Poštnina
pavšaiirana.
Uredništvo
In
ttpravnlštvo Usta je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Ste¥. 12.
V Ljubljani, 27. junija 1921.
Leto I.
Izhaja vsak pondeljek zjutraj
Celoletna naročnina 120 K* mesečna 10 „ Posamezne številke se ra* čunijo po 2 K.
Inseratl se računajo; pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Najnovejše.
Težka vladna in državna kriza.
Zakon razvoja in naš problem.
Zagreb, 26. junija. Iz Beograda poročajo: Vladna kriza, ki je nastala vsled odklonitve muslimanskih zahtev, v tem trenotku še ni rešena. Vladni ustavni načrt je resno ogrožen. Od zeuiljoradni-kov in socialnih demokratov vlada ni
dobila še nobenega pozitivnega zagotovila, da jo bodo podpirali in glasovali za vladni ustavni načrt. Vsi politični krogi so mnenja, da bo morala vlada odstopiti.
Protičeve konference z voditelji radikalne
stranke.
Zagreb, 26. junija. Iz Beograda javljajo, da je imel Stojan M. Protič že več sestankov z uglednimi predstavniki ra-
VZROKI KRIZE.
Zagreb, 26. junija. V parlamentarnih krogih živahno razpravljajo o vzrokih, ki so doveli vlado oziroma g. Pasica, do tega, da se je kar čez noč obrnil proti zahtevam muslimanov. Ta Pa-šičev korak tolmačijo na dva načina: Kni trde, da je dobila vlada iz krogov pristašev radikalne in demokratske stranke v Bosni poročila, da niti radikalci niti demokrati ne bodo dobili v Bosni pri prihodnjih volitvah niti enega mandata več- ako vlada ugodi pretiranim zahteva inmuslimanov. Ravno taka poročila je baje dobila vlada iz Južne Srbije. Druga verzija pa pravi, da se je vlada odvrnila od muslimanov iz vua-njepolitičnih ozirov, ker noče vzbujati suma, da s svojo popustljivostjo proti turškim begom v Južni Srbiji, indirektno podpira turško-naclonalistično ke-nialistično gibanje, ki se tudi v Južni Srbiji že močno širi in gre za tem, da se obnovi stara turška vladavina tudi v Evropi in da se Turkom vrne Carigrad.
ZVEZA SREDNJE - EVROPSKIH DRŽAV. — NOVA AVSTRIJA.
Dunaj, 26. aprila. Sestanek čelio-slovaškega vnanjega ministra dr. Be-neša, vodilnega politika male antante z ogrskim vnanjim ministrom grofom Banffyjem v Marijinih Lažnih je imel popoln uspeh. Sestanek je velike važnosti za čehoslovaško industrijo, ker bo ta dobila zopet ogrski trg, za Ogrsko so pa važne politične koristi, ker bo Ogrska dosegla zmerno korekturo svojih mej, zlasti na onem mestu češko-ogrske meje, kjer je češka meja od Pešte odda-ijena le kakih 40 kilometrov.
Glede habsburškega vprašanja se je istotako dosegel sporazum, iti sicer že pred začetkom konference, ter se je ogrska vlada obvezala, da povratka Habsburžanov na ogrski prestol nc^bo več stavila na dnevni red. I o stališče ogrske vlade v zadevi Habsburžanov je delo konference znatno olajšalo.
V	dobro poučenih političnih krogih se govori, da sta dogovorila sestanek v Marijinih Lazneh ministra dr. Beneš iii grof Teleki že pred tedni, ko sta bila istočasno v Parizu, pod vplivom francoske In angleške vlade, ki stremita za združitvijo vseh podonavskih držav na federalistični podlagi.
Glede imena nove zveze je izjavil grof Khuen - Hedervary časnikarjem: „Nova ureditev srednje-evropskih držav je nujno potrebna. Ime zveze je postranska stvar, glavno je, da pričnemo z delom!“
ANGLIJA BO URADNO PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO.
Dunaj, 25. junija. „Daily Telegraph" javlja, da ima ruski zastopnik Krasir. polnomoč, da razgovarja z Lloydom Georgeom o oficielnem priznanju sovjetske ruske vlade od strani Anglije.1 .
NEZADOVOLJNOST MUSLIMANOV Z VLADO.
Zagreb, 26: junija. Kakor poroča ,,Obzor", Je večina parlamentarcev' pre-
dikalne stranke, katerim pripisujejo velik političen pomen.
oričana o tem, da se da današnji centralistični ustavi načrt samo še oktroirati.
V	muslimanskem klubu je začela nad-dovati avtonomistična struja, ki dobiva od dne do dne več pristašev. Iz Bosne dobiva muslimanski klub vsak dan pismene pozive, naj izstopi iz vlade, ker vlada do danes še ni izpolnila niti ene svojih muslimanov danili obljub. Muslimanski posalnci pa bi izgubili takoj zaupanje svojih volilcev, če bi popustili le v eni točki od svojih zahtev.
ZAVEZNIŠKI DOLG AMERIKI.
Dunaj, 25. junija. Dolgovi zaveznikov Ameriki znašajo 10 milijard dolarjev. V krone preračunan znaša ta dolg skoro poldrug' biljon kron (1 biljon = tisoč milijard = tisoč tisočmilijonov.)
JUGOSLOVANSKI IN NEMŠKI POSLANCI IZKLJUČENI IZ LAŠKEGA PARLAMENTA?
Zagreb, 26. junija. Kakor poroča »Jutarnji List“, so bili iz rimskega parlamenta izključeni jugoslovanski in nemški poslanci. (Ta vest se nanaša oči-gledno na dejstvo, da niso bili voljeni jugoslovanski in nemški poslanci v noben parlamentarni odsek. O kaki izključitvi na podlagi doslej v Jugoslavijo došlih vesti ne more biti govora. Opomba uredništva.)
STALIŠČE LLOYDA GEORGESA.
Dunaj, 25. junija. Kakor javljajo angleški listi, si prizadevajo vplivni angleški krogi prav resno, da prisilijo kabinet Lloyda Georgesa na odstop.
DNEVNE VESTI.
Zakaj se je sprl Pašič z muslimani?
Na to vprašanje je odgovoril dober poznavalec beogradskih razmer: »Pošto vagoni sa hiljadarkama (= s tisočaki) za begove još nisu stigli (prišli) iz Pa-riza.“
Central-demokratska »Domovina"
piše: »Albina Prepeluha so (klerikalci) v to svrho najeli, da začne izdajati »Avtonomista11, Anton Peska pa, da jim odpre predalčke »Jugoslavije . Oba ta dva moža sta bila lačna denarja in željna časti. Prepeluha so socialni demokratje vrgli iz stranke; od same penzije, 800 K na mesec, tudi ne more živeti tako baronsko kot živi. Na koncu tega članka pa poziva centraliste: »Somišljeniki, vrzite »Avtonomista*1 in „ Jugoslavijo" na gnojišče!" — Tako pišejo gospodje, ki s svojim »Jutrom" in »Domovino" \ red res baronsko žive samo od milosti »Jadranske banke" in ki bi se kmalu lepo zahvalili upravnemu svetu tega zavoda, če bi morali živeti tako »baronsko" kakor g. Prepeluh. Kar se pa tiče g- Prepeluha in socialistov, je pa splošno znano, da je on sam iz svojega nagiba odložil vse funkcije v socialnodemokratski stranki.
Ljubljanska kazina. Kakor se govori, se je zlasti g. dr. ŽeVjav kot član monopolne uprave zavzemal za to, da preide kazina v centfSldemokratske roke. On: namerava baje v kazini prirediti skladišče za' dvoprocentni ostanek »soli Jugoslavija".
