> i v ■ itn iinbiuwuni i iiiniivviii balagen dne 27. februarja 913 fWa< X I.* I Ust ljudstvu * '>"vt v nabavo. S*«!» vsak četrtek ta velja s poštnino vred Is ▼ Maribor« • pošiljanjem na dom za celo leto t K, pol leta 3 K In m četrt leta 1 K. Naročnina ca Nemčijo 5 K, za druge Izvenavrtrljk. t S8 K. Kdor hodi sam ponj, plafia na leto samo S K* Naročnina se pošilja na: Upravnlštvo „Slovenskega Gospodarja" ▼ Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Ka»*u Safeornega društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ Poaamezni Usti stanejo 10 vin, — Uredništvo: Koroška cesta štev, fi, — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroik« cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. rS» hartrah se pladnje od eno» topne petttvrzie -.A enkrai ZE sds« *» dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popusti Inaeratl se sprejema) da srede zjutraji zaprte reklamacije so poštnine proste, Današnja številka obsesra 12 strani. Sovražniki v lastni hisi. Na Ogrskem je mnogo gnjilega. Nekaj protestantskih, framasonskih in od Židov odvisnih pleme-»itašev se je zvezalo, ki delajo z vsemi sredstvi na to, da razbijejo avstro-ogrsko državo in da sebi zasi-gurajo dobre gmotne dohodke, Duša vsega gibanja je protestantski grol Tisa, sedanji zbornični predsednik., verna pomagača sta mu Lukač, se'danji ministrski predsednik, in slaboznani Kuen Hedervari, bivši mL ni sirski predsednik in bivši ban hrvaški. Najprej je začela ta prekueijska družba s svojim Čednim delom na Hrvaškem. Hrvate je b.lo treba narediti nezadovoljne z aivstro-ogrsko državo in nezadovoljne z vladarsko hišo, kateri so bili Hrvatje vedno po sinovsko vdani. Poslali so jim v to svrlio feldveblja Čuvaja, moža brez znanja, brez vesti in brez ozira. Kakor srednjeveški valpet ]e vihtel svoj bič nad HrvaŠko ter jim vzel sleherno ustavno življenje. Hrvati so sedaj kakor sužnji, vse morajo pre' trpeti, vsako krivicto prenesti in ziniti ne sme."o no-bei:e besede. Vzeta jim je ustava, Madžari se lahko ž njimi igrajo kakor mačka z ujeto miško. A' ogrski kraljevini se je mogla habsburška ro. dovina aajbolj zapašati na nemadžarske narode in na kmečko madžarsko prebivalstvo. Tudi te najrode Tn nar:m no avstro-ogrsko državo in, odvzame Habsburžanom ( ogrske dežele. Skrajni čas je, da se naiša država I kmalu preosnuje na drugi podlagi, ki pe bo na eni strani izročala vseh narodov Nemcem, na drugi Mad-. žaram, ampak kjer bodo vsi narodi pod varstvom mogočnega habsburškega orla vživali enake pravice v enotni, le po narodnostih urejeni avstrijski državi. Vojska. Mladoturki se že gotovo kesajo, da so strmoglavili mladoturšk.o vlado, ki je hotela z Odrinom kupiti mir. Razmere v turški armadi so tako slabe, upanje na kak uspeh proti zaveznikom tako majhno, da bi sedaj že tudi mladoturška vlada rada sklenila mir, ko bi ga nasprotniki le hoteli sprejeti. Toda sovražnik poče več miru za taka nizko ceno kot prej. Velevlasti to vedo, zato tudi nočejo v prilog Turčije posredovati. Turki sicer razpošiljajo vest, dja si tudi bolgarsko ljudstvo želi miru. To je verjetno ampak ne pod nečastnimi pogoji. Odrin obstreljujejo bolgarski in srbski vojaki nadalje, a posebnega se ni pič zgodilo. Ravno tako ne i>ri "Janini in Skadru. Odločitev Še ni prišla, Čeravno se vršijo boji neprestano naprej. Iz tabora bolgarskih in turških Čet ob Cataldči