GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Posamezni izvod 30 Srošer, mesečna naročnina 1 šiling Živela zmaga svobodoljubnih sil nad fašističnimi osvajalci! * Združimo se z vsemi demokratičnimi silami, da priborimo svetu traten in pravičen mir! letnik II. DUNAJ, V PETEK 9. V. 1947 ŠTEV. 27 (55) Po dveh lotih Koroški pevski zbor v Trbovljah Opolnoči 8. maja 1945 je uradno kapitulirala nacistična Nemčija. Tega dne je bila dokončno zlomljena oborožena sila najbolj mračnjaškega sistema, ki ga je doslej poznala zgodovina. Tudi koroški Slovenci sc s ponosom Uvrščamo med tiste narode, ki so doprinesli svoj delež k uničenju fašističnega vojnega stroja. Že 1. 1942 se pri-Cenja na ozemlju Slovfenske Koroške Partizanska borba. Kljub težkim prilikam je zajela vse slovensko ozemlje 1,1 dosegla lepe uspehe. Največji uspeh Partizanskega gibanja je bilo sodclo-yanje slovenskega ljudstva na Koroškem ter osebno junaštvo, požrtvovalnost in predanost koroških partizanov. Partizansko gibanje na Koroškem je Povzročilo nemškemu vojnemu stroju ubčutno škodo. Slovenska Koroška je bila v nemških vojaških načrtih pomembno strateško področje. Koroški Partizani so rušili prometne zveze, ki s° vodile na razna nemška bojišča, Uničevali nemško živo silo in preprečevali gospodarsko izkoriščanje Slovenske Koroške za namene hitlerjevske vojske. Prej kot katera koli zavezniška vojska so slovenski partizani Ponesli oboroženo borbo globoko na °2emlje Hitlerjevega rajha. Zato pomeni boj koroških partizanov dostojen doprinos k skupni zavezniški 2magi nad nemškim fašizmom, v Koroški partizani so se od vsega zadetka organizacijsko vključili v borbo mgoslovanskih partizanov. S priznanjem Jugoslovanske armade kot ene j^med zavezniških armad je bil tudi k°j koroških partizanov priznan kot del skupne zavezniške borbe. Ta or-j^hizacijska povezava z narodnoosvobodilno borbo jugoslovanskih narodov slučanja. Koroški Slovenci so se *9t del slovenskega naroda vključili v njegov narodnoosvobodilni boj in s um podrli krivične, vsiljene meje. ^ ^0 naslonitvijo so bili zagotovljeni mdi vojaški uspehi in pravilna poli-’ena smer nardodoosvobodilncga gi-ania na Koroškem. Partizansko gibanje na Slovenskem °roškem se ni moglo omejiti samo na vojaške akcije, ampak je postalo . svoji politični vsebini napredno, antifašistično gibanje. To se pravi, da je ljudstvo zavedalo, da je potreb-. a nepopustljiva borba proti nacistom n njihovim pomagačem in da je to umi pogoj za osvoboditev in za vzpo-. avitev resnične demokracije. Tako nc med koroškimi Slovenci na eni stra-* dozorelo prepričanje, da je narodna vSvoboditev in združitev z ostalim slo-unskim narodom dosegliva samo z bil* dno borbo, na drugi strani pa^so j,' ustvarjeni pogoji za borbeno šolanje vseh antifašističnih sil. st vi Pni sovražnik slovenskega ljud-a a kakor tudi demokratično čutečih zenfrijcev je bil takrat nemški fašt-jjJ11' Zato je razumljivo, da je narod-s °svobodilno gibanje na Koroškem bo^melo za tem, da vključi v skupno d° tudi antifašistične Avstrijce, ti akor v času oborožene borbe pro-vcna.c.'zmu tako imajo koroški Slo-d, in pravi avstrijski demokrati tu-naro re*S skupnega sovražnika: medenj Uni imperializem, ki poizkuša po s*:rani zasužnjevati koroške Slo- Združeni pevski zbor koroških Slovencev je 5. maja obiskal Trbovlje, kjer mu je prebivalstvo priredilo prisrčen sprejem. Množica več tisoč delavcev in ostalega prebivalstva je sprejela koroške pevce na kolodvoru in jih spremila v trg. Sprejemu je prisostvovala celotna delovna brigada »Tončki Čeč«, ki je prav takrat odhajala na mladinsko progo. Šolska mladina je obsula koroške goste s cvetjem. Velika dvorana Delavskega doma ni mogla sprejeti vseh, ki so želeli prisostvovati koncertu koroškega pevskega zbora. Pred koncertom je pionirski pevski zbor odpel v pozdrav koroškim gostom pesmi: »Vstani mladina« in »Rudarsko«. Koncert sam se je spremenil v navdušeno manifestacijo za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. Trboveljske množične organizacije so predale združenemu zboru koroških Slovencev darila in cvetje. Poročila o ostalih koncertih naših koroških pevcev zaradi slabih poštnih zvez še niso prispela ter jih bomo objavili v prihodnjih številkah. Kako je s propagando za »nedeljivo Koroško" Državni sekretar Ferdinand Graf je v nedeljski številki celovške „Volkszeitung” napisal članek, kjer v uvodu govori o „ne-deljeni Koroški in v nadaljevanju pravi med drugim: „Če bodo ob koncu tedna na sestankih na Koroškem govorili vodilni či-nitelji OeVP z Dunaja in iz drugih avstrijskih dežel, se bo to zgodilo zato, ker hočemo v polno zadeti raznašalce raznih priše-petovanj in izraziti koroškemu prebivalstvu in koroškim volivcem OeVP globoko povezanost ostalih avstrijskih dežel s Koroško." V sredo pa je glasilo OeVP prineslo obvestilo, da bodo konec tedna prišli na zborovanja v večino krajev na Koroškem številni ministri in vodilni politični predstavniki OeVP iz vse Avstrije. Govorili bodo o avstrijski mirovni pogodbi in o ..nedeljivi Koroški". Koroški Slovenci vemo iz izkušenj, da pomeni tako imenovana povezanost avstrijskih in nemških dežel z „nedeljivo Koroško" podporo velenemških elementov vse Avstrije koroškim šovinistom in izvrševalcem germanizatoričnih teženj. Avstrijska ljudska stranka hoče z uvozom OeVP-jevskih propagandistov iz vse Avstrije dvigniti vero v zmago velenem- ke šovinistične parole o ,.nedeljivi Koroški", ki jo je močno omajal izid moskovske konference. Razen tega je to izraz strahu avstrijske velenemške reakcije pred delom medzavezniške komisije na Dunaju, ki bo v kratkem pričela razpravljati o še nerešenih vprašanjih avstrijske mirovne pogodbe. S tem ukrepom, ki predstavlja poseganje imperialističnih elementov vse Avstrije v koroške razmere, poskuša avstrijska reakcija reševati ,.nedeljivo" Koroško z velenemškimi imperialističnimi silami in onemogočiti medzavezniški komisiji, da bi si ustvarila o razmerah na Koroškem objektivno sliko. Široko organizirana avstrijska kampanja, ki je predvidena tudi po vsej ..šperconi”, dokazuje, da je bila prepoved govorjenja o mejnem vprašanju, ki so ja izdale britanske okupacijske oblasti, dejansko naperjena samo proti OF, da pa ne velja za tiste avstrijske stranke, ki razvijajo svojo propagando proti osvoboditvi koroških Slovencev. Zelo nas zanima, koliko avstrijskih ministrov in predstavnikov OeVP, ki bodo konec tedna kljub prepovedi okupacijskih oblasti govorili o ..nedeljeni Koroški", bodo britanska vojaška sodišča obsodila po § 200, točka 4. Sovjetski komentar o Marshallovem govoru o moskovski konferenci Po vrnitvi iz Moskve je imel zunanji minister Združenih držav Marshall 29. aprila v radiu govor, v katerem je ameriškemu ljudstvu poročal o uspehih zasedanja sveta zunanjih ministrov v Moskvi. V tem govoru je skušal vso odgovornost za potek moskovske konference prevaliti, na delegacijo Sovjetske zveze. Stališče sovjetske delegacije je bilo v njegovem govo- ru prikazano v lažni luči in prav tako je bil iznakažen smisel sovjetskih predlogov. K temu govoru piše sovjetski list „1 z -v e s t j a": Pri poročilu o razgovorih o avstrijski mirovni pogodbi se je Marshallov govor zlasti oddaljil od resnice. Marshall je podoben čarovniku, ki bi rad pred očmi občinstva spremenil črno v belo in belo v črno. Pod- vence, jim kratiti pravico do samoodločbe, na drugi strani pa gospodarsko in politično podjarmiti avstrijski narod in ga izkoristiti za svoje reakcionarne načrte. Tradicija partizanske borbe na Koroškem jasno označuje smer, kako je treba voditi narodnoosvobodilno borbo koroških Slovencev in kako naj slovensko ljudstvo skupno z demokratičnimi silami v Avstriji bije boj proti zahrbtnim načrtom imperialistov. Danes noben resničen protifašist in demokrat ne dvomi o pomembnosti partizanske borbe na Koroškem. Dogaja se sicer, da skušajo nekateri ljudje partizansko gibanje omalovaževati. Vendar tako omalovaževanje sa- mo dokazuje, da ti ljudje nikdar niso bili iskreni protifašisti in da imajo s slovenskim narodom na Koroškem iste načrte kot jih je imel nacizem, Na narodnoosvobodilno borbo koroških Slovencev je danes pozorna vsa svetovna demokratična javnost. Napredne države in napredne sile vsega sveta občudujejo junaško borbo koroških Slovencev za osvoboditev in za združitev z Jugoslavijo ter jim nudijo vso možno podporo. Prelita kri koroških partizanov prepričevalno utemeljuje zahteve koroških Slovencev po priključitvi in povezuje koroško narodnoosvobodilno gibanje z naprednimi in demokratičnimi gibanj' vsega sveta. tika sovjetski delegaciji predloge, ki jih to nikdar ni stavila. Tako je na primer brez sramu trdil, da bi morala biti Sovjetski zvezi na račun reparacij predana tudi imovina, ki so jo Hitler in nacistični režim po marcu 1938. leta nasilno vzeli Avstrijcem ali državljanom Združenih narodov. Marshall zelo dobro ve, da je sovjetska vlada že v februarju 1947. leta izrecno poudarila, da za nemško imovino ne morejo šteti imovine, ki je nasilno ali kot posledica „ariziranja" postala nemška. Sovjetska delegacija pa je bila prej ko slej proti zahtevam, da avstrijski in tuji posestniki v Avstriji, ki so po anšlusu svoja imetja lepo prodali, dobe sedaj po zlomu Hitlerjeve Nemčije ta imetja nazaj. Tako bi, kakor je Marshall nekoč dejal, „enega in istega konja dvakrat prodali". AVSTRIJSKI ZAKONI BODO PRIZNANI Marshall je dalje izjavil, da sovjetska vlada ni soglašala s tem, da bi bilo imetje, ki ga bo dobila v Avstriji, podrejeno avstrijskim zakonom; to bi pokopalo avstrijsko neodvisnost. Sovjetska zveza se nikdar ni protivila temu, da bi bilo imetje, ki je na avstrijskih tleh, tudi podrejeno avstrijskim zakonom. Nasprotno, sovjetska delegacija je in bo priznala to načelo z vsemi pravnimi posledicami, ki iz tega izhajajo. Kar se pa tiče sovjetskega stališča v vprašanju surevenosti in neodvisnosti Avstrije, je treba spomniti samo na besede, ki jih je izrekel Molotov pred koncem konference: „Kar se tiče suverenosti in neodvisnosti Avstrije, je bila Rdeča armada prva, ki je doprinesla k vzpostavitvi suverene, neodvisne, demokratične Avstrije. To je priznala tudi avstrijska vlada in to je dejstvo, ki ga nihče ne more spremeniti!" BODOČA državna ureditev NEMČIJE To vprašanje je Marshall predstavil tako, kakor da je Sovjetska zveza nastopila za čezmerno centralizacijo oblasti v Nemčiji in za vzpostavitev močne osrednje vlade, „iz katere se zelo lahko razvije nacističnemu sistemu podoben režim". V predlogih sovjetske delegacije je bilo govora o začasni nemški vladi, ki bi zagotovila politično in gospodarsko enotnost Nemčije in hkrati prevzela odgovornost za izpolnitev vseh obvez do zavezniških držav. Kot temelj za sestavo take vlade so bile predlagane naslednje smernice: politična ureditev Nemčije naj bo demokratična in organi oblasti naj bodo izvoljeni na demokratičnih volitvah. Marshallu je predobro znano, da so sovjetski predlogi o bodoči ureditvi Nemčije jasno povedali, da mora biti odpravljena Hitlerjeva centralizacija državne uprave, ki je uničila deželne zbore in samoupravne deželne uprave. Sovjetska delegacija je znova izjavila, da hoče v Nemčiji vsaj tak sistem, kakršen je bil včasih na temeljih weimarske ustave. Ce Marshall izjavlja, cla bi centralna vlada, kakršno predlaga Sovjetska zveza, po mišljenju ZDA in Velike Britanije privedla do režima, ki bi bil podoben nacističnemu sistemu, potem gotovo misli, da je weimar-ska ustava dovedla Nemčijo do nacizma. Če ameriška in britanska delegacija zahtevata razširitev polnomočij posameznih dežel in britanska delegacija celo „vso oblast deželam’, potem se tu izraža želja za razkosanjem Nemčije. Sovjetski predlogi so proti poskusom, da bi Nemčijo kot samostojno državo uničili, proti razkosanju Nemčije, kar vse tiči za temi predlogi, ki so za razširjenje deželnih polnomočij in zmanjšanje moči centralne vlade. Takšna oblast, ki bi bila zgrajena na temelju, za katerega se je ameriška delegacija borila v Moskvi in za katerega se Marshall bori tudi danes, ne bi mogla izpolniti naloge, da bi vzpostavila miroljubno in demokratično Nemčijo in jamčila za izpolnitev vseh obvez, ki jih ima nemški narod do zaveznikov. GOSPODARSKA ENOTNOST, REPARACIJE, POGODBA ŠTIRIH SIL Tudi v poročilu o gospodarski enotnosti Nemčije je Marshall smatral za potrebno, da se je izognil resnici. Gradivo, ki ga je Sovjetska zveza predložila na zasedanju sveta zunanjih ministrov, dokazuje o številnih poskusih sovjetske delegacije, da bi v skladu s potsdamskimi sklepi dosegla gospodarsko in politično enotnost Nemčije. Z druge strani pa Sovjetska zveza ni dobila nobene podpore v svojih predlogih, da bi vzpostavili nadzorstvo štirih sil nad gospodarskim središčem Nemčije — Porurjem. 