Ne mi, ki smo nevedni, ampak učeni jezikoslovci in zgodovinarji trde, da so pred davnim časom skoro vsi narodi, ki danes stanujejo po Evropi in velikem delu Azije, živeli v skupnosti in so govorili en sam vsem skupni jezik. Ta jezik imenujejo »indoevropski prajezik". Potem je pa prišla nesreča nad ljudi. Začeli so se množiti in širiti in iz svoje stare skupne domovine izseljevati. Kolikor bolj pa so se širili in kolikor dalje so prišli od svoje prve skupne domovine v čisto nove klima ti-čtie in zemljepisne razmere, toliko bolj so začeli izpreminjati svoje prvotne navade. Tisti, ki so prišli v bolj tople kraje so živeli od dateljnov in sladkih banan in od žitnega zrnja in S9 hodili okrog napol nagi, oni pa, ki so zabredli v severne šume, so pekli medvede in jelene in se zavijali v dolgodlake kože, ker jih je zeblo. Vsak je našel v svojem novem kraju vse polno novih stvari, ki jih prej ni videl, in tem novim predmetom je dal vsak po svoje ime, tako da (n. pr.) tisti, ki je šel na jug, ni vedel, kaj pomeni beseda »medved", ker ga nikdar videl ni, tisti pa, ki je odšel na sever, ni vedel, kaj pomeni beseda »palma", ker to drevo na severu ne raste. Tako se je ta del človeške družbe razkropil po svetu in vsak del je začel dobivati za sebe neko novo barvo in nove lastnosti, ustvarjal si je svoje mišljenje in je svoje nove misli začel izražati na svoj poseben način, deloma s pomočjo novoustvarjenih, deloma s pomočjo starih, a na novo prikrojenih besed in izrazov.
Tako se je zgodilo v davnih Časih. Tudi v svetem pismu stare zaveze stoji zapisano nekaj o babilonskem stolpu in o babilonski zmešnjavi in da je Bog ljudem »jezik" zmešal, toda to bržkone ne bo res, kajti kdor to verjame, ta je »klerikalec" in kar »klerikalec" pravi ni nikdar res. Kar je,pametnih ljudi, verjamejo, da je 2krat 2 samo 3 in ne 4, kajti da je 2krat 2 štiri, to trde tudi »klerikalci" in »rdeči jezuitje" in »prevratni elementi" in zato to prav gotovo ni res!
A vrnimo se k stvari. Znanost nam pravi, da so sc iz enega enotnega azijskega plemena razvili Indi, Romani, Germani in Slovani. Prvotni narod se jo torej cepil. Ker pa takrat še ni živel dr. France Ilešič, ki bi bil ljudi opozoril na veliko nevarnost, ki jim preti vsled »razcepa", se je razcep vršil dalje: Germani so se razdelili na nebroj manjših narodov, od katerih si je ustvaril vsak svoj jezik, Romani so se ravno-tako razcepili in Slovani ravno tako: na Ruse, na Poljake, na Čehe (severne Slovane) in na južne Slovane, h katerim prištevajo učenjaki Srbe, Bolgare, Hrvate in Slovence. Vse to je rezultat delitve.
Prav verjetno je, da je bila tista veja Slovanov, ki je ubrala pred davnim časom pot na Balkan, enotna, da je imela iste običaje, govorila isti jezik, in malikovala pred istimi bogovi, da je torej tvorila po naših današnjih pojmih en sam enoten narod.
To slovansko vejo je pa doletela ista usoda, kakor ostale popotnike jn romarje po Evropi: začeli so se cepiti in sicer na dvojen način. Najprej so se začeli ločevati vsled novega podnebja, novih zemljepisnih in prirodopisnih razmer in bogve iz katerih vzrokov se od svojih severnih bratov in so si ustvarili svoje nove navade, nov način življenja, novo mišljenje, nove besede in nov jezik. Postali so skupina južnih Slovanov. Druga cepitev se je mogoče vršila deloma istočasno s prvo: En del južnoslovanske skupine je prekoračil balkansko gorovje in naletel tam na tople in rodovitne kraje; drugi del jc že ostal ob Donavi, tretjega je pa zanesla
nesreča daleč na sever v visoko alpsko gorovje. Vsak od teh delov sc je razvijal (kakor so se razvijali zgoraj omenjene velike veje Azijcev ali Indoger-manov) pod vplivom podnebja, zemljepisne lege novega kraja itd. zopet po svoje in tako je tekom let dobil tudi vsak od teli delov svoje ime: Severni del je dobil ime Slovenci, srednji.de! Srbi oziroma Hrvati, južni del pa $o(-gari. Ko pa sc je pojavil še vpliv zgodovinskih činjenic (tuje gospodstvo, sosedna kultura itd.), se je „razcen“ še nadaljeval in se nadaljuje še danes in se bo nadaljeval, dokler bo narava ostala narava in se razvijala po zakonih, ki jih slabotni človek ne more iž~ premeniti, ampak jih lahko samo spozna in konštatira in se jim pokori.
Ta naravni zakon, ki smo ga poskusili ravnokar opisati na kolikor mogoče lahek in razumljiv način, imenu-pak se diferencira in cepi, in ž njo vred kovanja. Narava se ne uniformira, ampak se diferencija in cepi, in ž njo vred yse, kar v njej in ž njo živi. Vsak tak diferenciran ali »odcepljcn" del pa zahteva svoje lastno življenje in svoj poseben razvoj, ali politično govorjeno: vsak tak del zahteva svojo avtonomijo.
S tega vidika je treba presojati tudi naš sedanji glavni politični problem:
Ali smo Srbi, Hrvati in Slovenci itd. en sam narod ali ne? Ali boljše rečeno:
Ali smo še en sam narod ali ne? Nekdaj smo po vsi verjetnosti to bili — ali smo še danes? Ali tvorimo mi izjemo od naravnih zakonov ali ne?
V	povodnji raznih političnih gesel, na katerih podlnfci zidamo svojo nbVo državo, slišimo največkrat besedb o »troimenem narodu". Kaj je to? Ali ima ta pojem kak pomen? Ena je ena in tri jo tri. Če smo še en narod, ni treba govoriti o troimenstvu, če smo pa trije, potem nima smisla govoriti o enem narodu. To je vendar jasno. Zato tukaj nekaj ne gre prav vkup.
Odkar so nas začela prometna sredstva zbliževati, smo se začeli potom znanstvenih raziskav spoZnaVati in spoznali smo se toliko, da se daiičs zavedamo svojega skupnega pokoljenja. Mi se zavedamo, da smo pognali iz ene-ga^lebla. da torej pripadamo eni veliki rodbini, in naše obnašanje napram tej veliki rodbini je prilično tako, ka-koršno je ponašanje posameznika na-pram njegovi ožji rodbini. Posameznika veže / rodbino čut solidarnosti, ne pa zavest indentltete. Jaz vem, da ljubim svojo mater, da ji bom pomagal itd., vem pa tudi, da mati ni to, kar sem jaz, ker vendar nisem sam svoja lastna mati! I11 brat moj je moj brat in ne jaz! Kakor hitro pa čutim in se zavedam svoje osebnosti, hočem živeti tej osebnosti primerno samostojno življenje, ki ne izključuje solidarnosti z bratom, ki pa živi za sebe zopet njegovo lastno samostojno življenje!
Takšno je razmerje med Slovenci. Hrvati, Srbi in Bolgari v velikem. Preko tega dejstva ne pomagajo nobene politične želje. Do teh dejstev je prišlo vsled naravnih bioloških zakonov, ne vsled politike tega ali onega kralja ali cesarja.
Če bi mi hoteli iti po poti nazaj, po kateri smo prišli do razcepa, zopet do ujedinjenja ( v polnem obsegu besede, ne samo do »političnega ujedinjenja". kar je nekaj čisto druzega), bi nam ifto-rala pokazati narava pot, namreč tilko pot, da bi veje zopet zrastle v'deblo in iz debla bi pognale korenine v zrak! Tega naravnega čudeža pa do danes še ni nikjer!