se poroča o majhnih praskah in manevriranju manjših oddelkov, sicer pa je vse pri starem. Toda. kaj se godi na galipolskem polotoku, ostaja zavit» v tajinstveno meglo. Ne more se nič gotovega izvedeti. Zasebna poročila oznanjajo že skozi več dni dan za dnevom, da se vrši pri Bulairu velika bitka» Vendar natančnega se ne more nič izvedeti. U-radnih poročil pa sploh ni, niti od bolgarske piti od turške strani. Gotovo je, da je treba dogodkom na ga^ lipOlskem polotoku posvečevati največjo pozornost, kajti kadar bo galipoiski polotok v bolgarskih rokah, je morska pot do Carigrada prosta. In v istem trenotku, ko bodo lahko plule grške ladje proti Carigradu, se bo tudi bolgarski mravljinjak ob Cataldči začel gibati in Bolgari bodo po suhem korakali proti Carigradu, da pozdravijo z grškim brodovjem skupaj turškega sultana. Velevlasti so se ponudile Rumuniji in Bolgariji, da hočejo posredovati v spornih točkah zaradi meje, Obe državi sta jim izročili svoje zadeve' in tako je sedaj vsaj za več dni izključen krvavi spopad med Rumunijo in Bolgarijo. Med Rusijo in Avstrijo se vršijo zaradi mej nove Albanije neprenehoma pogajanja, ki tečejo baje tako, da bi vendar moglo priti do spo-razumljenja. Avstrija in Rusija. Zopet se sliši in Čita, da je zadnje dni razmer ie med Avstrijo in Rusijo postalo zopet prijaznejšo a tudi to se Čita , da se Rusija hlastno oborožuje in dela vojne priprave ob naši meji ter da tudi Avstrija ne zanemarja svojih mej proti Rusiji. Avstrija in Rusija se tako sivo gledata, ker ima vsaka svoj načrt, kako bi se naj uredile razmere na Balkanu. Avstrija ne dovoli, da bi bailcanske slovanske države razdelile med seboj Turčiji odvzeto tako, kot je njim prav. Avstrija ne dovoli, da bi se razširila Srbija do morja, ne dovoli, da bi Črnogorci dobili Skader, ki ga oblegajo že mesece m mesece in. ki jih je stal že na tisoče mož. Avstrija ne dovoli, da bi kos stare Turčije, ležeč ob Jadranskem morju, od Črne gore do Va. Ione, pripadal balkanskim državam, ampak zahteva, da se na tem ozemlju ustanovi nova država, takozva-na Albanija, Ta država bi bila kakor klin zabita me,i o slovanske balkanske države in bi jim branila pot do morja. Njeno roparsko prebivalstvo — Albanci so po večini divji narod — bi delalo vedno neprilike, zdaj Srbiji, zdaj Črni gori. zdaj zopet Grkom ali Bolgarom, in miru bi na Balkanu ne moglo biti. Tega pa Rusija ne mara in se nahaja v tem v soglasju z balkanskimi državami. Rusija se ne boji, da bi balkanske države postale premočne. Ona more od njih pričakovati samo povečanje svoje lastne moči. In Rusija, dela na to, da balkanske države Čim več pridobe in se oproste vsega, kar bi moglo ovirati v bodočnosti njih razvoj. Rusija je proti temu, da se ustanovi velika Albanija, ki bi odrezala Srbijo od morja. Ce pa se že Albanija ustanovi, pravi Rusija, se morajo potegniti njene meje tako, da ostanejo Albaniji samo tisti kraji, kjer prebivajo samo Albanci. Mesta Skader, Ipek, Prizren, Djakovo pa ji nikakor ne smejo pripadati in morajo postati Skader Črnogorski, ostala 3 mesta pa srbska. Avstrija pa se vsemu tefmu pro-tivi. iz tega zelo si nasprotnega stajišča pri presojanju in reševanju balkanskih razmer je, razumljivo nasprotje med Avstrijo in Rusijo. Razumljivo je tudi. ako se nasprotja ne morejo v par dneh, poravnati. Ce bo pa na obeh straneh dobra volja in odkritosrčna