2e samo to, da je srce nemške industrije odtegnjeno skupnemu nadzorstvu, jasno kaže, s katere strani prihaja odpor, da bi se podvzeli skupni ukrepi v nemškem gospodarstvu in da bi dosegli gospodarsko enotnost Nemčije. ZAVIRATI HOČEJO RAZVOJ MIRNODOBSKE INDUSTRIJE Marsahll je ameriško javnost napačno informiral tudi o bistvenih razlikah v vprašanju nemških reparacij. Kakor znano, predvideva jaltski sporazum reparacije tudi iz tekoče proizvodnje. Sovjetske zahteve se opirajo na te sklepe. Ameriški zastopnik je proti povračilu škode iz tekoče proizvodnje nemške mirnodobske industrije. Ta odpor je v prid an-gloameriških monopolističnih skupin, ki ne bi rade dopustile, da bi se nemška mirnodobska industrija razvila. Kajti jasno je, da bi tovrstne reparacije pospeševale razvoj nemške mirnodobske industrije in da bi ta, ko bi se nekoč dovolj opomogla, lahko postala tekmec ameriških in angleških trgovcev na svetovnem tržišču. Marshall je prezrl ta bistveni del nemškega vprašanja. To pade posebno v oči, ko govori o pogodbi štirih sil o demilitarizaciji Nemčije. Kdor je spremljal razgovore o tej pogodbi, se je nedvomno prepričal, da je Sovjetska zveza pripisovala temu vprašanu veliko važnost. Ameriški osnutek ne nudi nobenih jamstev, ki so predvidena v sklepih jaltske in potsdamske konference. Ameriški osnutek temelji na tem, da je dovolj, če se Nemčija razoroži, ne da bi pri tem skrbeli za demokratizacijo in denacifikacijo Nemčije in za jamstvo proti morebitni bodoči nemški na-padalnpsti. Sovjetska delegacija je opozorila na slabosti tega osnutka. Vztrajala je, da bi ga dopolnili s tem, da nad Porurjem, ki je te- melj za nemško oboroževanje in industrijsko oporišče nemških militaristov, ustanovijo nadzorstvo štirih sil, da čimprej končajo z dekartelizacijo nemške industrije in napravijo konec z junkerji, ki so vedno tvorili elito nemških militaristov. Ameriški osnutek prezira vse te cilje, ki so bili sklenjeni že na konferenci v Berlinu. V KORIST MONOPOLISTOV Postavlja se vprašanje, zakaj je ameriški zunanji minister pokazal konferenco v Moskvi v lažnivi luči? Obnašanje ameriških in angleških zastopnikov pri razpravljanju o nemškem vprašanju ni ravno vedno kazalo, da resnično stremijo za tem, da bi ustvarili jamstvo za trden mir in onemogočili nemško napadalnost. To obnašanje je bilo često v prid ozkih koristi posameznih monopolističnih skupin, ki bi rade Nemčijo in vso Evropo priključile k svojim kapitalom. Sovjetska delegacija je že nekajkrat pokazala, da je pripravljena na sodelovanje, na kompromise — vendar pod pogojem, da to ne bodo samo enostranski kompromisi in da se za tem ne skriva poskus drugih držav, ki bi Sovjetski zvezi hotele vsiliti svojo voljo. Na to naj ne pozabijo vsi tisti, ki govorijo o važnosti sodelovanja in pomenu kompromisov. Tudi oni naj s svoje strani pokažejo pripravljenost za premostitev različnosti mnenj in za dosego skupnih odločitev na sprejemljivih temeljih. Marshallov govor kaže, da se ne more sprijazniti z dejstvi. mandant, generalni poročnik Lcbe-denko, ki je na podlagi informacij ugotovil, da za ohranitev miru in reda popolnoma zadostuje dunajska policija. To ugotovitev so potrdili tudi delavci, ki so sc po Honnerjevem govoru disciplinirano vrnili v svoje okraje in čakali na uspeh razgovorov z vlado. 6. maja je nad sto podjetij na Dunaju nadaljevalo stavko. Predvsem so bila to vsa čevljarska podjetja in vsa podjetja v Liesing-Atzgersdorfu. Isti dan so se zglasili predstavniki predsedstva Sindikalne zveze pri vladi in zahtevali, da se razdelijo nakazana živila v celoti, da se naknadno razdelijo tudi izostala, že prej nakazana živila, ter da sc uvede najstrožje nadzorstvo nad proizvodnjo in razdeljevanjem živil in drugih potrebščin. Socialistični Jn OcVP-funkcionarji so odklonili zahtevo po odstranitvi nacističnega mezdnega zakona in po izenačenju plač z naraslimi cenami. Člani vlade-državni kancler Figi, vice-kancler Schiirf in ministri Sagmeister, Kraus, Helmer, Maiscl in Altcnburger ter državni tajnik Mantler so obljubili naknadno izdajo izostalih živil in krompirja še za tekoči teden. Glede svinjskega mesa je min. Sagmeister dejal, da mora s kmeti še govoriti o cenah. Dr. Figi je obljubil, da. bo po svojih močeh ukrenil vse za izboljšanje položaja in da je v stvari že govoril z deželnimi glavarji. Predsedstvo Sindikalne zveze je vladine obljube vzelo na znanje in na koncu svojega poročila poudarilo, da »bo tudi v bodoče delovalo v interesu avstrijskih delavcev in nameščencev«. S tem je bila stavka končana. Ta stavka dunajskega delavstva jc prva množična stavka v povojni dobi v Avstriji. Delavstvo je z njo pokazalo, da z obljubami nima več kaj početi, hkrati pa v njem bolj in bolj raste zavest, da lahko v svojih zahtevah uspe samo z enotno borbo proti reakcionarjem in kapitalistom v Avstriji, ki so kot povsod v Avstriji gospodarji tudi v avstrijski prehranjevalni politiki. Čeprav so vodilne oseb-, nosti avstrijske vlade označile akcijo lačnih delavcev kot »akcijo neodgovornih elementov«, »polodraslih« in »številnih inozemcev« n. pr. Grkov in Albancev, se jim s tem ni posrečilo, da bi zmanjšali pomen te stavke, ki je globoko odjeknila med vsem delovnim ljudstvom Dunaja in Avstrije. NEWYORŠKI DELAVCI MANIFESTIRAJO ZA MIR IN DEMOKRACIJO Pod geslom borbe za mir in demokracijo se je 100.000 newyorških delavcev udeležilo prvomajskih manifestacij, ki jih je pri- Trumanova politika „pomoči“ - znak za mednarodno reakcijo V govoru, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje, je bivši podpredsednik ZDA Iienry Wallace svaril Amerikan-ce pred politiko, ki povzroča vojno nevarnost in škoduje ameriškemu ugledu v inozemstvu. Možje in žene, ki imajo različna politična prepričanja in s katerimi se je VVallace pogovarjal v Angliji, Franciji in drugih državah, nočejo nobenega spora med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Evropski narodi so mnenja, da nova vojna ni nujna, in so trdno odločeni, da takšno pustolovščino preprečijo. VVallace je pokazal, da bo Trumanov program prinesel Evropi tanke in topove namesto premoga, jekla in strojev. Izjavil je. „Povsod sem moral braniti Združene države pred naraščajočim ogorčenjem.” Trumanov program za „pomoč" Grčiji in Turčiji je na novo vzpodbudil reakcionarje v Evropi, napotil vplivni konservativne časopise v Švedski, Norveški in Danski, da pišejo v napadalnem tonu, in opogumil De Gaulla, da je začel napadati današnji politični sistem v Franciji. Vse francoske stranke so se strnile in zavrnile De Gaulla. „Vo-ditelji teh strank” je dejal VVallace," so mi vsi brez izjeme izjavili, da je bila Trumanova poslanica kongresu znak za nastop De Gaulla. Dodali so, da se general zanaša predvsem na ameriško podporo. konservativni ameriški časnikarji so mi rekli, da uporaba Trumanove doktrine v Franciji pomeni, da hoče Amerika izvajali gospodarski pritisk, da bi izrinila iz vlade komuniste, ki so najmočnejša francoska stranka, in podprla samo De Gaulla. Če je to res, potem se igramo s politiko, ki lahko privede do prelivanja krvi.” VVallace je poudaril, da nihče ne bo imel nobene koristi, če bo svet razdeljen v dva tabora. Taka razdelitev sveta bi pomenila samo nevarnost vojne. ..Amerika pa namesto da bi delala za mir, dela ta razdor vedno večji.” Evropsko ljudstvo se ne strinja z ameriško politiko. Nekega dne bo ta politika povzročila, da se bo ves svet strnil proti nam. Wallace je zavrnil vse obdolžitve, da je hotel Evropo nahujskati proti Ameriki, iskal je temelje, na katerih bi lahko sodelovali Evropa in Amerika. „Ta temelj sem v Evropi tudi našel: to je močna Organizacija Združenih narodov. Samo Organizacija Združenih narodov bo uspela, da bosta Evropa in Amerika solidarni. V Evropi so trdno prepričani, da se bo s skupnim delom, s pomočjo OZN mir ohranil ne samo za eno, ampak za vse generacije.” • • Gladovne demonstracije in stavke na Dunaju Neznosne življenjske razmere, na-aščajoea draginja, črna borza in ne-edno dodeljevanje živil — vse to jc :e med dunajskim delavstvom dolgo :asa vzbujalo upravičeno nezadovolj-;tvo. Delavstvo se je naveličalo vladi-je politike lakote ter je v mnogih pod-etjih spontano začelo s stavko. Stav-:arjem so se pridružile ogromne mno-:ice delovnega ljudstva. 5. maja je več isoč delavcev demonstriralo po du-lajskih ulicah. Na transparente so zarisali svoje zahteve: Da se takoj do-ieli izostalo meso im krompir, da se lakazana živila tudi res razdelijo, da ie izenačijo plače z naraslimi cenami n odstrani nacistični mezdni davek. £ gesli »Gladujemol«, »Zahtevamo rbljubljeno meso in krompirl« so korakali pred kanclerjevo palač? na Ball-lauplatz in poslali delegacijo k vladi, ■čer z danimi obljubami niso bili zadovoljni, so demonstrativno odšli pred ralačo sindikatov, kjer so vzklikali ■Nočemo nobenih obljub več!« Delavstvo je izrazilo tudi svojo zahtevo, da sc proglasi splošna stavka. Po dolgem posvetovanju sta nato zbranim delavcem z balkona palače Sindikalne zveze govorila predsednik Bohm in narodni poslanec Honner. Izjavila sta, da sc bo naslednji dan ob 8. uri zbralo predsedstvo Sindikalne zveze k posvetovanju in nato predložilo zahteve delavstva vladi. Ob 14. uri pa bodo potem poročali o uspehih na konferencah zaupnikov vseh 16 sindikatov. Narodni poslanec Honner je ob tej priložnosti med drugim dejal: »Mislim, da mora vlada iz tega izvajati posledice in da ji mora postati jasno, da jc čas obljub minil in da se morajo obljube spremeniti v dejanja.« Daši je vladalo med delavstvom veliko razburjenje in nezadovoljstvo, so delavci vendarle ohranili popolno disciplino in policiji ni bilo treba nikjef posegati v demostracije. Kljub temu pa jc notranji minister dr. Helmer z zunanjim ministrom dr. Gruberjem vplival na dunajskega policijskega prezidenta, da jc poklical na pomoč zavezniško policijo. To namero pa je preprečil sovjetski mestni ko- redila Komunistična partija. Delavci podje-tij, člani obeh sindikalnih organizacij, ame" riške federicije dela in CIO-a, belci in črnci so nosili napise, na katerih obsojajo Trumanov program za „pomoč" Grčiji i** Turčiji ter zahtevajo sovjetsko - ameriško prijateljstvo. Udeleženci manifestacij s0 demonstrirali proti protidelavskim zakonskim osnutkom in reakciji, ki skuša omejit* demokratske svoboščine. Med manifestanti je bilo mnogo vojnih veteranov v vojaških uniformah z odlikovanji in kolajnami. Manifestanti so dobili pozdravne brzojavke naprednih organizacij in sindikatov številnih dežel. POLITIČNE msm Češkoslovaško ljudsko sodišče je obso- dilo na 15 let ječe češkega industrijca Ja-na Bato, ker je v času okupacije aktivno sodeloval z Nemci. O priliki druge obletnice usmrtitve Mussolinija so italijanski fašisti od podpori cerkvenih oblasti priredili v številnih italijai*'' skih cerkvah „maše zadušnice”. V Turinu-Neaplju in Rimu so v zadnjih dneh razširil* veliko količino fašističnih letakov. Prefektura v Neaplju je dovolila plakatiranje fašističnih letakov, ki hujskajo proti bivših* partizanom. Angleški konservativni poslanec major Quintin Hogg je ugotovil, da med britanskim sindikalnim gibanjem zelo narašča vpliv Komunistične partije. Bivši podpredsednik ZDA Henry VVallace se je vrnil iz Evrope v Ameriko. Pri volitvah v japonski parlament so dobili socialdemokrati 136 mest, liberalc* (stranka ministrskega predsednika Jošida) 128, demokrati, ki so pA.pirali vlado, 1^ mest. Kljub silni protikomunistični gonji *** nedemokratičnemu volivnemu sistemu s o dobili komunisti 5 poslancev. K volitvam na Siciliji piše list ,Unita-, d® so ..protidemokratične, protirepublikanske in ljudstvu sovražne sile doživele poraz ravno tam, kjer so se čutile najmočnejše' • Ljudski blok je zmagal kljub prevari, obrekovanju, nasilju in korupciji . Francoski komunistični poslanci so v narodni skupščini podprli zahteve francoskih delavcev po povišanju mezde in izrazili ne' zaupnico vladi. Predsednik vlade je zarad* tega komunistične ministre razrešil njihovih dolžnosti in jih nadomestil s predstavniki drugih strank. Na skupščini poslancev francoske socialistične stranke so po ostrih debatah z majhno večino sklenili, da bodo socialisti ostali v vladi kljub odhodu ko-komunistov. Reprezentančna zbornica ZDA je razpravljala o zakonskem osnutku za ponroc Grčiji in Turčiji. Po viharnih razpravlja' njih je prišlo do odkritega razdora v vrstah republikanske večinske stranke. Zbornica je s 168 proti 22 glasovom zakonski osnutek odstavila z dnevnega reda. Ameriški senator Thomas je zahteval 0<* vojnega ministra, da postavi pred voj**0 sodišče vse aktivne častnike in vojake, k* so sodelovali na prvomajski proslavi v New Yorku. .. Republikanski kandidat za bodočega predsednika ZDA Harold Stassen je na tiskovni konferenci v Washingtonu obsodil Th1 manovo politiko kot negativno. Zaradi poplave ameriških izdelkov h® brazilskem tržišču je več strok brazdi industrije pred uničenjem. V državi S® Paolo je 40 tovarn čevljev že bankrotira*0' 70 pa ustavilo obratovanje. C Drobil^,iiovtcg *) V Ljubljani so te dni predvajali sovjetski umetniški film ,V gorah Jugoslavije”, kaže junaško osvobodilno borbo jug°s ^ vanskih narodov. Pri filmu sodelujejo^ člani Slovenskega narodnega gledališča Stupica, Stane Cesnik in VI. Skrbinšek. Promet na mladinski progi Brčko— viči, ki jo je lani zgradila jugoslova**s ^ mladina, se naglo dviga. Po progi Pr° žajo vedno večje količine premoga, sol* Kreke, sode iz Lukovca, lesa in ostalih P ^ izvodov. Na dan vozi po progi okoli vlakov. 