Če lii se dalo na umeten način tije-dinjevatl, kar je razdružil naravni razvoj, potem bi morali mi z logično doslednostjo zahtevati ne samo »ujcdiifjc-nje" južnih Slovanov, ampak bi morali
zahtevati tudi zopetno spojitev južnih Slovanov s severnimi, potem spojitev Slovanov z Nemci in Francozi v Arijce tid. Tega pa menda nihče ne bo zahteval. Ce pa se to zdi komu nemogoče, moramo pa vprašati: Kje je meja, do katere je spojitev mogoča in doklej ne? Nihče je ne ve! To pa zato ne, ker je
—	ni!	/
Čisto nekaj drugega pa je politično ujedinjenje iz enega debla vzrastlih vej v eno državno skupnost. Ta je mogoča in proti temu nihče ne nastopa. To, proti čemur se borimo, je pa to, da mora imeti tudi v državni skupnosti
vsak potom naravnega razvoja nastali in iz enega skupnega debla vzrastli del svoje razvojne možnosti. Drevo, ki obstoji iz korenin, debla in vej, uspeva le takrat, če se korenine razvijajo po svoje, deblo po svoje, veje pa zopet po svoje. Drugače drevo zamre. Tako je tudi 7. državo. Jugoslovanska država bo zdrava in močna samo tedaj, če1 se bo razvijala po naravnih bioloških zakonih, da bo živela srbska korenina po svoje, hrvaško deblo po svoje in slovenska in bolgarska veja po svoje, kakor to zahtevajo razvojni zakoni za vsak del.
inisti. Naj se ljudstvo v avtonomnih pokrajinah vlada samo po načelih demokracije in socijalne pravičnosti!
Naša pot je prava. Vsak nov dan nam prinaša za to nešteto novih dokazov ter nas potrja v veri, da je avtono-
mistično načelo pri ureditvi naše nove države edin rešilni lek narodnega edin-stva.
Centralizem pa je nasilje, ker po-menja obenem tudi hegemonijo srbskega plemena nad Hrvati in Slovenci.
Pametna beseda. — Proti nadvladi. — Za sporazum. — „Velika Srbija“ nevaren
poizkus.
Jovan Banjanin (Srb) polemizira v „Siob. Tribuni" z listom „Srpska Riječ", glasilom srbske radikalne stranke zaradi nekega članka, v katerem se izvaja, da je Jugoslavija „neprirodna za-jednica“. V članku sc pravi, da naj se Hrvati in Slovenci odvoje iz Jugoslavije in da je edino pametno ustvariti »Veliko Srbijo", pod katere interesno sfero spadajo: Slavonija, Srem, Banat, Bačka, Bosna in Hercegovina, južna Dalmacija, del severne Dalmacije (okoli Knina) in vsa Srbija in Črna gora. Hrvatom in Slovencem pravi omenjeno radikalsko glasilo, da brez njih (Srbov) ne morejo živeti samostojno ter naj, če se že nočejo podvreči srbski hegemoniji, postanejo plen Nemcev, Lahov in Madjarov, Na to budalost odgovarja srbski politik Jovan Banjanin takole:
Ta gospoda pozablja, da so meje države in njen teritorialni obseg bile odločene na mirovni konlerenci v Parizu. Oni ne mislijo na to, da bi ves naš nacijonalni problem neodvratno znova prišel pred evropski forum, ako bi se pokazalo, da je današnja rešitev zgrešena in nemogoča. A kje bi bil tedaj konec? Zaman bi bila potem trditev »Srp-ske Riječi", da ni sile, ki bi se mogla temu zoperstaviti.“
Jugoslavija ni stvorjena samo radi našega ujedinjenja, temveč tudi za to, ker njen današnji sestav odgovarja eni koncepciji zapadne Evrope o ureditvi srednje Evrope in Balkana! Ako bi ta koncepcija padla, bo Evropa počakala drugo, ki bi odgovarjala njenim interesom in njeni zahtevi po miru. Ona bi napravila naše nove meje. Ako bi se odločila za samostojno hrvatsko državo, bi ona gotovo hotela imeti tak državni organizem, ki bi bil kolikor toliko tudi sposoben neodvisnega življenja. Toda mnogo verjetnejše, skoro sigurno je, da bi se Evropa odločila za restavracijo dežel ogrske krone ali morda celo Av-itro-ogrske, za katero streme v kakršni formi ži itak mnogi faktorji na zapadu.
Nedogledne so posledice, ki bi nastale. Nesumljivo je, da bi se najprej oglasila z zahtevo po reviziji mej Italija s svojim londonskim paktom in Romunija s svojini dogovorom glede Banata. Obnovljena in rehabilitirana Ogrska bi se težko odrekla Vojvodini, kjer
„Živeli Kranjci —- živeli Štajerci!
je Srbov komaj ena četrtina prebivalstva; našla bi gotovo podpornike teh svojih pretenzij. Kdo garantira, da bi tedaj ne bilo na novo stavljeno na dnevni red i črnogorsko vprašanje? Pa makedonsko? Ako se začne le eno vprašanje, tedaj mora to naodvratno izvati tudi vsa druga. Zato je brezprimerna zločinska lahkomiselnost, če fanatiki ali špekulanti s fanatizmom prepričujejo svet, da naš narodni problem ni definitivno rešen s to državo.
„Mi Srbi moremo brez vas, ali morete vi brez nas?“ — vprašuje „Srpska Kiječ“. Že vprašanje samo pokazuje, da list ne pojmuje našega narodnega vprašanja.
Srbi in Hrvati so tako prepleteni in medsebpjno zvezani, da eni brez drugih ničesar ne morejo; hudobno je vprašanje, kdo koga bolj potrebuje. „Srpska Riječ“ prav dobro ve, da živi dosti Hrvatov tudi izven onih »štirih županij", v sami »interesni sferi Velike Srbije". Ali bi po njenem receptu bilo rešeno celo hrvatsko vprašanje? Ali bi vse to mirno gledali Hrvati v Bosni, Dalmaciji in Slavoniji? Ali ne bi bile one »štiri županije", za slučaj da bi bile samostojna državica, gnezdo večnih nemirov, nezadovoljstva in pretresov v. sami »interesni sferi Velike Srbije"? No, »Srpska Kiječ" je prepričana, da bi Hrvatje, ako se odvoje, postali plen grabežljivih Nemcev, Lahov in Madjarov. To bi vsekakor bila nesreča za Hrvate, toda tudi stalna opasnost za »interesno sfero Velike Srbije**. Njena gospodarska neodvisnost bi bila prekarna, a njen notranji mir in državna sigurnost še bolj ogrožena."
*
Te besede, na naslov srbskih šovinistov so toliko več vredne, ker jih je napisal odličen Srb. Vedno so nam grozili: češ, ako vam ni všeč biti pri nas, ločite se, mi bomo napravili »Veliko Srbijo", Vas, Hrvate in Slovence, pa bodo pograbili Nemci, Lahi in Madjari. Takšne besede so nam donele na ušesa ne le iz srbskega časopisja, temveč tudi iz ministrskih ust (spominjamo samo na Vcsniča). Zato smo mi za popolno enakopravnost vseh treh plemen, zato smo za sporazum, zate smo proti hegemoniji s te ali one strani, zato smo avtono-
Ko te vrstice pišemo, je odločitev bržkone že padla. Vladna večina, sestavljena iz »demokratov" brez demokracije in radikalcev brez radikalizma, in podpirana od različnih kupljenih tur* ?kih begov in zapeljanih samostojnih slovenskih kmetov je v svoji državotvorni pameti enotno Slovenijo razdelila na dve »oblasti", na Kranjce in na Štajerce. . .
Na ta način naj bi se zabrisalo in izbrisalo slovensko ime iz zgodovine. Ostalo naj bi ohranjeno le še v skupnem državnem imenu »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev*4, toda tudi tam le še nekaj časa, dokler ne pride veliki dan, ko bo padlo tudi sedanje drž.iv no ime, ki se pa ne bo glasilo Jugoslavija, ampak nekam drugače.