ljubezen do slovanskih narodov, se bo gotovo našlo končno sporazumljenje in sprava. Albanija in Avstrija. Avstrijsfica vlada se močno zavzema,, da bi se ustvarila na Balkanu samostojna država Albanija in da bi bila kolikor mogoče velika, Sedanji voditelj naše zunanje politike, minister grof Berhtold namreč računa, čim večja bo Albanija;, tem lažje se bo moglo Ž njeno pomočjo krotiti Črnogorce in posebno Srbe. Grof Berhtold torej hoče, da si Avstrija ohrani vpliv in odločujočo besedo na Balkanu v zvezi s prihodnjo, po večini turško Albanijo, ne pa v zvezi s slovanskimi balkanskimi državami, s Srbijo in Črno goro. Dunajski časnikar baron Hlumecki, ki ima tesne zveze z nemškimi politiki, je pa nedavno pisal, da zahteva tudi, korist Nemčije,, da Avstrija in od nje odvisne dr. žave (Albanija) segajo do jadranskega morja, pe pa jugoslovanske države. Iz tega si lahko razlagamo navdušenje naših Nemcev za veliko Albanijo, ki bi gtotovo ne bilo tako veliko, ako bi se šlo samo za avstrijske koristi. Mnogo boljše bi pač bilo, da, bi grof Berhtold iskal v p
    e-ratn, da skupno napadeta Bitolj. Te turške vesti se zde precei bahave, ker nihče ne verjame, da bi za-moglo 15.000 turških mož kaj izdati proti 40.000 mož, katere imajo Srbi pod poveljstvom generala Jovano-riča zbrane pred Bitoljem. Katoliška cerkev in Bolgarija. Bolgarska ustava daje vsem veroizpovečfanjem popolno versko svobodo in katoliška cerkev se zara- di tega ne more prav nič pritoževati. Dokaz za to so dobre razmere, v katerih živi katoliško prebivalstvo s s\Ojimi pravoslavnimi rojalci ter usluge in časti, ki se od strani bolgarske vlade izkazujejo zastopniku Rima. Dva škofa upravljata neovirano severno in južno Bolgarijo. Msgr. Doulcet, francoski (!) pasonist v Ruščaku vodi na severu 15 župnij in semenišče. E-nako število župnij je pod vodstvom Italija a (!) msgr-ja Meuinija, avstrijskega kapucina, upravitelja apostolskega v,kar,ata Plovdiv—Sofija. V Plovdivu jef domaČa katoliška duhovščina, ki jo vzdržuje država. Katoliški duhovniki so prosti vojaške službe. Država j li plačuje kakor učitelje in duhovno upravitelje in' Čutjo se tukaj bolj svobodne kakor v marsikateri ka^ toliški deželi. Zlasti se izkazuje,o velike usluge katoliškim šolam in penzijonatom, ki neovirano poučujejo več nego 2000 učencev. Kolegij sv, Avgušt na ima od države naziv „Katoliška gimnazija" ter je iste veljave kakor državne gimnazije in je kakor obrtna šola od države priznana. Med tem pa, ko se katoličani v BoL gariji radujejo popolne svobode, se je pa njih število v turški Makedoniji v kratki dobi 15 let skrčilo od 30.000 na 7000, kar priča dovolj, kaj more katoličan-stvo pričakovati od Turčije! Bolgarska prijaznost nasproti katoliški cerkvi že sedaj blagodejno vpliva tudi pa Srbijo. Srbi si želijo, da se razmere katol.čanov v Srbiji uredijo dogovorno s sv. Očetom. Cim močnejše bodo post de balkanske države, tem samostalnejše tudi nasproti pravoslavni Rusiji. Dobra katoliška cerkvena politika med balkanskimi narodi, seveda ne z Italijani in Francozi, bo pes, eševala zaželjeni razvoj, da se Balkan odreče pravoslavju in povrne k Rimu. Čudna rešitev bolgarskega vojaka Iz turških rok. Neki bolgarski vojak, rodom „Cirpanec" (Cirpa je malo mesto v bližini Plovdiva), kateri se je udeležil prve bitke pri Odrinu, padel je lahko ranjen Turkom v roke. Odpeljali so