0j, Največja konopljarna v Srednji Evr. p V Vukovaru razširjajo konopljarno, & največje podjetje te vrste v Srednji Ev pi. Lani je odkupilo vso konopljo okraj „ in K Vukovar, Vinkovci, Osiek, Djakovo — -ja Manistir. Z razširitvijo bo tovarna prih0 veliko predilnico in vrvarno. Petletka odpira jugoslovanskim narodom veliko in svetlo bodočnost Predsednik načrtne komisije FLRJ An-r’jd Hebrang je imel 23. aprila govor ?a skupni seji odborov za gospodarski na-in finance obeh zbornic Ljudske skup-sčine FLRJ, v katerem je poudaril velike haloge nove petletkč. Dejal je: 'Kai je omogočilo, da smo Izdelali tako Ve*ik in obsežen plan? 1. Prehod oblasti v r°ke ljudstva ter hitri in veliki uspehi pri Sraditvi nove ljudske države. 2. Ustvaritev v°dilnega socialističnega sektorja narodnega gospodarstva. To je omogočilo, da so Prenehali veljati zakoni kapitalističnega gospodarstva, ki v družbi slepo delujejo, n da smo prešii k zavestnemu planskemu v°dstvu narodnega gospodarstva. 3. Od-slranitev zajedalskih eksistenc v vodilnih Panogah našega gospodarstva je velikega Pomena. Brez tega ne bi mogli niti pomiriti na uspehe pri obnovi in reorganizaciji kakor tudi ne na požrtvovalnost delavskega razreda in delovnega ljudstva naše de-*e,e sploh. Ta tri dejstva so ustvarila ne samo po-9°je za hiter tempo obnove, kakršnega v kapitalističnih državah ne poznajo, ampak bdi vse potrebne pogoje za izdelavo na-Se9a prvega petletnega plana. Te naloge bi lahko na kratko formulirali iakole: Petletni plan predstavlja urejen pro-9ram nalog in'ukrepov, ki naj spremenijo P®so deželo iz gospodarsko, tehnično in kulturno zaostale dežele v napredno, industrijsko razvito, kulturno in močno državo. Kakor boste videli, je petletni plan že'o globoko in vsestransko posegel v vse Ufubleme in v vse panoge našega življe-kJ®. Plan daje jasno linijo in jasne per-^Pektive razvoja naše industrije, našega Utetijstva, prometa in znanstvenih usta-n°v — skratka daje nam linijo in tempo ^ega družbenega razvoja za naslednjih let. Td izdelavi petletnega plana smo morali V Prvi vrsti upoštevali obstoječe stanje v naši deželi. Stara Jugoslavija natai je pu-*li'a precej težko dediščino v gospodarski, ellUični in kulturni zaostalosti. Znano je, :a je pred vojno spadala Jugoslavija gle-u Industrije med najbolj zaostale dežele . r°pe, v številnih in odločilnih panogah ^ 'lila na zadnjem mestu. Naša industrija |*i biia nit| daleč sposobna, da bi krila po-rebe naše države v proizvajalnih sredstvih l° Potrošnih dobrinah. V veliki meri je iz-važala surovine in živila, uvažala pa in- Nletka in jugoslovanske radijske postaje . Petletni načrt razvoja narodnega gospo-vai'stva FLRJ v letih* 1947—1951 predvide-a tudi velik napredek radijske oddajne Dočim so bile leta 1939 v JugoSla-11 sam0 4 radijske postaje, katerih skup-V* mcf je znašala 23,8 kw, bo leta 1951 ^Jugoslaviji 20 radijskih oddajnih postaj, ■j. 0 njihova skupna moč znašala 850 kw. la r*U Prlmei'no se bo dvignilo tudi število j 'ujskih naročnikov. Leta 1939 jih je bilo leta 1951 pa jih bo 570.000. jjcM°une radijske postaje bodo zgrajene v b °9rudu in v vseh ljudskih republikah in l4k° potrebno število relejnih postaj, he “ da ne bo kraja v Jugoslaviji, kjer se Sev * ni09*a slišati jugoslovanska postaja. °da se bodo jugoslovanske radijske po-sJe. sUSa'e tudi daleč preko meja Jugo-en4^e' Ograjeni bosta dve veliki postaji: 'u psrednjevalovna z zmogljivostjo 150 kw žUio^a. kratkovalovna radijska postaja z Pubb,PVoslj° 210 kw. V vseh ljudskih re-Tosp • ^ bodo zgrajene radijske oddajne 2o ^e' ki bodo imele najmanj zmoglivost ^ Vojvodina, Dalmaciji in na Kos-jo, 5°do zgradili radijske oddajne posta-J. kodo imele najmanj zmogljivost 10 Vausk° konca 'eta 1951 bodo vse .iu9osl°' v°st as radiiske postaje dosegle zmoglji-bo m. kw, kar pomeni več kot 35-krat-Qr VGuanje v primeri z letom 1939. ?veza nizirano bodo tudi zvočne postaje z *ol, zvočnike za potrebe podjetij, t4diji°v in ustanov. Zgrajen bo centralni 1 laboratorij in sprejemni center. dustrijske izdelke. Industrijski proizvodi so zavzemali leta 1940 v vsem našem uvozu 85 odstotkov celotne vrednosti. Tako stanje pa ni bilo samo v naši industriji, kajti tudi naše kmetijstvo je zavzemalo po načinu obdelovanja ‘zemlje, po hektarskem donosu in načinu življenja našega kmeta zadnje mesto v Evropi. Plan je upošteval tudi to, da vse ljudske republike Jugoslavije gospodarsko in kulturno niso enako razvite, da obstajajo med njimi znatne razlike, ki jih je treba odstraniti. Izhajajoč iz teh dejstev, obravnava plan problem in tempo razvoja vsega našega gospodarstva. Za razvoj našega gospodarstva so predvidene investicije in pravilno nagrajevanje. Država bo preskrbela delovne obrtnike z orodjem in s stroji v vrednosti 750 milijonov dinarjev. Za razvoj in napredek našega p r o m e -t a bo do leta 1951 investiranih 72 milijard dinarjev. S tem zneskom se bo izvedla obnova, modernizacija in nadaljnja izgraditev našega prometa, povečal se bo vozni park, obenem pa bo doseženo znižanje stroškov eksploatacije. Pravilna politika zvezne vlade o nacionalnem vprašanju nas je zadolžila, da smo uvrstili v plan tudi program odstranjevanja posledic neenakomernega razvoja zaostalih republik. Zaradi tega je predviden višji tempo. razvoja zaostalih republik — Koroški pevci v Ljubljani v znesku 278,3 milijarde dinarjev. Za izgraditev industrije bo v petih letih investiranih več ko 120 milijard dinarjev. S to vsoto bomo zgradili in razvili našo industrijo in dvignili njeno proizvodnjo. Zgradili bomo hrbtenico našega gospodarstva, težko industrijo, zlasti pa črno metalurgijo in strojno industrijo. Zgradili bomo in nadalje razvili prehran-beno in lahko industrijo in tako dosegli do leta 1951 petkrat večjo vrednost industrijske proizvodnje, kakor je bila leta 1939. Druga glavna naloga, ki jo postavlja petletni plan, je elektrifikacija naše dežele. V elektrifikacijo bomo investirali v petih letih 30 milijard dinarjev. Zgradili bomo električne centrale in dvignili proizvodnjo električne energije v taki meri, da bomo lahko krili potrebe industrije, prometa in prebivalstva. Leta 1951 bo proizvodnja električnega toka štirikrat tolikšna, kakor je bila leta 1939. Petletni plan tudi ni mogel zapostaviti problema razvoja našega kmetijstva, ampak postavlja obdelan program ukrepov in nalog za likvidacijo zaostalosti našega kmetijstva. Država bo v petih letih investirala za razvoj kmetijske proizvodnje znesek 19,4 milijarde dinarjev. To so neposredne investicije v kmetijstvu. Razen teh so predvidene tudi precejšnje posredf ne investicije. Vrednost kmetijske proizvodnje bomo v letu 1951 dvignili na 151 odstotkov v primeri z letom 1939. Plan določa obsežna znanstvena in raziskovalna dela v poljedelstvu irr živinoreji, kakor tudi izsušitev in namakanje 800.000 ha zem-lijšča ter obvezuje državo, da nudi kmetu vsestransko materialno in organizacijsko pomoč, tako da bi ga usposobila za uporabljanje naprednih metod pri obdelovanju zemlje. Plan predvideva boljšo preskrbo delovnega kmeta z industrijskimi izdelki, njegovo zaščito pred vsemi izkoriščevalskimi težnjami in dvig materialnega ter kulturnega blagostanja delovnega kmeta. Petletni plan rešuje tudi vprašanje našega delovnega obrlpištva. Naše obrtništvo je treba vključiti v petletni plan proizvodnje in izgraditve ter dvigniti vrednost obrtniške proizvodnje in obrtniških uslug za 1,5 krat v primeri z letom 1939. Plan nam nalaga dolžnost, da preskrbimo obrtnike s potrebnimi surovinami in orodjem, kakor tudi, da jim zagotovimo delo Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore, kakor pri ostalih naprednejših republikah. Tempo naraščanja investicij za te tri zaostale republike in tempo naraščanja vrednosti industrijske proizvodnje naj bi po planu prekoračil splošni državni tempo investicij in tempo razvoja industrijske proizvodnje. Kakor vidite, bomo veliko investirali za razvoj našega gospodarstva. Glavni vir naše akumulacije in dviga življenjskega standarda ljudstva je povišanje proizva-jalnosti dela. Plan povečanja proiz-vajalnosti dela predvideva, da se bo ta proizvajalnost do leta 1951 povečala v primeri z letom 1946 v industriji za 68 odstotkov, v rudarstvu pa za 90 odstotkov, medtem ko se bo povečal zemljiški odnos na en hektar v primeri z letoin 1939 za 8 do 30 odstotkov. Na podlagi tega je bil izdelan plan dviga življenjske ravni delavskega razreda, delovnih kmetov in ostalega delov-negh ljudstva. Plan predvideva, da se bodo do leta 1951 povečale realne mez- de in da se bo dvignil dohodek delovnega kmeta. Država bo vložila v petih letih za dvig materialne in kulturne stopnje ljudstva 55,7 milijarde dinarjev. To bo porabljeno za izgraditev stanovanj, šol, bolnišnic, sanatorijev in kulturnih ustanov, da bi postalo naše življenje lepše in boljše. Končno ne bo odveč, če se dotaknemo vprašanja, kako bosta razvoj proizvajalnih sil in povečanje proizvodnje vplivala na materialni in kulturni položaj delovnih množic. Na to vprašanje moramo odgovoriti zaradi tega, ker je splošno znana stvar, da se v kapitalističnih državah izvaja razvoj proizvajalnih sil in povečanje narodnega dohodka na račun bede delovnega ljudstva. V teh deželah nima razvoj proizvajalnih sil in povečanje narodnega dohodka zaradi zakonov kapitalističnega gospodarstva za posledico tudi dvig materialnega in kulturnega življenja delovnih množic. Nasprotno, v kapitalizmu naraščajo beda, revščina in propadanje delovnih množic v istem razmerju, kot se grmadi bogastvo tankega sloja zajedalcev. Tam upada delež delovnega ljudstva pri povečanju nacionalnega dohodka. Nasprotno pa se bodo razvijale stvari pri nas, v naši državi. Drugače se bodo razvijale prvič zaradi tega, ker so v naši deželi na oblasti druge družbene sile kakor v kapitalističnih deželah, in drugič zaradi tega, ker vladajo v naši deželi drugačni zakoni kakor v kapitalističnem svetu. Drugačno je tudi razdeljevanje narodnega dohodka. Povečanje nacionalnega bogastva bo spremljal dvig materialne in kulturne ravni delovnega ljudstva. Naš petletni plan odpira velike in svetle perspektive pred našimi narodi. Razvil bo aktivnost in delovni polet množic ter nam omogočil velike zmage. Petletni plan bo položil varne in trdne temelje za izgraditev naše srečnejše, lepše in boljše bodočnosti. Kapitalistični svet stoji pred drugačnimi perspektivami. Na njegova vrata že trka gospodarska kriza. Delovnim množicam kapitalističnih dežel grozijo množična brezposelnost, lakota, beda in propadanje. Jasno je, da ne bo lahko uresničiti tako velike in tako vsestranske naloge, kakor je naš prvi petletni plan. Imeli bomo velike tr-žave, toda uspešno jih bomo premagali; ne glede na vse težave, zapreke in žrtve smo prepričani, da lahko uresničimo in da moramo uresničiti predlagani petletni plan. Kaj nam daje poroštvo, da bomo uresničili tako veliko nalogo in tako obsežen plan? To je prvič naravno bogastvo naše dežele z vsemi rezervami in možnostmi, drugič sta to volja in zavest delovnih množic naše dežele, da z delom in borbo za izpolnitev petletnega plana ustvarjajo svojo srečnejšo bodočnost; tretjič pa nam je za to porok vodstvo naše nove ljudske države s tov. Titom na čelu. OB 71 LETNICI ROJSTVA IVANA CANKARJA Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal? Ivan Cankar, največji slovenski pisatelj, ob Prešernu najpomebnejša osebnost slovenske kulture, se je rodil 10. maja 1876 na Vrhniki. Njegovo življenje in ustvarjanje je bilo večna služba resnici, nuklonljivo oznanjevanje tega, kar je kot človek in umetnik »videl z očmi, srcem in razumom«. Vsaka njegova knjiga, vsak njegov stavek je odraz tega, kar je spoznal in doživel. Vse, kar je napisal, je oškropljeno z njegovo srčno krvjo. Ker ni bil dvoličnež, se ni zavzemal za načela, ki so mu bila tuja. Nikoli ni zatajil samega sebe, tudi v najbolj brezupnih dneh. ko ga je zla usoda pritirala prav na rob obupa. Njegova zapoved je bila boj, njegov zakon upor krivici in laži. Ne samo v leposlovni obliki, tudi v načelnih člankih se je lotil reševanja perečih kulturno-političnih in socialnih vprašanj. Sploh ni bilo v Sloveniji pisatelja, ki bi bolj živo občutil idejne utripe svoje dobe in si jih upal bolj odkritosrčno izraziti kakor on. Svetovno slavo jc doživel s »Hlapcem Jernejem«, s to mojstrsko simbolno upodobitvijo idej delavskega razreda, borečega se za svoje osnovne življenjske pravice. Cankarjeva umetnost je velika samoizpoved, a hkrati neposreden izraz hropenja po novem človeku. To se kaže prav tako v komediji in satiri, ko biča filistrstvo in etično izprijenost slovenskega malomeščanstva kakor v novelah in črticah, ko opisuje z močnimi čustvenimi poudarki svoje osebne bolečine in bolečine svojih junakov ali pa trpljenje svoje matcre-mučenice. Umrl jc 11. decembra 1918 v Ljubljani. . \ Kdor z nami trpel je, bo z nami žel in skup k počitku bomo se usedli, naš lasten kruh pri skupni mizi jedli!