Velika državniška modrost naših centralistov se vidi najbolj iz tega, da so zopet ustvarili »Štajerce". To je zgodovinsko ime za starofevdalno tvorbo, ki izvira iz časov, ko je ljudstvo brez razlike na versko, narodno ali katerokoli drugo diferenciacijo upogibalo kolena samo pred svojim deželnim knezom. Ta zgodovinska tvorba je razpadla idejno že takrat, ko so se Slovenci začeli zavedati svojega slovenstva in se ločevati od svojih nemških sodeže-lanov, stvarno pa leta 1918. ob polomu Avstrije. Dvomljivo pa je, če se je ravnokar omenjeni idejni razpad izvršil v srcih in v zavesti velike večine slo-vensko-štajerske ljudske mase, kajti mnogo znakov govori za to, da se je ta razpad izvršil le v umstvenosti tenke inteligenčne plasti, ki mase ni nikdar obvladovala, ker ji je ostala tuja. V srcih mase žive »Štajerci" še prav krepko dalje in od tega spomina do spomina na nekdanje sožitje z nemškimi brati nad Gradcem ni posebno daleč! Te lepe zgodovinske spomine v srcih »Štajer-cov“ so obudili tisti naši centralisti k novemu življenju, ki neprestano vpijejo, »da je treba uničiti vse zgodovinske meje, vse plemenske razlike, vse verske raje in sploh ves tok razvoja napeljati v popolnoma drugo smer"!
Tudi s »Kranjci** ni stvar nič drugačna. Kranjska dežela je sicer ver»Ro in narodnostno enotna, toda v zadnjem času sc je »kranjstvo** Je že precej utopilo v višji enoti slovenstva. Danes pa vzbujajo naši državotvorni elementi — ne, »element" je časten naslov le z a prevratneže — torej recimo i naši državotvorni starokopitarii v masi zopet lepe spomine na one dni, ko so si klicali ljudje preko Save: »Kranjc ie prvi za bikom'* — „ »Štajerc je pa bik" “ in kar je podobnih pripomočkov za utrjevanje enotne narodne zavesti in za okrepitev narodnega edinstva!
Centraldemokratsko državotvorno logiko naj obrača človek na levo ali na desno, vedno najde golo nedoslednost.
V	konstituanti glasujejo za državno ime: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, s čemur priznavajo, da Slovenci žive. Potem pa zopet glasujejo proti enotni Sloveniji, s čemur Slovencev kot socialne enote zopet n e priznavajo! Danes negirajo zgodovinske meje, jutri jih pa sami obnavljajo in ustvarjajo zopet »Kranjce" in »Štajerce" — kdo naj sc sedaj spozna, kaj ta gospoda pravzaprav hoče? Najbrže sc oni sami ne spoznajo več in zanje bi bila jako primerna šaljiva figura bedastega debelega Dunajčana, ki so ga slikali v socialističnem dunajskem šaljivem listu „Gliihlichter“ pod stalnim naslovom: »I kenn' mi net aus!“ — Jaz se več ne spoznam!"
Naravnost ogromne koristi za naš narod in za vso državo bo pa gojitev historičnega provincijalizma za naše brate na Koroškem. Ti bodo rekli: »Če smete biti vi Kranjci in Štajerci, zakaj ne bi smeli biti mi Korošci?" In zakaj ne bi smeli biti Primorci to, kar so bili: Goričani, Istrani, Primorci itd.? Kaj naj počno oni s »prokletimi Kranjci"? Oni so in ostanejo to, kar so in kar so bili! Zakaj bi bili še »Slovenci**? Ali pa celo ..Jugoslovani"! Le nazaj v planinski raj historičnih mej, imen in spominov!
Kranjsko-štajerski pesnik Prešeren je zapel: »Kako strašna slepota je človeka!"
Veliko-britanska kolonijalna konferenca
v Londonu.
Pretekli teden so se sestali v Londonu zastopniki vseh velikih angleških kolonij na važna posvetovanja o notranji ureditvi velike svetovne angleške države in o glavnih vnanjepolitičnih vprašanjih, ki se tičejo svetovne javnosti.
Prvo kolonijalno konferenco je sklical 1. 1887. tedanji angleški ministrski predsednik lord Salisbury. Takratna je angleška vlada nameravala kolonije, ki
uživajo veliko samostojnost in so pravzaprav z ozirom na svojo notranjo organizacijo skoro popolnoma samostojne države, pritegniti nekoliko tesneje na evropsko Anglijo, toda zastopniki kolonij so se temu načrtu uprli in zato prva kolonijalna konferenca ni imela nobenega uspeha. Druga kolonijalna konferenca sc je sešla 1. 1894. na prizadevanje Kanade. Spomladi 1. 1897. pa je postala »kolonijalna konferenca", ki so jo prej
LISTEK. Nekaj politične zgodovine.
ii.
Ob preobratu se je videlo, da socialistični »mladi" niso bili homogeni, oziroma niso mogli vzdržati v enotni opoziciji; zakaj njih del se je začel udajati komunizmu in opuščati smernice »Demokracije". Socializem je sicer v svojem bistvu komunističen; toda vprašanje je, s kakšnimi političnimi sredstvi ga dosežemo in kolika mora biti skupnost, da je še človeški družbi v prid. V tem ni bilo soglasja med »mladini" in to jc omogočevalo »starim** politično življenje. »Mladi** so morali načelno pobijati komunizem po sedanjem ruskem vzorcu in so s tem nehotč utrjevali položaj »starih**. Tudi ministerijalizem so zagovarjali kot taktično sredstvo v dobri veri, da morajo ob splošnem kaosu in desorientaciji, kakor jc bila zavladala ob preobratu, pomagati h konsolidaciji narodne države. Vse to jc prihajalo v prid »starim**, a rmladi“ so morali z zatajevanjem samega sebe opazovati tudi osebno izkoriščanje svoje načelnosti; zakaj v tistem hipu, ko sc je
začelo uveljavljati komunistično krilo, ki se je končno ustanovilo kot posebna stranka, je bil oslabljen položaj socialistične opozicije. Pri volitvah v konstitu-anto je zmagalo politično kruhoborstvo, kar se je pokazalo jasno pri ustavnem vprašanju.
Ne govorim obširneje o stališču, ki so ga imeli »stari** glede suverenosti konstituante, ko so kot načelni republikanci prisegli prej nego načelni monarhisti a la Protič, ki doslej sploh ni prisegel. Razumem to, da se mora realna politika dostikrat udajati sili. Vedno in povsod zavračam romantično, besedno revolucionarnost, zato pa tudi ne moremo in ne smemo markirati nikakšne-ga političnega demokratizma nasproti onim, ki so ga ob danih razmerah dejansko pokazali v večji in doslednejši meri.
Kakor se je razvijala naša narodna revolucija, je bilo pričakovati, da bo ustava naše države slonela na krfski deklaraciji, ki sta jo kot oficlelni južno4’ slovanski program podpisala Pašič in' dr. Trumbič. Krfska deklaracija je vse+< bovala sporazum; zakaj ona je zahtevala, da se sprejme ustava s kvalificirano, t. j. ne z navadno večino. Na drugi strani je pa krfska deklaracija zagovar-
jala enotno kraljevino s Karadjordje-viči poleg samoupravnih edinic, ki se naj bi ustvarile po prirodnih, socialnih in gospodarskih prilikah.
Krfsko deklaracijo je pobijalo »Slovensko republikansko udruženje“ v Chicagu, ki ga je vodil Etbin Kristan. Nasprotovali so ji z republikanskega stališča in zagovarjali suverenost konstituante. Amerikanski Slovenci-sociali-sti so zavračali način, kako hočejo zediniti južne Slovane: V smislu aneksi j sc nesrbski deli kratko in malo pridružijo srbski kraljevini, dočim bi moral narod sam dobiti priliko, da svobodno izrazi svojo voljo. Jugoslovani so bili in so še vedno Srbi, Hrvati in Slovenci (v resnici tudi Bolgari, ki jih je kriška deklaracija prezrla) s svjjimi posebnostmi, ki se jih zavedajo, in zato ne bi smel biti noben del majoriziran od drugega; zakaj kjer se zahteva posebnost, mora biti tudi priznana, a vsaka skupnost mora bili plod svobodnega sporazuma.
