge\vhmo il 20,000 | 60 Gewinne ti 200 12 Ge\vinno a 15,000 100 Gewlnno a 150 I Go\vinn a 12,000 28860 Ge\vlnne i\ 138 24 Ge\v. a 10,000 3900 Govviune a |24 5 Gewlnno a 8000 75 Gevvlnne i\ 100 3 Gewlnne il 6000 7800 Gew. a 94 u. 67 54 Ge\vlnne d 5000 7850 Gow. il 40 u.20 und konimen solehe ln wenlgen Monaten ln 7 Abtheilungen zur sicheren Entscheidung. Dle erste GcmIiiiikIoIiuiik lst amtlich aut' den 15. umi I«. «9unl festgestellt und kostet fur dleso erste Ziehung «I»k iranzo OrlffiiiallAOK nur 3 Gulden 50 kr. o. W., lialli«' OriitlnallooK nur 1 Gulden 75 kr. 6. W., vhTtrl OritflnallooM nur 88 kr. 8. W., und vverden dieso vom Staate garantirten Original-Loose (keine verbotenen Promessen) gegen frankirte F.insendung des Betrages selbst nach den einlerntesten Gegenden von mir versandt. iiCa Jeder il r liethelligten erhalt von mir neben stfinetn Original-Loose aiich den mit dem Stants-vvappen versehenon Original-Plan gratis und nach stattgeliabter Ziehung sofort die amtllohe Ziehungsliste unaufgefordert zugesandt Die Auszaliluiig und Versendung der Cenimigeltlar erfolgt von mir dlrect an die Interessenten prompt und unter strengster Versohwiegcnhelt. Jede Bcstellung kanu man elnfach auf elno Posteinzahlungskarte oder per recomman-dirten Drief inuchen. Man vvende sich daher mit den Auf-triigen verlrauensvoll an ttuiiiiH»l IleckM'lier Konr.« Dunquleur uml\Vecbsel-Comptolr ln 1IAMHURO. ■m Auerovo ■ nujlHiljše barvilu za za hleskastn, rvjarn ln črno eiliini najbaljit na kontinentu, % pnrottrotn. da se /«>-rrne :nr*rk, barva v t", „liuntaj, in »lat^n, duše barva pri umiranju ur mlmirn, Patent /a Arsln, i/ersk >. Pena /:i k.irton tekoeimi /a iiroielkantn I gld. /ti rrun ali ri'jar,i gld / natančnim naznanilom, k.iko ne ima rabiti 'JO kr. več v gotovini ull s izvzetjem. »koppit/inovo« najb.djše sred stru :a nh ra nje nje ki>fy zoper prh/m, rerma-tizem, kolne spvščaje, st.ire in nore rane, utekli),r, kakor tiidi zo]»-r vstik.< ilnigo zunanjo h,ilezen steklenica l gij. 20 kr. v gotovini uli s povzetjem, z ovitkom kr vec. Mnog,) spnčoI leži Ua razgled pri H. Mrdlidka, xi «l";iv- vmsinik na Dunaji, Wleden, Hauptstrasse it. 36, kamor naj se pošiljajo rsa naročilu. (24—1 Ravnanje z vinom se d j unsko uči v novo izdani knjigi z recepti, ktera obsega navod k požlahtenju'kislega, pustega ho t ornega vina, napravljanje vina brez grozdja; vina iz d roži j (iz /00 litrov 1000 litrov) s pristavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, in fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače i: sadu, vinskega očetu, očetove esence, žganja, ruma, likera. sadnih izfečkov, drožij, dišav, zdravilnih špirita: Mih hnlzamov, m ji/a, in nad tOOO trgovinskih stvari, ktero dajejo več ko M)°/f dobička. — Gena ,'{ gl. — Nuročuje sc z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem' pri: Marija Hrdlička, c. k. priv. lastnica, Wicn, Vvieden, Hauptstr. Nr. ;iti, I. Stock 34. (21—9) 1 Glavna zaloga 1 ^ izvrstne 'ir |PIVE iz pivovarne STEINFELD (liralov Reiningliaiis \ Graih) pri (50—22) i via degli Arstiii v Trstu. Jf Prodaja v sodcih in boteljah. 1 X Na prodaj so tudi drožje (fecciadi blrra). 