— A kdor sejal ni, je zaman mu gnev! (Peter Levec) Vtisi z naše poti po novi Jugoslaviji Pismo koroškega pevca »Po pevskem nastopu v Titovem domu na Jesenicah, se je naša pevska družina v modernem avtobusu odpeljala na Bled. Bilo je že pozno ponoči. Naši pevci so nestrpno čakali, kdaj se bo ustavil avto v tem prelepem kraju. S pesmijo smo si krajšali čas, kajti bili smo zelo dobre volje, ker so nas jeseniški kovinarji tako sijajno postregli. Avtobus se je ustavil pred lepo, ogromno stavbo — Parkhotelom na Bledu. V veži hotela so nas pozdravili zastopniki občinskega odbora OF in predstavniki sindikatov v imenu vsega blejskega prebivalstva. Pozdravili so nas prisrčno brez vsake ponarejene vljudnosti tako kot more pozdraviti le brat brata. Bil sem že večkrat na Bledu in takoj sem opazil nekaj, česar v stari Jugoslaviji ni bilo. Prej so bili razkošni hoteli dostopni le za bogato gospodo, sedaj pa so na razpolago vsem slojem naroda. Videl sem delavce, ki so uživali svoj dopust, udobno pri čaši dobrega vina in se med seboj pomenkovali. Bile so tam žene, bolnice z Golnika, ki so bile na Bledu, da po zdravljenju v zdravilišču dobijo novih sil ob skrbni negi v letoviškem hotelu. Tu se v vsakdanjem življenju kaže ogromen napredek ljudske države, ki po nizki ceni nudi tudi delovnemu ljudstvu vse, kar mu je potrebno za oddih in okrepitev ustvarjalnih sil, medtem ko so si v stari Jugoslaviji mogli privoščiti kaj takega samo bogataši. Po sladko prespani noči se nam je zjutraj odprl skozi okno prekrasen pogled. Pred nami se je pozibavalo v soncu Blejsko jezero, obrobljeno z zelenjem, ki je v daljavi prehajalo v modrikaste vrhove gora. Zdelo se nam je, da naša srca močneje utripajo ob pogledu na lepote svobodne slovenske zemlje. Ko pa smo pomislili na našo teptano Koroško, nam je postalo tesno pri srcu. Tu so ti prihajali naproti z odprtimi rokami kmet, delavec, izobraženec, vsi kot bratje. Vsak je imel za nas toplo prijateljsko besedo. Doma pa nas zapirajo zato, ker si ne damo iztrgati iz srca ljubezni do mehke materine besede in do prelepe slovenske zemlje. Zdelo se nam je, da smo prišli popolnoma v drugačen, nov svet. Tu vlada živahnost, vse dela z navdušenjem, ruševine so že davno odstranjene, ljudje so ponosni nad uspehi, ki so jih dosegli zadnji dve leti pri obnovi. Videli smo polne izložbe jestvin in raznih izdelkov, ki se jih pri nas spominjamo le še izpred vojne. Zares, ogromna je razlika med napredno Jugoslavijo in nazadnjaško Avstrijo — kakor med dnevom in nočjo. Ogledali smo si prelepo blejsko cerkev, stopili na grad, kjer smo videli zanimivosti preteklih časov. Škoda, da je prišla nevihta, ker smo imeli namen, da bi se odpeljali tudi k cerkvici na otoku. Po kosilu smo se odpeljali v Radovljico k našim koroškim fantom in de kletom, ki smo jim zapeli nekaj prelepih naših pesmi, nato pa smo nadaljevali pot v Kranj. Tudi tu smo bili sprejeti nadvse prisrčno. V dvorani sindikatov smo imeli svoj pevski nastop in poslušalci so z navdušenim odobravanjem spremljali našo pesem. Na koncu so nas bogato obdarili, dekleta pa so vsakemu pevcu pripela na prsi slovenski nagelj v znak ljubezni do koroških bratov. Naslednji dan smo se z avtomobili Putnika odpeljali nazaj v Vrbo, rojstno vas velikega prvoboritelja za pravice slovenskega naroda, največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je že pred 100 leti zapel: »Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’j o vero in postave...« Obiskali smo njegovo rojstno hišo in videli, da se je ta največji sin slovenskega naroda rodil v preprosti kmečki hiši. Nato smo se odpeljali skozi Begunje k grobovom naših bratov v Dragi, ki so v begunjski jetnišnici postali žrtev nacističnih zverin. Draga je samoten kraj v gozdu, ob vznožju hribov, kakšnih tri četrt ure hoda iz Begunj. Nekdaj je bila tam gramozna jama. Tu je vsak košček zemlje prepojen s krvjo slovenskih junakov, ki so jih nemški barbari streljali kot talce, ujete partizane ali kot trpine iz begunjskih ječ. Ogromna, sedaj zasuta jama je polna trupel slovenskih sinov, ki so dali svoje življenje za svobodo. Počastili smo ta sveti kraj z enominutnim molkom. Slovenski narod bo v Dragi vedno gledal znamenje svoje nepremagljive volje do življenja, silne borbenosti in junaštva. Kakor niso klonili junaki, ki počivajo pod to rušo, tako bomo tudi mi vztrajali neomajni v svoji borbi za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. S tem sklepom smo se poslovili od Drage. Štefej Breznik.« Bistriškim žrtvam v spomin Dne 6. maja so minila tri leta, odkar so bili izdani in ustreljeni Aleš Einspieler, Flori Križnar in Foltan Schvvarz. Pred tremi leti je bila antifašistična organizacija na Bistrici in v okolici že močna in se je širila iz dneva v dan. Zal pa so se v naše vrste vrinili izdajalci, med njimi avstrijska partizanka z imenom Mimi, v resnici Eva Wieser, rojena Posch. Ta je izdala našo organizacijo gestapovcu Rathu. Z njim je prišla 6. maja k Alešu pod pretvezo, da bi se pogovorili o nadaljnji borbi proti nacizmu. V la namen sta oba predlagala, da gredo skupaj na Mače h Križ-narjevi družini. Ko sta tam dobila vpogled v delovanje naše antifašistične organizacije, je domov grede tik nad Bistrico gestapovec Rath zahrbtno ustrelil Aleša, ki je na mestu obležal mrtev. Ne daleč odtod je Flori Križnar nakladal seno in bil tako priča umora. Gestapovec ga je pozval zato k sebi in iz daljave kakih 20 metrov oddal nanj več strelov, da se je Flori težko ranjen zgrudil na tla. Rath in Mimi sta po tem zločinskem poslu odšla na bistriško žandarmerijo, od koder sta se s svojim avtomobilom odpeljala v Sveče. Tu je Rath poiskal še Foltana Schwarza in tudi nanj sprožil več strelov, da je obležal težko ranjen. Foltana in Flo-rija, ki ga je neznan civilist težko ranjenega ranil še z nadaljnjima dvema streloma, so prepeljali v bolnišnico v Celovcu, kjer sta oba kmalu nato umrla. Aleša pa so prepeljali v mrtvašnico v Svečah in ga nato na povelje takratnega župana, upokojenega šolskega upravitelja Antona Marinitscha kot živinče brez krste in brez spremstva zagrebli izven pokopališča. Tedaj se je začela trnova pot mnogih sorodnikov in pripadnikov padlih žrtev. Sledile so aretacije in izselitve, ovadbe in zapori. Niso pa mogli uničiti uporniškega duha antifašističnega slovenskega prebivalstva v Rožu. Vsak dan je bil Alešov grob poln svežega cvetja in skoraj neprenehoma so na njem gorele sveče, ki so jih ponoči zažigala zavedna srca. Osvobodilna borba je postala le še odločnejša, vedno več domačinov je šlo V partizane, da bi se borili za svobodo in lepšo bodočnost in da bi maščevali zločine, ki jih je nacizem zagrešil nad našim ljudstvom. Nacizem je doživel zlom, ni pa še dosežen cilj, za katerega so se borili padli tovariši. Ob tretji obletnici njihove junaške smrti jim ponovno prisegamo, da bomo nadaljevali borbo za osvoboditev vse dotlej, dokler ne bo Slovenska Koroška priključena k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Tovariši Aleš, Flori in Foltan danes počivajo na pokopališču in so prejeli čast, ki jim gre. Toda do danes še nista sojena niti morilec, niti izdajalka, pač pa zapirajo in sodijo na Koroškem naše partizane, ki so se tako junaško borili na strani zaveznikov proti zločinskemu nacizmu. TAKO SI ZAMIŠLJAJO ENAKOPRAVNOST KOROŠKIH SLOVENCEV Junija 1946 je bil na predlog tov. Grila postavljen kot poslovodja Koroške zavarovalnice proti ognju (Karntner Brandschaden Versicherungsanstalt) za občini Bela in Železna Kapla tov. France Rutar iz Železne Kaple. Takoj nato je šla pa ravnateljstvo zavarovalnice ovadba, da je novi poslovodja Rutar Slovenec in da ga je zaradi tega treba odstaviti. Vendar ta ovadba za odpoved ni zadoščala, ker Rutarju zaenkrat niso mogli ničesar očitati. Ko pa je bil tov. Rutar konec oktobra 1946 po krivici nekaj dni zaprt kot zaveden Slovenec, ga je hotela zavarovalnica takoj odstaviti. Vendar tudi to zaradi sodnijskih formalnosti ni bilo mogoče. Po novem letu pa zavarovalnica Rutarjevih vlog enostavno ni več reševala, da bi ga na ta način prisilila, da se prostovoljno odpove službi. Ker pa tov. Rutar tega ni hotel, se je 15. aprila pripeljal k njemu ravnatelj Colarus in ga osebno hotel pregovoriti, naj prostovoljno odstopi. Ko vse prigovarjanje ni zaleglo, mu je ravnatelj zagrozil,- da v Avstriji kot Slovenec nikakor ne more ostati zastopnik zavarovalnice in da ga bo ravnateljstvo v vsakem primeru odstavilo. Pri vsem tem je treba ugotoviti, da je v omenjenih občinah približno 90 odstotkov slovenskih zavarovancev in le nekaj nemških, kar je ravnatelj Colarus sam tudi priznal. Kljub temu pa je zavarovalnica upoštevala želje manjšine, ki smatra, da je neznosno, če je v slovenskem kraju poslovodja zavarovalnice Slovenec. OROŽNIKI TRGAJO SLIKE MARŠALA TITA V Selah so orožniki v treh hišah strgali s stene sliko maršala Tita in pri tem grozili z zaporom. Ljudstvo je nadvse ogorčeno nad takim početjem avstrijskih „var-nostnih” organov. Maršal Tito je heroj jugoslovanskih narodov, pod njegovo zastavo smo se borili tudi koroški Slovenci proti nasilju nemškega imperializma. Kdor ne more trpeti slike junaka in voditelja v protifašistični borbi, se jasno izreka za nasilje pretekle dobe. DOBRLA VAS Naša vas in z njo vsa okolica se pripravlja na birmo, ki bo v nedeljo lt. maja. Vse ima polne roke dela, največjo razburjenost pa kaže naš g. prošt. Zadnjo nedeljo je v splošno začudenje opustil na prižnici svoje običajne politične pripombe, s katerimi navadno ni štedil. Še predzadnjo nedeljo nam je postregel z gorostasno novico, da „v sosednji državi mečejo monštrance z oltarjev". Ce bi ne vedeli, da je g. prošt zaradi pričakovane škofijske vizitacije tako nervozen, bi mu bolj zamerili, da je v tem primeru javno na prižnici zamenjal nekdanjo hitlerjevsko Nemčijo s sosedno Jugoslavijo. Vendar se nam zdi, da pri g. proštu postaja ta zamenjava že kar kronična. Kakor smo že omenili, se g. prošt močno boji vizitacije. Zato je pozval dekleta, da spletejo "toliko vencev, da bodo lahko za' krili vso ogromno črno steno naše cerkve« za katere obnovitev že dvajset let pobiraj0 po fari. Sicer je prav lepo, da si g. pr06 vsaj za birmo želi svojo cerkev v lepši0 barvah. Mi bi pa želeli, da ne bi bila ob-novljena samo za škofov obisk, ampak vsa* čas. Zato smo tudi že veliko darovali. Me®' da pa ima dobrlavaška cerkvena blagaj®* široko luknjo in bi želeli, da bi jo pri vizi' taciji tudi škof opazil. Prav tako smo rad°' vedni, koliko se je. naš škof naučil slove®' ščine, ko kaže toliko zanimanja, kadar deh globoko ukoreninjena zavest, da fe treba odločno boriti proti novemu zasuz®1 vanju, proti temnim silam reakcije in Prt0. novemu fašizmu. Le tako si bomo z®9° u vili pridobitve osvobodilne borbe in zvesti oporoki padlih tovarišev, Iti 60 svoje življenje za lepšo in srečnejšo dočnost našega naroda. VRBA Nadučitelj Krištofi v Vrbi je pretek*1 den med poukom izjavil, da je bil® ška najprej nemška in da so se Slo .