Slovenski socialisti v Ameriki so nasproti krfski deklaraciji sprejeli dne 11. in 12. avgusta 1917. leta v Chicagu t. zv. chicaško izjavo, ki je zahtevala jugoslovansko federativno republiko s sledečim utemeljevanjem:
Ali so Jugoslovani en narod ali štirje narodi, to je z n a n s t v e n o (podčrtal jaz) vprašanje in se ne more rešiti politično. Dejstvo pa je, da so si Jugoslovani sorodni po krvi in jeziku; vendar je zgodovinska usoda določila posameznim delom ločen razvoj, kjer ima. vsak del svojo literaturo, svoje posebne kulturne prilike, šege in tradicije. Ako upoštevamo ta dejstva, moremo edino uspešno rešiti slovensko in jugoslovansko vprašanje s politično združitvijo, kjer pa uživa vsak del avtonomijo (podčrtal jaz) v vseh rečeh, ki niso po svoji prirodi skupne vsem, da se mu ne bo treba bati nobenega centralističnega zatiranja ali pritiska drugih delov, pri čemer se prepušča bodoče tesnejše združenje naravnemu svobodnemu razvoju. —
V	svojem bistvu je bilo pojmovanje chicaške izjave pravilno. Doslej imamo tri skupine (Srbe, Hrvate in Slovence) v Jugoslaviji, za katere velja seveda isto naziranje kakor za vse štiri. Na zunaj,’5 državopravno smo in moramo nastopati enotno; v notranjem, kulturuo pa smo narod, ki šele nastaja; zato je treba še tem bolje odklanjati strogo centralistično ustavo, kakor jo je odločno odklanjala chicaška izjava, ker po nje-
skliccvali le od časa do časa, stalna državna ustanova in to pred vsem na zahtevo tedanjega ministra za kolonije Chamberlaina, ki je nameraval vsa angleškemu imperiju pripadajoča ozemlja tesno spojiti v enotni carinski uniji. Do carinske unije sicer ni prišlo, ker so se kolonije tej zahtevi uprle, pač pa je postala inštitucija kolonijalne konference stalna, ker so kolonije zlasti med vojsko z Buri toliko pridobile na svoji sa-mostalnosti in notranji neodvisnosti, da brez njihovega sodelovanja in odobre-nja danes ni več mogoča nobena večja prememba v notranjem ustroju ali pa v vnanji politiki angleške države. To se je posebno jasno pokazalo med svetovno vojno in ob sklepu pariškega miru, ki ga ni podpisal samo zastopnik angleške vlade v imenu angleškega kralja, ampak so ga sopodpisali tudi zastopniki angleških kolonij Kanade, Avstralske Zveze, Južnoafrikanske Unije, Nove Zelandije in Indije!
To je vrlo zanimiva činjenica tudi za naše razmere. Kljub temu, da imajo angleške kolonije tako samostojnost, da mora biti celo na mednarodnih listinah, ki se tičejo celokupne angleške države, tudi njihov podpis, angleški imperij še ni razpadel, ampak nasprotno: ravno zaradi svobode, ki jo uživajo posamezni deli države, je država močna in silna.
Fri nas pa trde bojazljivci, da bo države takoj konec, če dobi n. pr. Slovenija svojo avtonomijo! Po mnenju naših centralistov morajo biti angleški državniki sami klerikalci in prevratni elementi.
* 'j.c
Kolonijalna konferenca v Londonu se bo bavila v prvi vrsti z notranjepolitičnimi vprašnji, ki se tičejo medseboj-uega razmerja med kolonijami in med matico Anglijo. To je važna ugotovitev, ki nam dokazuje, da se da razmerje
med centralno oblastjo in med avtonomnimi oblastmi od časa do časa po potrebi sporazumno izpreminjati. Kar se
pa tiče vnanjepolitičnih vprašanj, v katerih bo razpravljala konferenca, so najvažnejša sledeča:
1. Razmerje Anglije in njenih kolonij do Japonske. V poštev prihajajo tu zlasti Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, ki jih rastoča moč Japonske navdaja z vedno večjim strahom.
2. Vprašanje Mate A»tje in s tem vprašanjem v tesni zvezi stoječi muslimanski problem, ki se tiče tudi Egipta in Indije.
3. Vprašanje Gornje Šlezije, ki je za Anglijo važno kot kompenzacijski objekt za Francoze, ako ti popuste v Mali Aziji.
Najvažnejše je pa vprašanje bodočih zvez, katere naj Anglija sklene. Na dnevnem redu stojita danes dve zvezi: Obnovitev zveze z Japonsko in sklepanje zveze z Ameriko. Doslej kažejo Angleži obema prijazno lice in mogoče je, da bodo poskušali med obema silama posredovati. Tik pred otvoritvijo kolonijalne konference se je mudil v Londonu japonski prestolonaslednik, ki so ga sprejeli z velikimi častmi, toda ameriški poslanik v Londonu Harvey ne uživa nič manjših simpatij in v katedrali sv. Pavla v Londonu so postavili \Vashingtonov kip.
Enega problema pa poročila listov ne omenjajo in to je ruski problem. Niti najmanjšega dvoma ne more biti o tem, da bodo v Londonu govorili tudi o Rusiji in sicer jako mnogo. Rusija danes vstaja in se popravlja od težkih udarcev, ki jih je zadala revolucija. Ozdravljena Rusija se pa ne bo obdala s kitajskim zidom, ampak bo hotela igrati tisto vlogo v svetu, ki ji gre po njeni moči. Premoč bo pa tam, kamor se bo nagnila svobodna Rusija.
AVTONOMISTIČNI PREGLED.
Narodni socialisti so se tudi izjavili za enotno in nedeljivo Slovenijo, t. j. za
avtonomijo Slovenije. Vsa' tako lahko sklepamo iz govora g. poslanca Brandt-nerja, ki se je v priliki debate o členu 95. vladnega ustavnega načrta, v katerem se predvideva razdelitev Slovenije na dve oblasti, na Kranjsko in Štajersko, izjavil odločno proti temu, da bi posamezne oblasti ne smele imeti več kakor 700.000 prebivalcev, vsled česar hi sc morala Slovenija deliti. Poslanec Brandtner je nastopil proti tej nameri iz sledečih vzrokov:
L vsled pomanjkanja dobrih, izvež-banih uradnikov; 2. vsled tega, ker bodo oblasti, katerih bo v naši državi najmanj 19, gotovo pa okrog 30 (ker je »stavni odbor sprejel predlog, da naj bo število prebivalstva oblasti najmanj 500 tisoč), stale ogromne finančne žrtve; 3. je proti maksimalnemu številu pod 700.000, ker bi bila v tem slučaju Slovenija razdeljena. Govornik je proti delitvi Slovenije iz nacijonalnih razlogov. Avstrija nas ni razdelila samo v Srbe, Hrvate in Slovence, marveč je tudi gojila lokalni patrijotizem. Bili smo Kranjci,
Štajerci, Korošci. Ta antagonizem bo zopet nastal, ako bi se Slovenija razdelila v 2 oblasti. V mariborski oblasti bi prišli vsled tega do veljave tudi nem-čurski elementi. Demokratska vlada v Ljubljani je namenoma slabo gospodarila, da so bili Štajerci z njo nezadovoljni, samo da bi ustvarila razpoloženje za razdelitev Slovenije. Tudi v interesu Koroške in Primorske moramo biti za nedeljeno Slovenijo, ki je itak mala, ker je zgubila skoraj polovico svojih bratov, da bi ložje izvrševala svojo veliko kulturno misijo.
Proti centralizmu sc je oglasil tudi zadnji „Kmetovalec“, glasilo kmetijske družbe v Ljubljani. »Kmetovalec11 pravi, da je naredba o kmetijskem kreditu, kakor jo je izdelala centralna vlada v Beogradu, preveč enostranska, da se ozira le na srbske kmetijske razmere in da slovenskim kmetom ne bo prav nič pomagala, ker ne upošteva visoko razvitega denarnega zadružništva v Slove-n'j*- Centralistična vlada je po naredbi določila, da naj bi se kmetom dovoljevali krediti samo potom novoustanovljene ..Direkcije za kmetijski kredit" v
Beogradu. „Kmetovalec“ dokazuje, da ta naredba nikakor ni umestna, ker je poslovanje po naredbi preveč dolgotrajno in ker slovenski kmetje lahko dobe kredita pri domačih posojilnicah mnogo ceneje. Tudi ni umestno, pravi, da ,naredba vali delo na župane, kajti potrebna je pomoč občine le v Srbiji, koder ne vedo, kaj je dobro urejena zepiljiška knjiga. ,,Kmetova lec“ je tedaj zaj ^avtonomijo Slovenije List je prišel med „odmetnike“.