3 Smrti iz žrela otet. V malem mestu Sha\v-forlli pri ltoclidate je Zivol moŽ, ki se jo pečal s tem, dti je v rudarskih iamah ^»reillhe kopal. Bil je 1110-cen in krepek ter je premagoval najtrša tlela, dokler ni lioga skušal i so lotil takih težav, ki morajo vsako človeško telo ugonobiti. Pred dvema letoma jo tega moža napala kdezeu ter ga popolnem potrlu. V9MIA C !'TtfUHBt!' Uf'b'j nuvezaueiiiu na i /HK^P mra^M^}'' , svojo telesno moč in / BSjlvlvstrajnost pri delu, dajo rlf/llft^^ ^^SSrJ služil kruli sebi in svojej rodovlnl, vsalmol je studenec življenja, in kar si je prihranil, to je naglo ____________kopnelo ter je začela lakot trkati na njegova vrata. Dolezen se je menjala z boleznijo, tuko da je bilo strah pogledati tega moža, kakor sonca je hodil po hiši, tako naduho ln trganje jo Imel, da jo uže zelo teško dihal. Ker ga je bilo sram beračiti ter ga jo skrajno uboštvo sililo, da si kaj zasluži, preskrbeli so mu njegovi prijatelji lahko delo. katero zdaj opravja majhna deklica. Kakor lahko je tudi bilo to delo, vendar je bil ta poprej tako močni človek prisiljen opustiti ga v obupu, ker mu j« bilo preteško. Teško mu je bilo za živež, a šo težjo je živež pre-bavljal, ker so bila njegova probavila pokvarjena, l kakor se jo zdelo, bre/. vsega upanja do ozdravljenja. Strašim ga jo želodec bolel ln zdravniki mu niso mogli pomoči. V leni stanju so mu poslali njegovi prijatelji kratko oznanilo, v katerem so liilo dobre lastnosti Shiikerje-vega Izlečka omenjeno ter nristavljeno, kako dobro zdravilo jo pri dlspenslji in družili podobnih boleznih. Kakor se topljenoc poprijemo slamnate bilke, tako je sprejel bolni inož ponuđeno zilruvllo. V tem času jo bil ta mož le kost in koža; z rabo ShakerjevegaIzlečka pa jo ozdravel, k moči prišel in bil jo smrti iz Žrela otet. Nuglo sta ponehalo trganje in naduha, prebav-Ijunje se |o popravilo in ko jo niinolo nekoliko mesecev, šel jo mož zopet na teško delo. Vsak dan jo delal, nad dvanajst mesecev, ko jo ozeravel. Vsak pritrdi, da je bilo to zelo čudno ozdravljenje, in to se lahko dokaže, ker poštar, alikedo izmej veljavnih muž v Slnuvfortu potrdi resničnost tega dogodka. Tu mož se imenuje TomaŽ Hnggs, stanuje v 1'oelTerruce, Shtuvfortliu pri ltochdeju, na Angleškem. To pu ni edin primerljaj, ker prav ta Uleček jo čuda delal, in če žele bralci nričal, naj ml pišejo ln pošljem jim sto družili, ki tudi dokažej» v ..ko moi-Shakerjevega izlečka. . Skoraj en milijon (l,«10.000) steklenic tega zdravila je bilo lansko leto 1830 na Angleškem prodanih, in skoraj brez naznanil; ta mnogobrojna prodaja jo Izvirala večidel iz tega, ker so to zdravilo priporočali ljudje kterim jo pomagalo in so to v svojej Hvaležnosti svojim prijateljem ln drugim objavili. Toliko se še nobenega zdravilu v nobenej deželi v tako kratkem Času ni razprodalo, kar brez vsako d vom bo priča, da ima to zdravilo pravo vrednost. Steklenica velja 1 gld. 25 kr. Zaloga v Trstu: Lekarnica al Camello 25 Corso Iv. llat. Furalioscbl; lekarnica piazza grandc: Paolo Rocca. V Zadru: lekarntca Androvič. Vlastnik A. 1. Wlthe v Frankfurtu na Meni. 3-3 Lastnik društvo »EDINOST.« — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANU': Tisk. F. Huala v Trstu.