^j šele pozneje priselili v deželo. Na tej ^e. se slovenščina sploh ne poučuje. N® 0-ščanski šoli v Vrbi pa poučujejo slo^ no kot tuj jezik. Pet e r : AVSTRIJA V MINIATURI Reportaža iz koroških zaporov Avstrijski zapori so veren odraz razmer v Avstriji. Močno napihnjena in poudarjena razprava pred srednjim britanskim sodiščem v Velikovcu 26. marca tega leta proti bivšim Partizanom, izseljencem in političnim pre-9anjancem, zato ker so nosili 16. marca v železni Kapli simbol protifašistične borbe ~~ edine na vsem ozemlju Avstrije: slovensko narodno zastavo z zvezdo, je bila pra-v° roganje pravičnosti in načelom, ki so osnova prijateljstva obeh narodov na Ko-roškem in miru v deželi. Da so bili sodčki zavezniški oficirji in njihov pomočnik Kočevar, je toliko bolj občutno in mučno žalilo v skupni borbi zraslo zavezništvo. Ce so bile obremenilne priče, nabrane iz vrst avstrijskega uradništva. vse po vrsti nekdanji Hitlerjevi hlapci, prvi nacistični funkcionar, drugi Hitlerjev žandar. ki je nosil blagovest krvavega kljukastega križa Po Sloveniji, in tretji, ki je v Železnikih na Gorenjskem gonil ljudi z njihovih domov v bedo in pregnanstvo, vse to ni toliko presenečalo. To je na Koroškem vsakdanja slika. Po "kakšnem merilu so bile izrečene obsodbe ta dan, ni bilo mogoče ugotoviti. Trije nacistični pretepači so na sodnike napravili simpatičen vtis in bili so oproščeni. Ročnik Micka pa je bila obsojena na mesec dni zapora, ker je branila zavezniško — našo zastavo. Od tiste razprave ne verujem več v kavalirstvo nasproti ženskam na zapadu. Sodnik je odredil našo takojšnjo aretacijo, najbrž zato, ker smo delali nevaren vtis. Tisti večer smo imeli „zaseden" ve-1‘kovški zapor. Bil je napolnjen s slovenskimi protifašisti. Iz celic so dolgo v noč °dmevale partizanske pesmi. Velikovški ječar, ki nas je preiskoval in nam odvzemal denar, ključe, dokumente. nož itd., nam je medtem pripovedoval: . „Tudi jaz sem bil vedno proti Hitlerju, t Leta 1944 sem bil pri vojakih v Dalmaciji. Stražili smo zaporno ozemlje okoli nemških trdnjavskih naprav proti partizanom. Vsakega civilista, ki bi ga zalotili v tem pasu, sato imeli nalog takoj ustreliti. Jaz nisem Pikogar ustrelil. Nasprotno. Nekoč smo nalovili blizu deset civilistov — domačinov, ki so prišli gledat svoja polja in prazna posestva. Postavili smo jih v vrsto. Preprečil sem tedaj, da bi koga ustrelili. Odšli so lahko domov, še spremljali smo jih, da se jim ne bi kaj zgodilo." Razmestili so nas po celicah ločeno. Z Gašperjem so naju zaprli k dvema nacističnima funkcionarjema. Eden od obeh sedi že devet mesecev, drugi pa štiri mesece. Oba sta študirala metafiziko in prebrala debele knjige o resnici in neresnici ter v njih iskala Boga, kje in kakšen je. Kmalu pa smo dobili v celico še ilegalnega SA-jevca. Zaprli so ga zato, ker je imel shranjen mitraljez, puške, pištole in municijo. ..Povej, da si imel orožje zato, da boš streljal Titovce, če pridejo,” sta mu svetovala oba nacista, „potem boš veliko mileje sojen." Ilegalni SA-jevec si je ta nauk vzel k srcu. Goloba in Grmadnika so zaprli skupaj z SA-jevcem Jerlichom. V takšni družbi smo preživeli Veliko noč. Iz Zilje so nam občinski odbori OF pisali odločne besede o še bolj vztrajni in neustrašeni borbi. Tudi od drugih tovarišev smo prejeli podobna voščila. Ko smo brali to pošto, smo doživljali svoje najlepše trenutke v zaporu. AFŽ in, znanci so nam za Veliko noč poslali „žegnanega", da smo imeli več ko dovolj. Na sprehodu pa smo izvedeli, da so Kapelčani pustili Jerlicha na cedilu. Bil je lačen. Na tihem je preklinjal Besserja, grofa Thurna in vse tiste, za katere je nosil na prodaj svojo kožo. Dne 11. aprila so nas naložili na avto, Gašperja, Grmadnika, Svarca, Ročnikovo Micko in sekretarja občinskega odbora OF Blato, tov. Kropivnika, ki se nam je bil medtem pridružil. Ker se ni dal tepsti, ampak se je pred SS-ovcem Ehrenfelderjem branil, so ga obsodili na pet mesecev. Odpeljali so nas v Celovec. Pretepač Jerlich pa je ostal v Velikovcu, bližje doma, kjer od časa do časa uživa svobodo velikovških ulic in gostiln brez stražarja. V Celovcu so nas sovražno sprejeli novi policisti. ..Titovci”, to so tisti nepokorne-ži in revolucionarji, ki niso držali Hitlerju besede, ampak so obrnili orožje proti njemu. Taki ljudje so za zveste uradnike in disciplinirane Hitlerjeve vojake nekaj neznosnega. Nas to ni motilo. Bili smo dobre volje in veseli, ker se pač štejemo med zmagovalce in nas ne tare poraz fašizma in Hitlerjevega novega reda. Ko so nas na hodniku postavili ob zidu in nas zmerjali, če smo se hoteli sprehajati in, ko je stražnik, ves ponižen in povešenih oči pripeljal mimo nas krvnika koroških Slovencev Maier-Kaibitscha, ki se je pravkar sprehajal v soncu po najlepšem dvorišču, in ko smo morali gledati, kako se drugi stražniki spoštljivo umikajo, tedaj je zavrelo v nas. Grmadnik se je glasno pridušil. Ponovno so nam preiskali žepe in vse pobrali. Na hodniku smo pozneje srečali več znancev, tov. Jankota iz Borovelj in še nekaj drugih iz boroveljskega okraja. (Dalje) Iz dnevnika L bataljona Koroškega odreda Na položaju, septembra 1944. V jeseni, polni dežja in blata, smo prispeli zvečer v I. bataljon Koroškega odreda. Vse premočene in lačne so nas sprejeli tovariši. Z velikim veseljem smo se naselili v prostorni kmečki izbi, kjer je bilo že mnogo partizanov. Velika topla peč, večerja in nato še partizanska pesem vse to nas je poživilo. Potovali smo na za-pad. V bataljonu smo se počutili varne kakor na osvobojenem ozemlju. V kotu za veliko hrastovo mizo so sedeli tovariši iz bataljonskega štaba. 1 ova-riš politkomisar je sestavljal poročilo, tovariš komandant pa je prisedel k nam in pričel pripovedovati: »Naš načrt je rušenje komunikacij: Celovec—Podroščica, ’ Beljak—Trbiž, Celovec—Ljubelj. Razen tega smo ponovno poslali četo, da vzpostavi zvezo preko Drave. Kot vidite, smo pri naših dobro sprejeti in na Ljubeljski cesti tudi sami dobro sprejemamo naše sovražnike.« Medtem se je vrnil dežurni bataljona in sporočil, da je odšla prva četa v zasedo na cesto, ki vodi čez prelaz. »1. 9. 1944 je naša patrola — del tretje čete — naletela na sovražnikovo patrolo in ubila enega ter ranila enega sovražnika. Toda tudi mi smo imeli izgubo. En tovariš je padel. Naša druga četa je ta dan mobilizirala 13 Rusov, med njimi enega oficirja in tri tovarišice Ukrajinke. Ruski tovariši so bili prisilno mobilizirani in poslani nad partizane. V spremstvu policije so odšli iz Beljaka Ko so dobili stik z našimi, so pobili 10 policistov, ostale pa ranili. Zaplenili so 9 brzostrelk, ruski mitraljez, 5 pištol, 22 bomb ter pripadajočo municijo za vse zaplenjeno orožje. Prav tako je naša tretja četa mimogrede požagala še 8 telefonskih drogov na ljubeljski cesti. Ruski tovariši v bataljonu pravkar pišejo letak za rojake, poziv, naj v stopijo v partizane. 2. 9. 1944 je naša tretja četa napadla v Trnjah policijski avto in ga poškodovala. Pri tem je imel sovražnik 7 mrtvih in 4 ranjene. Mi nismo imeli nobenih izgrub. Ta dan je prišlo do neenake borbe, ko je sovražnik napadel center štaba I. bataljona. Fašisti so za naš center izvedeli, ko so zajeli dva kurirja. V bunkerju sem bil s tovarišico bolničarko, pred bunkerjem pa so bili naši kurirji. Nenadoma nas je zasul močan ogenj iz strojnic. Vsa prerešetana je padla bataljonska bolničarka. Kurirji so se srečno umaknili. Sam sem legel v bunkerju na tla in počakal, da je ogenj pojenjal. Takoj nato sem zagrabil brzostrelko in aktovko z bataljonskim arhivom. Splazil sem se iz bunkerja in najprej spravil na varno arhiv. Nato sem sc naglo vrnil. Ko so se približali našemu bunkerju zelenci, prepričani, da je v bunkerju vse mrtvo, sem odprl ogenj iz brzostrelke. Moji rafali so povrzročili paničen beg fašistov. Med njihovim begom sem odnesel iz bunkerja še pisalni stroj in od drobcev nekoliko poškodovani radijski aparat. Ko sem pokopal tovarišico, sem se vrnil k bataljonu.« Iz sosednih izb pri Plazniku je donela partizanska pesem, kot da je že napočila svoboda. Z bataljonom so prišli tudi domači fantje in njih sestre so komaj utegnile postreči svojim bratom in vsem tovarišem, ki so napolnili Plaznikovo domačijo. V jesensko noč je enakomerno in vztrajno drobil dež. Dežurni so nadzirali straže, mi pa smo se zatopili v razmišljanje. »Vsak dan je vsaj ena akcija vsake čete našega bataljona« je nadaljeval komandant. Razumljivo je, da smo poslali bataljon v vrsto drobnih akcij. Vsaka četa popolnoma samostojno napada, postavlja zasede in ustvarja panično razpoloženje okupatorja, ki sc nikjer več ne čuti varnega. Medtem ko je okupator prodrl celo v naše središče, je imela naša prva četa akcijo v Kapli na Dravi. V taborišču delovne službe RAD, ki je bil pod našim ognjem, je nastal velik preplah. 3. 9. 1944 so naši tovariši komaj pričakali dan. Druga četa je ob pbl enajstih ponovno napadla taborišče delovne službe. 4. septembra 1944 je druga četa napadla transport hrane na postojanko Zavrh. V začetku septembra smo prešli v ofenzivo na vsej črti.« Dežurni je prinesel sporočilo kurirja zasede. Ura se je nagnila preko polnoči. Ugasili smo petrolejko in sc stisnili po klopeh naše velike peči. Zadnji smo se prebudili v megleno jutro. Pohiteli smo. Bataljon je bil že postrojen pred hišo. Še premočena zastava je plapolala pred njim. Pozdravili smo našo borbo in zapeli: »Naprej zastava slave!« Drago. r- L Koroška VJBORBI Tako se je pričelo severno od Drave -2 Mirkom sva se namenila čez Dravo. B'fa sva željna, da obhodiva čim več kra-f°v. kjer še ni bilo partizanov. Zato sva Sc šalila: Ali veš, da bo šla danes prva kitova patrola na Gure? In Gobbels piše, ni več partizanov ... pozn0 zvečer prideva do brodnika. Tu Pez hodijo ljudje le podnevi, ponoči je P°Ucija prepovedala prevoz. Pregledala *Va- če ni mogoče kje kakšna zaseda. Niči ie velik zvon, poleg pn kladivo, da lah-*° tolčeš po njem. Pozvonila sva in čakala, 'kogar. Se sva razbijala po zvonu, da se e razlegalo prav do Bistrice, kjer je bila P°''cija. Zato sva bila že nestrpna, saj bi ahk0 vsak čas prižia patrola pogledat, kdo a0pe ob tej uri čez Dravo. Končno je ven-flarie Zarožjjala veriga. Zaškrtalo je tako Počasi, da sva postajala že nestrpna in mu* ,Uo se nama je. Brodnik je nekaj godrnjal, e* se mu je zdelo čudno, zakaj se nama ako mudi. Tega pač ni bil vajen. Želela *Va mu dober večer in zlezla v zadnji ko-6c čolna. Cez čas sva ga vprašala, ali je 7* °oi strani kaj policije. Ko Je odvrnil, n;č, sva dejala; „Ali se vam kaj zdi, kdo 1. i,Slovenca sta, to vem, slišal pa sem, JJ 80 prišli slovenski vojaki na Koroško, ne vem če sta... Imata pa orožje in tudi bolj takšna sta...” „Da, da, oče, bo že držalo, midva sva slovenska vojaka, partizana, pa greva v vaše kraje. Sva slišala, da ste dobri Slovenci. Zato se bomo skupaj borili za svobodo. Ali bo prav tako, oče? „Bog vaju sprejmi!” je dejal in nama stisnil roko. Postal je vesel ter pričel mahati z rokami. „Toliko je teh nacijev,” je dejal. „Klen-šči tajflni, da bi jih le bilo že enkrat ko-necl" „Saj jih bo, oče, zato se borimo proti njim," sva mu dejala. Pripovedovala sva, kako se ves slovenski narod bori za svobodo in kako se ljudstvo maščuje nad vsakim zatiralcem. Ko smo prišli čez Dravo, je šel brodnik še kratko pot z nama in nama ob slovesu dejal: „Bog vaju varuj!" Občutil si iskrenost, ki jo doživiš kot partizan pri tistih ljudeh, ki se ti popolnoma zaupajo in vidijo, da bo vse njihove težave rešila pravična borba. Se ponoči sva potrkala pri starem Toniju, ki se je malo prestraSil, ker je mislil, da ga spet budi nemška policija. Razumel naju je in postal vesel, kot že dolgo ni bil, kar živi v svoji kajži. Nepozabni so bili taki sprejemi, saj je bilo v njih toliko iskrenega zaupanja. Ko je Toni prihodnji dan prišel od maše, nama je navdušeno pripovedoval, kolikim zanesljivim ljudem je že povedal, da sva tu. Poslali so nama žganja, da bi se ne prehladila. Popoldne je prišel že Miha iz Bilčovsa na razgovor in obljubil, da bo sam naprej organiziral v okolici. Zvečer sva šla dalje k Cehlovi mami. Tam so že čakali in pogovarjali smo se skoraj do jutra. Ni bilo konca pripovedovanj o trpljenju koroških Slovencev, ki ga nikomur niso mogli razodeti, saj si že dolga leta niso mogli oddahniti. Vsak dan sva prišla za eno hišo naprej. Od vasi do vasi so naju vodili zaupni ljudje. Iz Vesce sva šla k Hauptmanu, od tam h Kranjcu, p. d. Jerbergom, k Lipeju v Logo vas, h Kranjčiču, na Trebije k Martinu. K nama so prišli tudi Slovenci iz Celovca. Organizacija OF je rasla. V nekaj tednih sva obhodila vse vasi do Celovca in uredila zveze. Tudi dekleta so držala besedo. Pomočeva Nanl je kmalu pripeljala Odrijevega Andreja, ki se ni hotel vrniti na nemško fronto. Za njim je prišel Pavlov Hanzi, nato še drugi. Ljudje so nas radi videli in nam vsak dan bolj pomagali. Hitro se je širil glas o partizanih, še hitreje pa je rasla narodna zavest. ..Recite jim, da naj pridejo še k nam! Tudi mi bi jih radi videli. Vse jim bomo dali, saj smo tudi mi Slovenci." Takšne besede smo pogosto slišali. Naciste pa je postajalo strah. Bali so se partizanov vsi, ki so imeli slabo vest zaradi preganjanja Slo-vencev. Nekajkrat smo šli k Ferjanu na Potok. Lepo nas je postregel. Stanoval je v pod- strešni sobici in ni imel drugega kot tesarsko orodje, dobro slovensko srce in neizmerno je sovražil naciste. Ni nas skrival pred otroci in ni sc bal, da bi nas otroci izdali. Pripeljal ji je, da smo se z njimi pogovarjali. Sam jih je učil. kdo so partizani in za kaj se bbrc. Mala Lizika nas je prosila, naj kmalu naredimo konec. Stari Ferjan je govoril: ..Pravična stvar se mora dobro končati. Vaša borba bo sicer težka, a vsi moramo sodelovati in nikdar popustiti. Potem bo šlo!" Po dobrih dveh mesecih je partizanska borba zajela stotine Slovencev, katerim so se pridruževali tudi avstrijski protifašisti. Kolikor