Boječi so še Slovenski Samostojni
Kmetje in se ne upajo prav z barvo na dan. To velja namreč v njihovem parlamentarnem zastopstvu, v katerem je nastopil razdor ravno zaradi vprašanja enotne in nedeljive Slovenije. Klub Samostojnih kmetov je proti razdelitvi Slovenije, izvzemši posl. Drofenika in posl. dr. Vošnjaka, ki pa že tudi nagiba nekoliko na avtonomistično stran, kar je dokazal s tem, da je v konstituanti predlagal, naj se zviša število prebivalcev ene oblasti od 700 na 900 tisoč. Vlada tega predloga ni sprejela in prav lahko je mogoče, da je dr. Vošnjak stavil svoj predlog le v agitacijske svrhe, dobro vedoč, da ga vlada ne bo sprejela. Če bi bil dr. Vošnjak mislil s svojim predlogom resno, bi izvajal danes potrebne posledicc in bi s svojimi pristaši prešel v opozicijo, ako že noče zapustiti konstituante. Tako pa lepo mirno podpira vlado še nadalje in pričakuje za to uslugo bržkone kako protiuslugo za svojo osebo, čeprav pri tem trpi celokupni interes Slovenije. Samostojni
kmetje pa hvala bogu ne mislijo vsi kakor dr. Vošnjak, ampak v mnogih občinah glasujejo občinski odborniki, ki so bili izvoljeni na listi samostojnih kmetov, prav odločno za enotno in nedeljivo Slovenijo.
Regionalizem ita Francoskem pravzaprav tudi ni nič drugega kakor je pri ' nas avtonomistično gibanje. Francoske pokrajine, ki so živele nad 100 let tesno združene pod centralistično upravo, so se začele gibati in kažejo tendenco po osamostvojitvi in odcepitvi od Pariza. Živeti hoče svoje življenje tudi Provansa in Vandeja in Bretonska. Kako daleč je to gibanje že napredovalo, se vidi najbolj jasno iz razprav, ki jih vodijo resni ljudje, in ki gredo za tem, da se že danes diskutira o tem, kako naj se razdelc pariški muzeji, knjižnice itd. na posamezne pokrajine. Torej ravno nasprotno kakor pri nas: pri nas vlačijo vse v centralo, Francozje se pa pripravljajo na to, kako bodo vozili iz centrale ...
*
Avtonomistični pokret v češkoslovaški republiki se ne omejuje le na Slovaško in na Zakarpatsko Rusijo, ampak se je začel širiti tudi na Moravskem. Moravani zahtevajo, naj se cela država sploh več ne imenuje „čcškos!ovenska republika**, ampak Velika Morava. S sedanjo razdelitvijo češke države na centralistična okrožja ni nihče več zadovoljen, ampak vsak hoče biti v svoji hiši svoj gospod.
Rezultat občinskih volitev v Sloveniji.
Najnovejša številka „Naših Zapi-skov“ prinaša izčrpno statistično gradivo o zadnjih občinskih volitvah v Slo-
veniji. Rezultat teh volitev je jasno razviden iz nastopne tabele:
Politična stranka	Absolutno večino	Polovico mandatov	Relativno večino	| V manjšini	Brez zastopstva
		v	občin	a h	
Slov. ljud. stranka	528	59	41	171	33
Samost, kmet. str.	105	29	13	270	415
Jug. soc.-dem. str.	28	14	12	111	667
Komunist, stranka	4	—	5	21	802
Jugoslov. dem. str.	5	2	6	51	768
Nar.-socij. stranka	1	—	—	32	799
Neopredeljeni . . .	14	5	5	57	757
Iz teh suhih številk vsakdo lahko posname kako se politično orijentira večina slovenskega ljudstva, ki se ne bo
dalo pohoditi od malih in duševno ubogih diklatorčkov!
Dnevne vesti.
Dokument časa. Poštni uradnik z dežele in naš naročnik nam piše: „Go-tovo Vam bo znano, da demokrati na pošti popisujejo naročnike Vašega lista, jih sporočajo v Beograd, od kjer upajo, da se jim bodo kot javnim nameščencem še bolj metala polena pod noge ko doslej. — Bolan sem in želim se izogniti vsakim izvanrednim šikanam, za^o prosim, di me kot naročnika zopet izbri-
nem mnenju ni to druzega nego aneksija, a ustanoviti bi bilo treba popolnoma novo tvorbo, v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni volji, to je po sporazumu.
Kakor ob boju za Jugoslavijo, tako se zopet ob njeni ustavi pojavlja isto: slovenski socializem je v zagati. „Na-prej“ je n. pr. zoper kranjstvo in štajer-stvo, a ob enem zoper ostentativno poudarjanje slovenstva, hrvaštva in srbstva. Če bi bila ustava plod sporazuma, da bi jo sprejeli z dve tretjinsko večino, kakor to zahteva tudi krfski pakt, potem ne bi bilo ne kranistva, ne štajer-stva, a tudi ne ostentativnega slovenstva, ki se poraja kot odpor proti centralistični ustavi, ker je aneksija. Kdor neče ne kranjstva in štajerstva, a tudi ne ostentativnega slovenstva, ta mora biti za politično demokracijo, ki ne anektira in ne oktroira: ehicaška izjava daje smernice. Mislim, da ne moreme zahtevati slovenske, hrvaške in srbske države v zgodovinskem smislu (Slovenci je sploh nismo imeli), a na drugi strani ni mogoče brez nasilja zabrisati vseh kultumo-gospodarskih razlik in posebnosti Po centralistični ustavi pa ni izključeno, da je v vladi zastopano samo eno pleme (srbsko).
Narodne države so v interesu socializma, ker izločujejo narodni boj v noti anjosti in olajšujejo proletarcu socialni boj. Ako pa se po centralistični ustavi daje možnost verske in plemenske hegemonije, potem se tudi v narodni državi ljudstvo odvrača od gospodarsko-socialnih bojev, ker nastopajo verska in plemenska nasprotstva, ki napolnjujejo vso javnost. Zato tudi ni vseeno za proletariat, kako je narodna država urejena v notranjosti, ker to ni „samo“ boj za prazne besede.
Pri vprašanju ustave bi se moral slovenski proletariat postaviti na stališče sporazuma, da se izloči možnost verske in plemenske hegemonije. To se more doseči z avtonomijo po pokrajinah, da se centralna zakonodaja in uprava razbremenita in se državna oblast lazdeli enakomerno med vse državljane. Ustroj pokrajin ne bi smel trgati nasilno vse preteklosti, a na drugi strani tudi ne bi bilo treba delati nezavzetnih barikad pred sedanjostjo.
Vsaka stranka se mora razvijati iz sebe, to je iz svojih načel, sicer nima življenske upravičenosti. -Svojih načel ne sme zatajevati tudi takrat ne, ako njih uresničitev v danem trenutku morebiti koristi drugim strankam Irna-li
kakšna stranka isto načelo, kakor jaz, se ne bom odpovedal svojemu načelu, ako sem sicer prepričan o njegovi pravilnosti, m delal ravno nasprotno. Stranka postane potem sama sebi namen, pre-skrbovališče posameznim osebam, a ne nositeljica in čuvarica idej. Skratka: iz načelne politike postaja „Geschafts-po-litik nekaterih oseb. To pa ni namen politike vobče, niti stranke posebej. Lahko ima kakšna stranka tudi napačna načela; ž njo je mogoč sporazum v konkretnih vprašanjih; težko je pa dogovarjanje tam, kjer vlada osebno razpoloženje.
Ako je zopet ostal A b d i t u s , da brani ustavo sporazuma, dela dosledno
v	smislu načel »Demokracije** in tudi cliicaške izjave. Ob rojstvu Jugoslavije je šlo za idejo ali dogmo; ob ustavi gre za načelo ali materijo: načelni socializem nasproti gmotnemu oportunizmu. Kakor potrebuje slovenski socializem Cia n k a r j e v c g a »očiščenja in pomlajenja", tako bi bilo zdravilo za vso slovensko politiko sploh Levstikov bič, ki „brez bojazni še oznanja: Ti slepec si, a ti slepar!"