niso bili v partizanih, so po svojih močeh pomagali. Borba je ločila zrno od plev. Koroški Slovenec, ki so ga leta in leta tlačili in mu namenili smrt, je pokazal svojo protifašistično usmerjenost in pripravljenost na žrtve v boju za svoje pravice in svoj obstoj. Padale so žrtve ... Padel je partizan tovariš Žerjav, pozneje so padle še žrtve na Zopračah in tovariši iz Belinove čete nad Osojami. S krvjo je bila zapečatena trda borba, ki je obvezala vse, da ne odjenjajo prej, dokler ne zasije svoboda nad koroško zemljo. Pomočeva mati iz Bilčovsa nama je rekla takrat: „0, težko bo že, toda brez žrtev ne bomo dosegli nič. Tokrat ljudje ne bodo popustili. Preveč trpe. Vi pa le korajžni ostanite! Za tiste, ki bodo prestali, bo nekoč bolje. Kar plačujemo s krvjo in trpljenjem, ne bo nikdar pozabljeno. Pravica mora zmagati in takrat bo na Koroškem lepše sijalo sonce. Tako bo in nič drugače!" I L J A EHRENBURG: Odgovor gospodu Davidu Lawrenceu Več velikih ameriških dnevnikov je objavilo ,,Odprto pismo ruskemu novinarju". ' Pismo je prenašal tudi »Glas Združenih držav”. Avtor tega pisma je David Lawrence; naslovljeno je name, povod zanj pa je bil moj članek ..Nepravi glas", ki je bil objavljen v časopisu ..Kultura in življenje" dne 10. aprila 1947. Tu je moj odgovor: Gospod David Lawrence! Pišete, kako ste upali, da bom po svojem potovanju po Ameriki pripovedoval o dobrih in slabih straneh ZDA. Kolikor sem mogel, sem to tudi storil. Prejel sem mnogo odgovorom od sovjetskih in tudi ameriških čilateljev. Nekateri od njih so razpravljali z menoj o tem ali o drugem vprašanju, toda vsi so priznali, da nisem opisoval samo slabih, temveč tudi dobre strani Amerike. V Vaši deželi mi je ugajalo nadarjeno in energično ljudstvo, všeč so mi bili številni učenjaki, pisatelji, arhitekti, filmski režiserji, gradnja v dolini Tennessee, standardizirana izdelava predmetov za vsakdanjo uporabo, visoko razvita tehnika, sijajne ceste, avtomobili, „service" in mnogo drugih dobrih stvari. Ni mi pa ugajala v Vaši deželi reakcija, igra trustov za kulisami, hinavščina imperialistov, podkupljivost in nebrzdanost Vaših številnih kolegov, rasno vprašanje, standardizirana proizvodnja banalnih knjig in filmov, duhovna zaostalost in mnogo drugih slabih strani. Zdaj trdite, da ne razumem Amerike in da se zato ne strinjam z vsebino radijskih oddaj v ruščini, ki se imenujejo „Glas Združenih držav". Meni se pa zdi, da ste proti meni nastopili ravno zato, ker Ameriko nekoliko razumem. Vem na primer, da je reklama v Vaši deželi često povezana s hinavščino. Tvrdka, ki nakupuje dragocenosti, kliče v radiu: ..Pomagajte žrtvam vojne!” Nato pa sledi naslov nakupovalni-ce. Videl sem ogromne plakate, ki so pozivali Amerikance, naj štedijo z živili, ker strada na svetu 500 milijonov ljudi. Pod temi plakati je bil podpis tvrdke Heinz, ki izdeluje klobase. Zato me niso presenetile niti radijske oddaje „Glasu Združenih držav" niti Vaše pismo. Vi pišete: „Mi priznamo, da ne razumemo prav, kaj delate Vi na Balkanu, v Grčiji, v Turčiji in na Koreji." Da, prav tako ste napisali — „v Grčiji, v Turčiji”. Na to Vaše vprašanje je prav lahko odgovoriti. Mi ne delamo ničesar v Grčiji ali v Turčiji. To delate Vi. Pri tem ni niti treba, da bi Vas vprašal: ves svet ve le predobro, kaj delate tam Vi. Vi nadaljujete: „Lahko je, da ne razumele velikodušnosti Amerike v njenem stremljenju, da pomaga grškemu in turškemu ljudstvu." Mislim, da je težko, da bi Vas ne razumeli. Vi sami ste v „Glasu Združenih držav” ljubeznivo poročali, da je namenjen največji del vsote, ki jo hoče dati Amerika na razpolago grškim monarhistom, za zadušitev odpornikov. Povejte mi, prosim, od kdaj veljajo plačilo za rablja, odlikovanje za ječarja in napitnine za žandarje kot znak velikodušja? Morda si mislite, da smo ganjeni zaradi Vaše pomoči Turčiji? Vemo, kako ste nedavno odklonili, da bi dali živila Jugoslaviji, ki se je borila proti našim skupnim sovražnikom, proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Zato pa se Vam zelo mudi, da bi pomagali Turčiji, ki je v vojnih letih, kolikor je le mogla, oskrbovala Nemčijo. Papenovi prijatelji so Vam ljubši kot junaki Črne gore. To imenujete velikodušje. V vseh jezikih sveta se reče temu sebičnost. Vi ne dajete, temveč kupujete in podkupujete. Vi ne mislite na kruh za lačne Grke, temveč na petrolej za site Amerikance. Nekoliko razumem Ameriko; vem, da pri ,Vas ni mogoče reči nič nizkotnega, ne da bi prej spregovorili najmanj sto plemenitih besed. Pišete mi: »Omenili ste vprašanje črncev. Potrpite z nami. Mi v tem vprašanju napredujemo, a napredujemo s pojasnjevanjem, s kampanjo v listih, ne pa s prisilnimi ukrepi." Obiskal sem južne države in poznam Vaše uspehe na tem področju. Zakon o »delitvi ras” je ostal v veljavi in lansko leto je bilo rekordno leto, kar zadeva pogrome črncev in linčanja. V Vaši deželi, gospod David Lawrence, uživajo krvoločni rasni teoretiki in lakomni gospodarji sužnjev popolno svobodo. Proti njim ne uporabljate nobenih »prisilnih ukrepov". Ko sem bil v mestu Jackson (Mississippi), je bil tam usmrčen nedolžen črnec. Vsi so vedeli, da je bil nedolžen. in pojasnili so mi, da črnca ni mogoče opravičiti, če proti njemu nastopi belec. Vi ne morete siliti »sodnikov” iz Mississippi-ja, da se ravnajo po načelih pravičnosti, saj ste vendar nasprotnik prisilnih ukrepov. Koga hočete s »pojasnjevanjem" prosvetliti? Črnca? Na jugu so zanje zaprte šole in univerze, a na severu je zanje numerus clausus. Morda prosvetljujete gospodarje sužnjev? Videl sem šolske knjige, ki so bile izdane v južnih državah: otrokom dopovedujejo, da je višja in nižja rasa. S kampanjo v listih se borite proti justici linčanja? Prihranite si te šale za Vaše duševno zaostale. V mestu Kolumbia (Alabama) je bil pogrom črncev. Na zatožno klop niso postavili belih morilcev, temveč črnce, ki so slučajno mogli uiti junakom pogroma. vojne... Rusija je rešila Nemčijo njene težnje, da bi ukazovala bodočemu svetu ... To, kar se v Rusiji dogaja, ogroža ostalo človeštvo... Ruska agresija se je pričela. Ali bo to ameriško ljudstvo ignoriralo?" Tu se izkaže, da ne znate pisati samo lju-bavnih pisemc, ampak da znate tudi hujskati. Vi hočete pripraviti pot tretji svetovni vojni, zato Vas ne zavidam, gospod David Lawrence. Od Vas se bodo odvrnile ameriške matere. Ne pristoja Vam, da bi govorili p »moči človeške ljubezni". Prejel sem Vaš članek, ki je bil objavljen že po mojem odhodu iz Amerike — 26. avgusta 1946. V svojih zapiskih o ZDA sem se trudil, da bi nekoliko omilil negativne strani ameriškega življenja: bil sem mnenja in sem tudi še sedaj, da je moja Prvomajska parada dela v Ljubljani Vaša časopisna kampanja je bila v tem, da so sodni reporterji pisali o tem, kako so baje umorjeni ubili žive morilce. Vi pišete: »Verjemite mi, ameriško ljudstvo se iskreno navdušuje za narode Rusije.” Pišete, da »oblake lahko razkadi moč človeške ljubezni." Vaše pismo je polno ljubezni do moje dežele in do mojega ljudstva. Tako govorite Vi sovjetskim radijskim poslušalcem in tako pišete Vi sovjetskim pisateljem. Dovoljujem si spomniti Vas na to, kaj govorite Vi o moji deželi in o mojem ljudstvu, kadar ne gre za eks-port, ampak kadar se Vi čisto poslovno zabavate s svojimi rojaki. Pred menoj je Vaš članek, ki ste ga objavili 3. junija 1946 v Vašem listu »United States News". Tedaj sem bil v Ameriki in sem lahko presojal Vaše delo na licu mesta. Vaš članek je imel naslov ,Pot k tretji svetovni vojni’. Tam pišete: »Trenutno se podvzemajo koraki, ki lahko privedejo do tretje svetovne dolžnost prispevati k zbližanju med dvema velikima narodoma. Prešel sem nekaj senčnih strani in jih nisem omenil v svojih člankih. Vi sami ste me na to spomnili. Poročati moram sovjetskim bralcem o tem, da ste 26. avgusta 1946 pozivali Amerikance k direktnemu napadu: »Boljše je, če se to zgodi sedaj, ko imamo orožje in ogromne človeške rezerve. Naj bi se to zgodilo, preden začne naše orožje rjaveti. Bilo bi usodno, če bi na to preizkušnjo čakali pet let.” Takšna je Vaša ljubezen do nas, gospod David Lawrence. Vi pišete: »Mi smo slišali glas Rusije, ki nas je pozival, naj otvorimo drugo fronto, in odgovorili smo na to.” Pri čitanju teh vrstic sem se smehljal. Koliko hitreje ste Vi odgovorili na moj članek .Nepravi glas’. Spominjam se, ko so naši borci govorili o drugi fronti — bilo je poleti 1942. Spominjam se, kdaj je bila otvorjena druga fronta — bilo je poleti 1944. Zdaj navedem vrstice, ki ste jih Vi 20. avgusta 1946 pi‘ šali ne meni, ampak Vašim ameriškim či-tateljem: »Združene države morajo poudariti, da so leta 1944 otvorile drugo fronto in rešile Rusijo propada." Kako hitro p°" tvarjate zgodovino, gospod David Lawren-ce! Grobovi branilcev Stalingrada še niso zarasli s travo... Nas ni rešil nihče. R°‘ šili smo se sami. Cc so zavezniki poleti 1944 tako sijajno izvedli izkrcevalne ope' racije v Normandiji, se je to zgodilo zato, ker smo se mi sami tri leta borili proti fa-šističnim tolpam. Ko so Amerilcanci po Vaših besedah »rešili Rusijo", je Rdeča armada že pričela z osvoboditvijo Romunije .. • Vi branite radijske oddaje v ruščini i*1 pišete: »Ne Vi ne jaz ne moreva slišali gl®' su Amerike v eni oddaji in tudi ne v cel* vrsti oddaj." To je nedvomno. Nisem delal in ne delam očitkov avtorjem radijskih oddaj v ruščini zato, ker nas Vi slabo informirate, temveč zato, ker nas sploh ne informirate. Očitam Vam, da Vi, gospod David Lawrence, govorite v imenu Amerik«' Zaklepetali ste se: »Pri nas so ljudje, k* protestirajo proti temu, da bi se dajala pomoč drugim narodom. Med nami so takšni« ki obtožujejo Ameriko nepoštenih namenov.” Pri tem mislite pač na Amerikance« ki protestirajo proti »pomoči” Grčiji in Turčiji, ker smatrajo to za pustolovščino ameriškega imperializma. Glasov teh Arne* rikancev ne čujemo v »Glasu Združenih držav”. Mi vemo, da je med temi tudi eden najbližjih soborcev prezidenta Roosevelt® — Henry Wallace. »Glas Združenih držav” nam vsak večer sporoča, da Henry Wallace »ni upravičen, da bi govoril v imenu Amerike”. Vi ste upravičeni, gospod David Lawrence! Bil sem v ZDA, videl sem, da ameriško ljudstvo resnično želi sporazum in prijateljstvo s sovjetskim ljudstvom. To prijateljstvo je po mojem mnenju potrebno za razvoj in srečo vsega človeštva. Zato ser« obsodil radijske oddaje »Glasu Združenih držav", ki lahko naše ljudstvo samo še bolj oddaljijo od Amerike. Zato odgovarjam sedaj z vso odkritosrčnostjo na Vaše pismo. Vi prenežno cvrčite v etru in pre-odkrito hujskate pri vas doma. Pravljico o Rdeči kapici poznajo ruski pa tudi ameriški otroci. V tej pravljici s* posadi volk na glavo čepico stare matere in govori Rdeči kapici sladke besede. Deklica je spoznala volka po dolgih zobeh-Čeprav nas Vi v Vaših listih imenujete »rdeče", mi nismo rdeče kapice. Pri nas s° oddaje za otroke, ki pa predpostavljajo pr* poslušalcih malo bolj kritično stališče d° sladkih besedi, kot to delajo oddaje »Glasu Združenih držav". Razen tega, gospod David Lawrence, Vi niste primerni za vlog0 stare matere: Vi zahtevate vojno v naslednjih petih’ letih, Vaši zobje se vidij0 preveč razločno. Ne morem razumeti, zakaj so Vam zaupali obrambo zbližanja med dvema narodoma. Zakaj naj bi o ljubezni do Sovjetske zveze brezpogojno govori* človek, ki čisto odkrito poziva na vojn* pohod proti Sovjetski zvezi? Se o bilanci moskovske konference Moskovska »Izvestja« so prinesla članek pod naslovom »K uspehom konference zunanjih ministrov«, ki razčlenjuje rezultate konference in dosežene uspehe; zato ga podajamo v celoti. »Na dnevnem redu moskovske konference zunanjih ministrov so bila vprašanja velikega zgodovinskega pomena. Štiri velesile, ki so izvojevale zmago nad Hitlerjevo Nemčijo, so obravnavale nemški problem, ki je za mir v Evropi odločilnega pomena. To kar ni uspelo antanti po prvi svetovni vojni in ji tudi ni moglo uspeti, to je treba danes uresničiti: »Nemčiji, temu žarišču krvavih vojna, je treba odvzeti napadalen značaj in jo uvrstiti v družino miroljubnih narodov. Od uspeha tega velikega podjetja bo odvisna varnost bodočih rodov. Pozitivni uspehi V nekaterih bistvenih vprašanjih rttemškega problema so udeleženci konference dosegli soglasne sklepe. K tem vprašanjem spada n. pr. sklep o likvidaciji pruske države. Z zadovoljstvom je svetovna demokratična javnost sprejela sklepe o demilita- rizaciji. dcnacifikaciji in demokratizaciji Nemčije, in tudi sklepe o tako imenovanem »razseljenem prebival' stvu« in o ozemljskih spremembah v Nemčiji. Kakor znano, so bili ti sklepi izročeni kontrolnemu svetu za Nemčijo kot smernice za njegovo nadaljnje delo. S tem je bil položen nov kamen v temelje porajajoče se miroljubne in demokratične nem. države. Drug sklep se nanaša na povratek nemških vojnih ujetnikov do 