Dr. Drag. Lončar.
šete in ustavite dopošiljanje lista. V slučaju, da kdo vpraša ali sem bil naročnik ali pa sem morda se, to zanikujte.
—	Ko pridejo svobodnejši časi tudi za nas uboge nameščence, pa se zopet oglasim. V naprej hvala!" — Dokument smo shranili, da ga svoječasno — ko pride čas — razstavimo.
Naši cariniki. Iz Budve pišejo »No-
vi	Evropi": »Danes sem prejel od tvrdke Hase v Pragi krasno vezani ilustro-vani cenik (Preiskurant) in sem moral plačati zanj 33 K carine. Veste zakaj? —: ker se g. cariniku v Ercegnovemu ni dalo dokazati, da to ni učna knjiga." Če bi pri nas v Sloveniji kdo zapisoval mnogobrojne dogodljaje, bi lahko izdal kmalo prav debelega »Pavliho".
Nov poklic. Železniški minister Ve-lizar Jankovič je zaradi svoje afere s salonskimi vozovi, moral podati ostavko. Ker pa je pravi »državotvorac" je bil poslan v Pariz z finančnim ministrom po — solde. Ob tej priliki piše »Nova Evropa": Med današnjimi intelektualci je razred ljudi, ki dela konkurenco vojnim in povojnim milijonarjem To so t. zv. »misijonarji", ljudje, ki se večno nahajajo v nekih misijah, komisijah kot legati, delegati, na anketah in Mnketih, skratka — oprostite izraz — na sladkih prsih matere države. Nekateri izmed njih so se že tako izvežbali, da ne pridejo nikoli do svojega pravega posla, temveč hodijo iz ene misije v di ugo, z enih dijet na druge, tako da imajo komaj časa priti po svojo redovno plačo. Kje je junak, ki bi si nadel težko natego, da prešteje vse misije in komisije v Jugoslaviji, na »znotraj", po mejah in po inozemstvu. Kakšnih vseh ni. počenši od starinsko-nacijonalnih do boljševiško-internacijonalnih? Lažje bi
%
bilo prešteti uradnike po ministrstvih, ki so ostali na svojih mestih... Toda najlepše od vsega tega je: da minister v ostavki gre še, čimprej tembolje, v misijo!
Avanzma. Jugoslovanski poslanik v Bernu (Švica) je ob priliki, ko je eks-cesar Karl Habsburg napravil izlet na Ogrsko zagrešil tako nerodno pisano noto na švicarsko vlado, da jo je ista zelo nemilostno odbila. O tem so pisali švicarski in tudi laški listi. Ker je poslanik tozadevne vesti jugoslovanskih listov razglasil za netočne, so nekateri od njih zadevo preiskali in ugotovili blamažo. Ker pa je g. poslanik rojak g. Pašiča, ministra zunanjih zadev, ga je ta pozval v Beograd. Na zagovor — mislite vi? Figa! Imenoval ga je svojim namestnikom v zunanjem ministrstvu!
Napačna razlaga. Članek „Kako cenijo centralisti ljudsko premoženje11 so nekateri vzeli čisto osebno. Mi pa se nočemo bojevati proti osebam. Gospod dr. Triller je bil res predsednik deželne likvidacijske komisije, ki je ugotovila premoženje bivše kranjske dežele. Seveda ni niti on niti kdo drugi osebno za-kiivil tiste ocenitve. Tega naš članek seveda ni nameraval dokazovati. Mi smo hoteli le pokazati na kaka napačnih potih so tisti »liberalni mladini11, ki so na podlagi takih številk hoteli dokazovati slabo gospodarstvo, predvsem pa kovati iz tega argumente proti avtonomiji slovenskega ljudstva. Zato nam je šlo. Ne glede na vse to, pa bomo o priliki s tistimi številkami nadaljevali, če bodo nadaljevali tudi — drugi!
Ugotovimo! Soc. dem. poslanec g. 1. K. je pretečeni teden napram g. dr. K. hvalil sedanjo jugoslovansko ustavo kot zelo moderno. Pripomnil, je da je naš list finansiran od »klerikalcev11. — Javno imenujem vsakogar, ki to trdi, laž-njivca. —	Izdajatelj.
Vse stranke i pri nas i drugje se
nahajajo v krizah. Te krize so tako velike, da danes še ni mogoče pregledati posledic. Fakt je, da moramo iskati novih orijentacij i v kulturnem i v gospodarskem pogledu. Razsulo liberalne stranke je šele prvi početek. Kar je bilo pred vojno in doslej mora razpasti. Nova doba bo porodila tudi povsem nove strankarske orijcntacije. Početki so že tu, le brez obupa naprej. Vre, vre ... pravijo Ribničanje. Slecite stare obleke! Ostalo bo samo tisto, kar je v ljudeh res večno... božje in človeško!
Bogato nagrado je prejel od cen-traldemokratov g. dr. Lenard za svoje v »Slov. Narodu11 objavljene članke v prilog centralizma. Dali so mu mesto diurnista v beogradskem presbiro-u. Od
»Jutra11 je pa dobil breztaksni naslov in značaj »publicista11.
Novo štetje. Odslej ne bomo več šteli enoindvajset, dvaindvajset itd., ampak dvajset eden, dvajset dva itd. Za centraldcmokrate bodo pa ljudje šteli »šestnajst i devet11 ali pa »dvajset i pet11; če bo pa še to premalo, pa pe-deset!
Cerklje pri Krškem. Cerkljanski! Občinski odbor je tudi sklenil resolucijo: za slovensko avtonomijo. Občinski mbžje so s tem dokazali, da razumejo splošno zahtevo slovenskega ljudstva, ki hoče biti na svoji zemlji in v svoji hiši sam svoj gospodar. Cast in spoštovanje zavednim in neustrašenim ljudem, ki se ne boje vladnega pritiska, kar je pri vrlih Cerkljanih izključeno, vsaj je bila njih večina v mladih letih v Ameriki, kjer se je navzela res pravega duha svobode, ki jo danes lepo druži z ljubeznijo do domače hiše in do svojega rodu.
Polkovnika Vukasoviča, rojenega Slovenca, je trdo prijel list »Beogradski Dnevnik11 zaradi tega, ker je najprej poviševal najemnino neki srbski udovi v njegovi hiši v Beogradu, potem pa hišo prodal nekemu oficirju kraljeve garde, ki je tisto žensko sekiral s tem, da je dal ubiti njenega mačka. Zato poziva »Beogradski Dnevnik11 vsakega, naj polkovniku Vukasoviču — ne poročniku! — strga oficirske epolete z rame — kakor da v Beogradu ne bi bilo nobenega dru-zega polkovnika-hišnega posestnika in kakor da v Beogradu ne bi noben hišni posestnik drl svojih najemnikov na meh! Toda polkovnik Vukasovič-Stibil (Beogradski Dnevnik ga imenuje: Štim-ler) je rodom Slovenec in ta mora dati hišo zastonj na razpolago, recimo Beograjčanom! Naj še dodamo, da je polkovnik Vukasovič navdušen oboževalec Sibov!
Učen pisar. V ministrstvu prosvete je napravil izpit za »prvo šolo11 neki pisar »druge klase11. To je že lepo uradniško dostojanstvo, za katero zahtevajo pri nas najmanj osmo šolo in maturo! "List »Politika11, ki je to vest obja\ila, dodaja, da ima ta »učeni11 pisar Ftne plače nad 2000 dinarjev, profesor pa, ki ga je izpraševal in ki je študiral svojih ?0 let, samo 1800 dinarjev!