31. decembra 1948. Poleg tega so bila rešena nekatera delna vprašanja, ki se nanašajo na premogovno gospodarstvo. Brez dvoma je bilo veliko storjenega. Istočasno pa obravnavanje raznih vprašanj ni privedlo do sklepov. To se nanaša predvsem na gospodarska načela bodoče Nemčije, na stanje nemškega povojnega gospodarstva in na načrte reparacij. Določena je komisija, ki naj fti obravnavala vrsto členov avstrij. državne pogodbe in naj bi ugotovila konkretno stanje ter skušala zbližati stališča vlad, ki bodo v tej komisiji zastopane. Vprašanje nemških reparacij dejan- sko zavira tudi sklenitev avstrijsk® državne pogodbe, pri kateri razen ^ vprašanju meja ni prišlo do sporazd' ma predvsem tudi v vprašanju ncfl1' ške imovine. Pomen sklepov Da bi lahko precenili pomen že seženih sklepov, kakor tudi obseg rešenih vprašanj, moramo upošteva* veličino in pomembnost zastavljeni** nalog. Lahko z gotovostjo trdimo, ^ se z diplomatskimi pogajanji še nik' dar niso reševala tako važna in tak ^ zapletena vprašanja. Zato je tudi razumljivo, da reševanje takih nalog ® lahko in se nc morejo reševati od nes na jutri. Tisti, ki danes pišejo o »neuspeh*-1* moskov. konference, so verjetno » \ konferenco povezovali neke prav P,®, sebne tajne upe, ki-nimajo z resn1^ nimi nalogami pri reševanju evropsk ga problema v duhu meanarod- s ^ delovanja nič skupnega. Zato bi bilo tem primeru bolj primerno, če bi k vorili o propadu svojih upov, ne Pa • »neuspehu« moskovske konference. Lahko odkrito izrečemo, da sc p glavm boj med posameznimi delcga-cjjaru_ o tem, ali se bodo izvajali krim-^ in potsdamski sklepi o Nemčiji in Ameriška in angleška delegacija sta otežkočali rešitev Medtem, ko jc sovjetska delegacija dosledno zahtevala izvajanje sklepov so druge delegacije — predvsem pa aiy»erikanska in britanska — sistema-ncno poskušale, da bi ovrgle na Kri-!nu in v Potsdamu soglasno sprejete sklepe glede nemškega vprašanja. Sovjetska delegacija je zahtevala iz- vajanje sklepov, ker želi, da se sporazumi štirih velesil zares uresničujejo, ne pa da bi ostajali samo na papirju. Sovjetska delegacija se je predvsem uprla težnjam ameriške in britanske delegacije, ki sta se hoteli oddaljiti od že doseženih sklepov. Vendar pa se je sovjetska delegacija na vse načine prizadevala, da bi na moskovski konferenci v danih razmerah dosegla uspehe in je s tem pripomogla, da so vse prizadete sile jasno zavzele svoje stališče. Sovjetska delegacija se je odločno in dosledno borila za interese demokratičnega in trdnega miru. Naš električni kruh Iz predavanja slovenskega učenjaka dr. Milana Vidmarja o elektrifikaciji Človeštvo ima dovolj izkoristljivih Vlr°v energije, namreč padajoče vode, Premog in mineralna olja. Jugoslavija jiriu toliko virov naravne energije, da J^hko mirno gleda v svojo bodočnost. je, da so premogovniki in vrelci 1^'neralnega olja nekakšne energijske hranilnice, ki jih bomo v doglednem casu izčrpali, zato je osnova razumnega energijskega gospodarstva padajo-pa voda, so tako imenovane vodne sile. Io bo veljalo vse dotlej, dokler ne najdc svet neznanih virov izkoristlji-Vc sile. Ko omenjam to možnost, kislim seveda na atomsko energijo. Jugoslavija ima gotovo pet milijonov izkoristljivih konjskih sil, v njih ha pridobljivih 15 milijard kilovatnih lIr. To pomeni 1000 kilovatnih ur na glavo in leto. . (-e obetajo razpoložljive vodne si-e jugoslovanskemu energijskemu gospodarstvu 1000 in v primeru potrebe Oidi več letnih kilovatnih ur na glavo Prebivalca, naš predvsem zanima ?Prašanjc, koliko vodnih kilovatnih ur Jugoslavija prav za prav letno tro-s*!a. Obupno malo. Morda le 30 kilo-vatnih ur na glavo, dočim jih je predana Nemčija nad 800, Skandinavija nad 300 in Rusija nad 250. Očitno ima-1110 v Jugoslaviji silne razvojne možati, zato pa tudi dolžnosti. . Nestrokovnjak skoro ne sluti, zakaj 1° svetovno energijsko gospodarstvo nekako zanemarjalo vodne sile in Prvenstveno izkorišča za elektrarne v hrernogu in mineralnemu olju spečo nnergijo, čeprav je jasno, da predstavljajo vodne sile stalen energijski dohodek, premog in nafta pa energijske prihranke iz davnih časov. Zakaj SJho vodne sile tako odrivali in zanemarjali? Odgovor je preprost. Energija pacajoče vode je neposredno le tam iz- koristljiva, kjer voda pada. To je v premnogih primerih daleč od upo-rabljališč energije. Vodo samo bi že lahko prenašali, toda padca, ki ji daje moč, ne moremo. Premog in mineralno olje pa lahko prenašamo s. parniki, železniškimi vozovi, kamioni itd. Toda energija je čudovita čarovnica. Energijo padajoče vodg lahko spremeniš, če le hočeš v električno energijo. Energija iz padajoče vode ti zleze na blazno gibčane elektrone, ki so najmanjši del snovi. Elekroni prodirajo v notranjost žice, ki jih spretno prenaša. Elektrotehnika je omogočila izkoriščanje oddaljenih vodnih sil, ko je prevzela prenašanje njihove energije. Danes se ne bojimo prenašanja energije po bakrenih žicah tudi 400 km daleč, mislimo pa že na 1000 km. Čim bolj se daljšajo električni daljnovodi, tem bolj postajajo vse vodne sile iz-koristljive, tem bolj prevzema padajoča voda vodilno vlogo v energijskem gospodarstvu. S tem pa se odpirajo neizmerne možnosti. Pred uživanjem električne energije, te čudovite delavke, pa je treba zgraditi neštete vodne centrale, dodati jim je treba tudi številne elektrarne v premogovnikih. Organizirati je treba skupno sodelovanje#vseh izkoriščenih energijskih virov, da nikjer v državi ne nastane energijsko pomanjkanje, da se premogovne centrale vežejo z vodnimi centralami in v primeru zadrege (pomanjkanja vode) izpopolnjujejo druga drugo. Na prostranem ozemlju Jugoslavije so važni viri naravne energije zelo oddaljeni drug od drugega, zato jih bo treba povezati z dolgimi daljnovodi. Ti bodo vodilne žile našega gospodarskega telesa. V njih sc bo pretakala električna energija, kakor nekakšna kri, ki bo napajala naše gospodarske žile in bo mogel povsod (tudi v manjših krajih) delati motor. Žice v obliki električnih vodov, ki bodo vdirali v hiše, bodo najtanjše žilice ogromnega ožilja, ki ga bo dobila nova Jugoslavija z elektrifikacijo v okviru petletnega^ plana. Planska državna elektrifikacija omogoča pravilno izkoriščanje naravnih virov energije. Le državno gospodarstvo z elektriko pa onemogoča odiranje državljanov, ki morajo priti do svojega električnega kruha. Poglejmo pogumno resnici v obraz! Samo z delom golih rok ne bomo pridelali kar potrebujemo za dostojno življenje. Vsem nam je jasno, da potrebujemo obilo umetnega dela, zanj pa obilo strojev, tovarn. Vemo, da je delo brez energije, brez strojev, nemogoče. Zadeva stoji tako: vse dobrine je treba pridelati, zato bomo morali pridelati tudi elektrifikacijo. Gotovo se bomo s tem namenom odrekli še marsičemu, z očmi odprtimi v bodočnost, v bližnja leta, ko se bo pričela pretakati silna energijska kri po našem gospodarskem telesu, ko se bo vrtelo več in več obdelovalnih strojev, ko bo več in več tovarn dajalo iz svojih prostorov najrazličnejše izdelke. Brez dela ni jela, brez energije ni umetnega dela, brez elektrifikacije ni pretakanja električne energije, ni električnih žarnic v sleherni hiši, ni ogromnih kemičnih tovarn za pridelovanje dušika, karbida, aluminija, železa. Marsikaj potrebujemo iz tujih držav. Vse bomo dobili, če bomo na primer lahko plačevali z aluminijem, ki ga bomo izdelovali. Čim močneje bo plula energijska kri po našem gospodarskem telesu, čim več tovarn bo obratovalo, tem lepše nam bo postalo življenje, tem več pridelkov bomo uživali. Nič več nam ne bo treba prosjačiti v svetu, Jugoslovan bo postal ponosen človek. (»Kmečki glas.«) Vojna proti kozam Iz sončne kraške Dalmacije prihajajo nenavadne novice: Ljudstvo je napovedalo vojno kozam. Ta vojna je postala pravo ljudsko gibanje, ki je dalo take rezultate: 33 vasi okraja Split jc sklenilo, da sme posamezna družina imeti le po 1—2 kozi. 10 vasi je odločilo popolno uničenje koz. V vasi Dugopolje pri Sinju jc bilo še pred kratkim 4200 koz. Na množični sestanek so prinesli dva zaboja. V enem jc bil hrast normalne rasti, v drugem pa kržljavo, od koz obgrizeno drevesce. Predsednik krajevnega odbora je vprašal, kdo je za kakšno vrsto gozda. Po burni razpravi (vaški mogotci,ki so imeli največ koz, so bili seveda zelo glasni) se je ljudstvo z dve tretjini glasov odločilo proti kozam. Na področju splitskega okraja je bilo 20.000 koz. Sedaj se bo število znižalo na 8000. V zadrskem okraju so se vse vasi izjavile za uničenje koz. In tako po vsej Dalmaciji. Iz dveh vzrokov se je ljudstvo Dalmacije dvignilo proti kozam. V Dalmaciji jc pred vojno bilo skoraj pol milijona koz. Ljudstvo se je vselej zavedalo, da je koza najhujši uničevalec ne samo gozda na krasu, temveč tudi vsega naprednega gospodarstva. V Dalmaciji so se gozdarji zaman že stoletje borili za to, da se število koz omeji. Zakon o gozdovih iz 1. 1929 jc prepovedoval imeti koze vsem, ki so plačevali nad 50 dinarjev neposrednega davka letno. To določbo zakona o gozdovih pa so nato takoj razveljavili, ker so »narodni« poslanci v skupščini zagnali hrup v imenu vaških mogotcev. Tako so vaški mogotci še s kozami izkoriščali skupne kamenite pašnike, na katerih je bilo grmičevje in redka trava-sledovi nekdanjega gozda. Po osvoboditvi pa je ljudstvo na množičnih skupščinah sklenilo, da se morajo koze uničiti ali vsaj močno omejiti. □□■DiMim_______________________s 0 SE SPOMINJAMO J * 10 * * * * 15 °o 9. 5.1945 je bila Ljubljana po štiriletnem suženjstvu osvobojena. 9.5. 1946 je bila med vladama Češkoslovaške republike in FLR Jugoslavije podpisana pogodba o prijateljstvu in medsebojni pomoči. 10. 5. 1945 je prišla prva slovenska vlada v Ljubljano. 10. 5. 1876 je bil rojen na Vrhniki veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar. Umrl je 11. XII. 1918. 10. 5. 1889 je umrl Saltikov Sčedrin, ruski pisatelj. Rojen, je bil 27. I. 1826. 13.5.1944 je vdrl bataljon vzhodno-koro-škega odreda v Bistrico pri Pliberku. 13.5. 1840 je bil rojen Alphonse Daudet, francoski pisatelj. Umrl je leta 1897. 13. 5. 1795 je bil rojen na Slovaškem Pavel Jožef Šafarik, pesnik, zgodovinar, slavist. Umrl je v Pragi 26. IV. 1861. 15. 5. 1942 je izšel odlok o postavitvi narodne oblasti na slovenskem ozemlju, ki so ga osvobodile partizanske sile. 15, 5.1515 so kmečki uporniki porušili grad Mehovo v Gorjancih. j.i.'Jznam, da me jc ta učenost ^luh vsemu zanimala: takrat sem do-n s.^al in v »Zgodbah sv. pisma« so me rj|. °lj zanimali odstavki, ki so govo-Nfl 0 Prepovedanem sadu, o pijanem § chi in njegovih hčerah ter o čisti vafan‘> ki sta jo pri kopanju zalezo-a.dva nečedna starca. Že iz tega jc PočV'i^n° — a hči Oceana in sestra treh z Upodabljali so jo kot deklico hier zanimi očmi, ki stoji na veno-h H,^rteeem sc kolesu in muhasto de-'j' hro in zjar0f razlaga pa se ie zdela mlademu Cs°rju, ki je bil od sile važen in učen, kakor vsi profesorji, ki so v štirih letih točno kakor ura odbrenkali svoje filozofske študije in tako do dna spoznali pozemsko in duhovno življenje, nezadostna in prekratka; čutil se je dolžnega in sposobnega, da se je odpravil na kratek izprehod po filozofskih poljanah. Dokazoval je, da je treba strogo ločiti med srečnim naključjem in srečo kot tako; da je vesoljna sreča nemogoča stvar, ker je sreča enega človeka drugemu v nesrečo; da deli sreča tudi zlo in je zato včasih nesreča sreča; sreča kot taka je notranja harmonija, izpolnitev vseh želja; želja je hrepenenje, in če bi se nam izpolnile vse želje, bi bili brez hrepenenja; hrepenenje je sreča; človek brez hrepenenja pa je nesrečen ---------Tu nekje se je profesor izgubil na temnih križpotjih duhovnega življenja, ki ga jc poznal do dna. Mahal je z rokami, skakal okrog katedra in jecljal — in ker smo strumno strmeli vanj, jc zvišal svoj glas in povedal, da je za slovenske barbare sreča to, da jih je kulturna država s tolikimi žrtvami rešila izpod barbarskega avstrijskega jarma. Mene pa je jezik srbel in le s težavo sem se premagal, da ga nisem pobaral, ali je to samo srečno naključje ali sreča kot taka. Takrat sem se spet spomnil Strežka, njegove sreče in Tinke. Čez dan sem zamišljeno hodil v zavodu po pustem dvorišču, ponoči pa sem vznak ležal na postelji, poslušal sopenje svojega soseda in delal trdne in drzne sklepe, kako bom v počitnicah hodil s Tinko. Tinka pa je bila medtem že zrasla-Postala je že cela čeča: vitka postava, poln životek. »Oh, saj pravim,« je prikimaval Strežek, ko je videl, da so se fantje s svetlimi očmi ozirali za njo, »tega otroka bo doletela sreča.« In doletela jo je. Na spomlad so orožniki nagnali staro postrežnico in kuharico Jero. V kasarno je prišla Tinka. Babe so za-šumele. Strežek je kimal in govoril: »No, ali nisem rekel? Kakšna sreča! Trideset lir ima na mesec in ni ji treba hoditi na dnino, kjer bi si mazala roke. Tinka ni za trdo delo.« V počitnicah nisem veliko hodil po vasi. Ostajal sem na domu, ki je bil na samem dvajset minut iz vasi. Za ljudi se nisem zanimal; govorili so, da sem ošaben, ker sem nosil pumparice in hodil gologlav. Delal sem na polju, posedal pri mami, ki je bolehala, ob nedeljah pa sem se pretikal skozi vrbovje vzdolž reke, se sončil in lovil ribe. Tako sem se srečal tudi s Tinko. Bilo je popoldne in sonce jc navpično sekalo vame. Čepel sem na koncu razbeljenega proda in dražil menka, ki sem ga bil ujel in zagradil v malo kotanjo, ko so mi mehke roke zakrile oči. Zlecnil sem se in hotel planiti pokonci, toda roke so me trdno zadržale — in v brnečo poletno tišino sc je najprej razsul zvonek smeh, za njim pa se je oglasil trebušen bas: »Kdo je?« Vse skupaj se mi je zdelo za malo in sem se skušal izviti. Bojevati pa sem se moral skoraj z vsemi silami, kajti roke so me držale krepko in čutil sem, da se privija k meni toplo telo majhnega dekleta. Borba je trajala precej dolgo. Sopihala sva obadva in poskakovala po razbeljih, okroglih prodnih kamnih. Ko sem se končno s sveto jezo osvobodil, je stala pred menoj Tinka. Bila je v kratkem rožnatem krilcu in belem svilenem život-ku; v globokem izrezu je tičal širok, razpihnjen nagelj. Dihala je globoko, nosnice so ji drgetale, lica so bila rdeča. Pogledala me je naravnost v oči s svojim dvojnim pogledom in z zamolklim mehkim glasom rekla: Koroška v senci kljukastega križa Znani francoski novinar Jean Durkheim je konec zime obiskal posamezne kraje na Slovenskem Koroškem kot poseben dopisnik več pariških listov, med njimi „La Marseillaise" in f,Ce Soir". Na svoji poti po Slovenski Koroški je prišel v neposreden stik z našimi ljudmi in se zanimal za našo osvobodilno borbo. Vestno si je beležil razgovore in vtise, ki jih je dobil, ter nato le vtise podal v več člankih, ki sta jih priobčila omenjena lista. Nekaj teh člankov bomo prinesli še v prihodnjih števil-kih. Danes prinašamo v prevodu članek, ki je bil pod istim naslovom priobčen v listu „La Marseillaise". Mici Ogris je ime malemu petletnemu dekletcu s svetlim pogledom, rdečkastimi lasmi in z vedrino ter odločnostjo. kakršno imajo hudourniki v teh gorah. S svojo materjo Pavlo Ogrisovo živi v vasi Sele-Zgornji Kot, ki leži na potvočju Karavank, na meji med Avstrijo iji Jugoslavijo. Mici je Slovenka. Če živiš na severnih obronkih Karavank, potem ni priporočljivo, če si Slovenec. Njenega očeta in mater so plavolasi arijci, oznanjevalci »novega reda«, prepeljali v Dachau. V Dachauu ji je mati darovala življenje. Njenega očeta, malega slovenskega kmeta, pa so sinovi »Hcrrenvol-ka« »odstranili«. Prvo, kar je Mici na tem svetu zagledala, so bili »bloki«, peči krematorijev, plinske celice ... Vse so oropali Sedaj se je mala sirota vrnila z materjo na svoj dom. Medtem ko je bila družina v Dachauu, so njihov dom oropali, tako da danes mati in hči živita v veliki revščini. Za male ljudi je življenje trdo. Pavla je na županstvu zaprosila za blago. Toda občinski tajnik je star nacist. On je odgovoril, da nima ničesar za »umazane Slovence« in da bi bilo bolje, če bi s svojim očetom in možen zgubili življenje v Dachauu. Mici je vzela skrinjico s spomini in izvlekla očetovo sliko. Njena mati je pričela jokati. In Mici je stresla svoje plamteče lase, objela mater in jo skušala potolažiti: ( »Ne joči, mama, saj bo kmalu prišel Tito. Tedaj bomo imeli blaga, stole »Ali si hud? — Kako je mami, sem te mislila vprašati. In ker si tako lepo čepel, se nisem mogla premagati, da bi te ne prestrašila.« In v lica so se ji že dolble jamice, ki so oznanjale bližajoči se smeh. »Slabo ji je«, sem brezbrižno dejal. »Prestrašil se pa nisem.« Priprava na smeh je izginila. ■ »Slabo,« je rekla. »Že štiri leta boleha. — Zdaj se pa že dolgo nisva videla.« »Saj me ni bilo doma. Kaj pa ti?« Pogledal sem jo. Moj pogled je začutila kakor dotik; zravnala se je in pogledala v globoki izrez svojega ži-votka, »Bluza mi je preozka,« je rekla. »Ti si pa tudi malce zrasel.---------Vse mi je preozko, vse me razganja.------- Ko pride Matelič, vzamem novo krilo. In bluzo tudi,« se je nasmehnila. — _— »Ponoči ne morem spati, vznak ležim in, kadar je mesec, grem iz hiše. Po rosni travi hodim.« Umolknila je in čakala, da bi kaj rekel. Ker sem molčal. je vprašala: »Ali se tam, v Gorici, tudi tako rujete v šoli, kakor smo se mi? Jaz bi se še ruvala, če bi hodila v šolo.« Potegnila je nagelj iz izreza pri polnem životku in ga vrtela v rokah, ki so bile potne; sonce je sijalo nanje in na njih so se iskrile drobne iskre zno-< ja, kakor se v opoldanskem soncu iskri v mivki in pravo posteljo, a naciste bodo zaprli.« Odšel sem, ne da bi kaj rekel, ker tu ni bilo nič reči. Nacisti nimajo radi starega Primoža... Vasica je zelo majhna. Kakih petnajst številk šteje. Hišice se stikajo v snegu, nad njimi v ozki odprtini med gorami plavajo majhni, beli oblaki, pod njimi pa se vije temna črta smrekovega gozda. Vsi ljudje tu so Slovenci. Nihče se ni boril v Wehrmachtu, vsi sovražijo Hitlerja, vsi so trpeli. Srečal sem starega Primoža Maleka, ko je pred svojo hišo cepil drva. Tudi za starega Maleka je življenje trdo. Imel je štiri sinove. Leta 1942 so mu prvega ubili SS-ovci. Ostali trije, Pavel, Ludvik in Janko pa so se tri leta s partizani borili proti nacistom. Potem, še ni dolgo tega, so avstrijski policisti, isti, ki so služili tudi Hitlerju in sc še pred dvema letoma borili proti njegovim sinovom, vdrli z orožjem v roki v njegov dom. Stari nacistični policisti so preiskali vso hišo starih partizanov. Obilno so jih žalili, jih imenovali grde bandite, umazane dezerterje iz Wehr-machta in končno odkrili nekaj jugo-slov. cigaret. Tedaj so uklenili Ludvika in ga odgnali v ječo. Stari Primož je prenehal cepiti drva, da mi je povedal to zgodbo. Jaz pa sem mislil na »Gasthaus Dorer« v Celovcu, kjer Waffen-SS pred očmi in z vednostjo vseh policistov prodajajo na črni borzi na tisoče cigaret, popolnoma varni, da bodo ostali nekaznovani. Stari Primož, ki tudi nima blaga, niti obleke, niti čevljev — si je z rokavom obrisal potno čelo in mi na koncu mirno dejal: »Ko bo prišel Tito, potem bo konec zatiranja in hitlerjevci nam ne bodo več ukazovali. ... in Voigt nima rad Slovencev V sosednji hiši se stiskata dve družini v velikem pomanjkanju. Tu so žene in otroci. In možje? ... Nenasit-ljivo žrelo koncentracijskih taborišč jih je pogoltnilo vse razen enega, ki je padel kot partizan v borbi proti vc-likonemškemu Wehrmachtu. Težko je za žene, tudi za najpogumnejše in najodločnejše, če morajo sa- »Tam je srednja šola,« sem rekel. Molk. »Saj sem mislila Ali si to v Gorici kupil?« je pokazala z nageljnom na moje kopalne hlačke. »Ne. Mama mi je sešila.« »Šiva še lahko. Sa j vidim, hlačke so iz starega dežnika. “Zdaj se tudi mi ne kopamo več nagi.« Spet molk. »Zdaj pa grem,« je rekla, se ritenski umaknila za korak in začela cefrati nagelj. »Jaz moram tudi k mami, ker je sama doma,« sem dejal in se okrenil. Ko sem se po nekaj korakih ozrl, sem jo videl, kako je počasi skakljala s kamna na kamen, se pozibavala na njih in z rokami lovila ravnotežje; trgala je nagelj in rdeči, drobni lističi so kapljali na belo, razbeljeno prodno kamenje, kakor kaplje krvi, ki jih seje na begu preplašena ranjena žival. Poletna tišina je glasno brnela, srce mi je burno utripalo in mi sililo v grlo. To je bilo moje zadnje srečanje s Tinko. Nekaj dni preden sem sc v jeseni odpravil v Gorico, so z velikim hrupom zagnali, da je Tinka noseča. Govorili so naravnost čudovite stvari in tišti, ki so Tinkino blagoslovljeno stanje prtili orožnikom, so se lahko šteli k dobrim in pametnim. Župnik je o tej stvari javno govoril s prižnice; med pridigo je dvakrat segel po evan- me gospodariti na kmetiji. Treba je sekati v gozdovih, obdelovati zemljo, kositi, žeti, vzdigovati težke snope na vilah, skrbeti za živino, skrbeti za otroke, kuhati... In poleg vsega še ta utesnitev. Saj živijo eden na drugem. Ni prostora, da bi se človek premikal. Saj je v vasi velika prazna hiša, ki je lepša kot vse druge. Vendar je to iast Voigta, velikega feudalnega gospoda, ki je lastnik vse zemlje in za katerega morajo garati mali slovenski kmetje. Za nameček ie bil Voigt v svojem času odličen nacist in zaradi tega se mu ni treba bati ničesar v deželi, kjer kraljujejo nacisti. Njegova navada je bila, da je govoril: »Slovani so isto kot sužnji«. A »sužnji« gledajo njegovo hišo in upajo: »Ko bo nekoč Tito tu...« Mi partizani Večer in noč sem prebil v eni izmed hiš v tej vasi. Po večerji (z maslom namazan kruh, mleko in kos slanine) medtem ko je starejša hči nadaljevala z molžo krav, je starejši brat vzel harmoniko in do trde noči je sedem otrok v starosti od 5 do 23 let ob spremljavi harmonike pelo zame partizanske pesmi. Peli so troglasno izredno ubrano, po posluhu. Sosedje so prihajali v vas na čast tujcu in njihovi glasovi so se prepletali z glasovi otrok mojih gostiteljev. Slovenske pesmi resne in melodične so sledile ena drugi. Sedeli smo na leseni klopi v »hiši« vzdolž zidu, kakor je to povsod v slovenskih domovih. Trepetajoča svetloba petrolejske svetilke je v presledkih metala na steno odsev kovinskega senčnika in osvetljevala živo barvno razpelo, veliko sliko maršala Tita in fotografijo slovenskega duhovnika, ki je umrl v Dachauu. Mira Franz je Slovenka Drugi dan sem se napotil v Selc, majhen kraj, kjer vsi ljudje delajo, da se bogati fevdalec Maresch von Witt-genstein, gospodar teh krajev. On je odredil na važno mesto občinskega tajnika, nekega nacista in mu dal nalogo, da strogo Pazi na slovensko prebivalstvo. Pred kmetijo se je v snegu igral otrok. Ta deklica je bila s svojim obnašanjem in v nizkih nogavicah iz sive volne tako slikovita, da sem jo fotografiral. Prišla je njena mati. Izvedel sem, da je mala Mira sirota, da so njenega očeta nacisti obesili na Dunaju. Povabila me je, naj vstopim v hišo, da bi videl, kako so nacisti ropali. Medtem ko sem pil iz velike lončene sklede mleko, ki je bilo sveže in še geliju in z veličastnim basom prebral tisto o pohujšanju teh malih, o mlinskem kamnu za vratom in o potopije-nju na dnu morja. Ta pridiga je še bolj podžgala gorečnost vaških klepetulj, ki so takoj preštele vse nove obleke, predpasnike in životke, ki jih je v tistem letu nosila Tinka; na svoje veliko začudenje so tudi ugotovile, da sta v tem letu kramarja od beneške meje podvojila, če ne potrojila svoje prenočevanje pri Strežku. Križale so roke pod predpasniki, se majale s celim gornjim životom in se kajpak tudi tokrat niso mogle zediniti v svojih mnenjih. Uranjkarica je imela prvo besedo. Govorila je nezaslišane stvari o nečednih starcih; potegnila je iz sv. pisma zgodbe o Suzani in o tistih dveh nemarnih starinah, ki sta jo zasledovala pri kopanju, in ker se ji je ta zgodba zdela prestara in ni osebno nihče poznal ne Suzane ne starcev, sc je zatekla v zatolminske grape in povedala resnično zgodbo o sedemdesetletni pregrehi, ki živi tri ure od vsega sveta in ima otroka s svojo lastno hčerjo; videla ga je na lastne oči. V pozni pomladi je Tinka rodila. Ko je prišla babica v hišo, je Strežek stekel v hram, stulil se je med lese in si z rokami zakril ušesa; vendar pa se mu je zdelo, da sliši pretresljive po-rodničine krike. Tinka je porodila dekletce. Živo in zdravo dekletce, toda bebasto. Po svoji materi je podedo- mlačno od molže, mi je mati male Mire pripovedovala, kaj mora trpe;' zaradi hiše, ki je njena last. AvstrtJ4 ske oblasti so ji rekle, da zaradi teg3* ker je bila v koncentracijskem tabo* rišču, hiša ne more biti več njena las** Toda vdova ve predobro, da ta g°' spoda, ki vlada Avstrijo, izkorišča nes obešenje njenega moža, da bi Pf" kazala »velikim štirim«, da je Avstrija Hitlerju kljubovala in da je »de®0" kratična«. . »To je sramota,« mi je rekla, moj mož ni bil Avstrijec, temveč Slo-' venec, Sovražil je naciste in Nemce-Zaradi tega so ga tudi ubili.« S prstom pa mi je pokazala na sli*0 maršala Tita, ki je visela na steni Kljukasti križ še ni iz mo zmajal z glavo in rekel: »O, saj je imela še srečo. TaV majhna pa roditi otroka. Lahko bi b* umrla. Pravi čudež.« , O Tinkinem otroku so veliko go^j. rili, kajti takle porod je na vasi ve dogodek. v »j, »No, zdaj jo je pa doletela sreča- . va, krščena in še neumna povrhu,« t rekel Cestarjev hlapec, ki je bil po svojem strupenem jeziku in k* j tiste dni pil, ker je tudi sam n® škilil za Tinko. ok° In od takrat ni Tinkinemu otf ^ nihče rekel drugače kakor ^rC i Kakšno ime je deklica dobila krstu, nihče niti vedel ni. Q, Tiste počitnice sem preživel p*-* selJ) jem prijatelju v Brdih. Domov * j prišel samo trikrat in ostal po n^c| dni pri mami. Tinke sploh v. nisem. Povedali pa so mi, da jc P* v hiše in da se skrivoma odpravo svet. d0v