P. t. gospode trgovce in posestnike opozarjamo na oglaševanje v naščm listu. Citati, ki jih najdemo v drugih listih iz našega lista, dokazujejo, da »Avtonomista11 ljudje prav pridno bero. List je razširjen zlasti po deželi. Posebno opozarjamo na male oglase, za katere je tarif jako nizek. Vsaka beseda velja l krono, tudi naslovna. Kdor hoče oglaševati v našem listu, naj samo prešteje število besed v oglasu ip pošlje po na-
kaznici (oz. poštni položnici) ravno toliko kron na upravništvo lista v Ljubljani, Breg št. 12. Naj navedemo en primer za kratek oglas: .»Prodam malo posestvo. Cena 50.000. Lovro Držaj, Kamnik.11 Ta oglas ima 8 besed, ki jih napišeš m* dopisnico, po nakaznici pa odpošlješ 8 kron na upravništvo in sicer tako, da prideta dopisnica in nakaznica v&ij do petka v roke uprav-ništva. — Z oglaševanjem v našem listu najbolj pokažete svojo možatost in slovensko zavest, da se ne bojite central-demokratskega pritiska in terorizma.
Brezplačni vozni listek za časnikarje.
Pred nekaj dnevi so prinesli skoro vsi zagrebški listi daljše ali krajše članke o, brezplačnih letnih voznih listih za časnikarje na državnih železnicah v Ju-vseli kulturnih državah ugodnost brez-goslaviji. Časnikarji uživajo n-.rnreč v vseh kulturnih državah ugodnost brezplačne vožnje na železnicah, na državnih in privatnih, samo bogata Jugoslavija tvori tudi tukaj — častno izjemo.
Da, izjemo, ampak ne za vse! Kakor je razvidno iz pisave zagrebških listov in sicer demokratskih vladnih listov, kakor so »Riječ11 ali pa »Agra-mer Tagblatt1, uživajo uredništva beograjskih listov že zdavnaj to ugodnost, dočim se uredništva zagrebških, ljubljanskih in sarajevskih itd. listov že celega polleta zastonj pehajo za dovolitev brezplačnih voznih kart vkljub brezštevilnim intervencijam gg. poslancev vseh strank pri prometnem ministru.
Zakaj dvojna mera tudi tukaj? Pa menda' niso vzrok temu zopet ti nesrečni »klerikalci11 in »avtonomistični prevratni elementi?11
O	tej stvari piše tudi zagrebški list »Trgovec11 sledeče:	»Pri nas vlada
škrupulozna varčnost v potrebnih stvareh, dočim se za nepotrebne stvari denar razsipava in trosi na debelo. Pod avstro-ogrškim despotizmom je bila naša žurnalistika v povojih in zato se je temu stanu posvetilo le malo ljudi. Zato opažamo danes v naši svobodni državi na vseh stvareh pomanjkanje starih in izkušenih novinarjev.
Časopisi so glasila javnega mnenja. Iz njih se razvidi svoboda in kultura naroda. Napredne in demokratične vlade uvažujejo tudi najbolj ostro in neugodno kritiko, nazadnjaške in absolutističnega duha polne vlade pa šibajo svobodno kritiko s cenzuro.
Naša vlada ne kaže posebnega smisla za napredek in za važnost žurnali-stike. Ne le s cenzuro, ampak tudi z odrekanjem vsake podpore ji hoče peruti pristriči.
Jugoslavija je edina dežela na svetu. kjer časnikarji nimajo brezplačne
  -  ■■
vožnje na železnici in na ladjah. To je dovolila le privatna Južna železnica. Ministrstvo za promet se izgovarja na varčevanje. Toda 50.000 dinarjev za potovanje bivšega prometnega ministra Velizarja Jankoviča v Dalmacijo ni bilo preveč. Toliko ne bi veljale vse brezplačne karte za vse žurnaliste celo Udo.“
Upamo, da bo strokovna organizacija časnikarjev v doglednem času vendarle našla sredstva in pota, da se od pravi ta škandal in —• dvojna mera!
Nova knjiga. V založbi Jugosl. knjigarne je izšla knjiga »Parni kotel11, ki je namenjena v prvi vrsti kurjačem in posestnikom parnih kotlov, delovodjem in zlasti naraščaju. Knjiga tvori prvi začetek popularne znanstvene knjižnice. Terminologijo je sestavil pisec inž. Gulič jako spretno. S slikami in skicami bogato opremljeno knjigo toplo pripo-
i	očamo.
Gospodarstvo.
Glasilo dr. Trumbiča »Slobodna Tribuna11 piše: »Službene Novine11 od 24. aprila t. 1. so objavile ukaz od 18. marca, glasom katerega so gg. dr. M. Srškič, dr. J. Radonič, J. Demetrovič in dr. Gregor Žerjav postavljeni za štiri leta članom upravnega odbora »Mono-polske Uprave11. Ta ukaz je delo finančnega ministra g. dr. Komanudija. Vsi štirje postavljeni so narodni poslanci. Njihovo imenovanje je protivno volilnemu zakonu za konstituanto. Mi smo že davno opozorili, da je več poslancev v inkompatibilnem položaju. So v hipotekarni banki v Zagrebu, v razredni loteriji itd. In ne samo, da konstituanta ni rešila doslej nobenega prejšnjega slučaja inkopatibilnosti, temveč se sedaj javno krši zakon z novimi slučaji. Glavno je, da se najde ključ in se obdrži pariteto med radikalci in demokrati, a zakon je tem državotvoreeni deveta briga!11
Dinar namesto krone. Kakor ia :• lja.io dnevni listi, je namestnik finančnega ministra Kumanudija dr. Henrik Križman podpisal naredbo, da se mo rajo vsi državni obračuni izvršiti v dinarjih in ne v kronah, kot je bila doslej navada v »prečanskih1 krajih. To je z ene strani prav dobro. Videli bomo namreč diferenco med cenami in dohodki vsaj nekoliko natančnejše.
Sli ste že poslali naročnino?
Listnica.
Spcctator Labacensis: Vaš članek je zelo obširen, zato za sedaj nemogoče. Mogoče pride okrajšan v eni prihodnjih številk. — G. M. B. H.: Inserate za celo stran ali pol strani ne moremo sprejeinnti zaradi premalo prostora. Pač pa se priporočamo za manjše in male oglase. List je zelo razširjen in čltan.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. - Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. V LJUBLJANI.
MALI OGLASI.
Na Vidov dan bodo brrlvnlce zaprte, na praznik sv. Petra in Pavla pa od 8 ure zjutraj ^do 12 ure opoldan odprte. Člani zadruge naj sklep načelstva zadruge upoštevajo.
Rllftn za ra°ško 3 m K 300. Za DIUlJU ženske 5 m K 225. Razpošilja
J. Dolinar, Sora. Medvode.	i
Dnnitam p0 n*z!P cen* glasov ir,
flUUulil eno s t i s k a 1 n ico za olje, ter stroj za obsevanje ješprena in kaše.
Pavel Sedej, Javornik.	1
m
Vplačanadeln.glavnico Cf fllfENCUfl	Telefon	žt.	587.
k 30,000.000*-. obuvcnonH omiihIM ^ ,z z°s
L3UBL30H9, Krehov trg 10, nasproti ..OSestnega doma'1.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice I Ima posebni amerikaeski oddelek in prvo-in v tekočem račnnu.	I	vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
w
v	mm	mm
Gospodarska zveza, centrala za skupni nakup in prodajo *
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29
ima na zalogi špecerijske predmete, kolonljalno blago, vse vrste žita, moke i. t. d. prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki In težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje In železnino, Kakor grablje, kose, lopate, krampe, žage i. t. d. Največja izbira vseh vrst mesnih izdelkov, pristnih kranjskih klobas ter domače masti, najfinejša vina domača in banatska. Lastna zeljarna. Izdelovanje mila in sveč v svoji tovarni.
Nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Lastne žage.
i
Hapltal: H Z0,0P0.0D0~j SLD9EHSK9 ESHDMPTNB BBHK0 | KEZErm okppg U 8.BBD.a00
Interesna skupnost s Hrvatsko r i	CsilntiliiiMMiinn	..I!..	„1	|	I	c	valuje	vse bančne traneak-
Tanko vazwribU Lubljana, SclEnburgova ulica st. l. ««•
Denarne vloge — Nakup In prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur —Akreditivi — Borza.