ga v bližnjo trdnjavo. Tam je moral prestati grozne muke, „Cauš" (turški korpo-ral) mu je vzel denarnico, v kateri se je nahajalo 80 levov; sploh so ga oropali vsega, kar je imelo kakšno vrednost. Potem mu je eden TurČin zagnal nož v grlo, a ruta, katero je imel obvezano okrog vratu, je preprečila, da ni bil smrtno zadet. To še ni zadostovalo tem turškim razbojnikom. Izrazili so se, da si hočejo napraviti malo igro s tem bolgarskim vjetnikom. Postavijo ga ob neki zid. „Cauš" da povelje, da se sproži nekaj strelov v Bolgara. Za. njega nastane mučen trenutek. Hitro izmoli poslednjo molitev k Vsemogočnemu. Težke misli na domače se ga polaste. Izda se turško povelje: „Ogenj!" Okoli 10 kro-gelj sfrči iz puškinih cevi. V največje začudenje niti ena ne zadene vojaka. Bolgarski junak se pa v tem trenutka, misleč, da si s tem reši življenje, zgrudi na tla, A prevaril se je. Turki še niso bdi zadovoljni z njegovo „smrtjo". Krvoločnost turško, o kateri je že v mladosti slišal pripovedovati, občutil je sedaj v polni meri. Začnejo ga z bajoneti zbadati ter tolči s puškinimi kopiti, Se-le potem, ko je bil že po vsem telesu razmesarjen, so se odstranili, misleči, da je mrtev. Crez nekoliko Časa se zmrači. Z veliko težavo, izmučen vsled prizadetih mu težkih ran, splazi se bolgarski vojak do praznega turškega okopa; tam si za silo obveže rano. Po kratkem odmoru spleza zopet dalje po okopu in dospe do nekega turškega mrtveca. Brzo ga sleče ter se obleče v to turško oblačilo. Sedaj se čuti malo pomirjenega. Hitro nadaljuje plezanje po rebru „Papas-Tepe" navzdol proti reki Marici, — Kmalu naleti na bolgarsko stražo, kateri razloži svoje grozne muke ip opiše svoj nevarni beg. Odvedli so ga na obvezovalno postajo, od tam pa je bil odpeljan v bolnico. Zdravniki, ki so zdravili 'tega vojaka in videli njegovo stanje, izrekli so, da to je res čudež, kako je mogel preboleti tako grozne rane. V trenotku, ko je viselo njegovo življenje samo še za las, ni izgubil poguma. Kljub vsem težkočam, katere je prestal, se je še Šalil, rekoč: „Ali vam ni znano, da se „Cirpa-neč" pe boji niti noža?" V dveh mesecih je ozdravel. Sedaj že drugikrat izpostavlja svoje življenje v nevarnost pred turškimi granatami in krogljami na bojnem polju. Kaj misli Italija? Italijanski zunanji mijiister San Zuljano je dne 22, februarja govoril v seji laške zbornice o zunanjem političnem položaju. Mož je mnogo bolj premeten kot naš grof Berhtold. Naš grof grozi na vse kraje, le Albaniji in Nemčiji se prijazno smehlja, San Zuljano pa je imel prijazno besedo za Albance, za Srbe, Črnogorce in tudi Turke. Italija pri poznava načelo: Balkan balkanskim narodom. Politični ogled. — Dne 20. februarja: Finančni otlselk državnega zbora je nadaljeval razpravo glede predloga, da bi smele odslej davčne oblasti po svojih u-radnikih vpogledati v trgovske Knjige in" da se potem odmeri osebna dohodnina trgovcem glede na njih dohodke, ki so razvidni iz trgovskih1 knjig. Odsek je po končani razpravi predlog sprejel. — Na Ogrskem prihajajo vedno večje umazanosti, ki jih počenjajo liberalci, na dan. Ministrski predsednik Lukač je, tožil bivšega državnega tajnika finančnega ministra Desy-ja, ker mu je ta očital, da on (Lukač) porabil 4 mi- lijone državnega denarja za volilno agitacijo liberalne stranke in druge zasebne namene. Lukačev nasprotnik je na sodni ji sicer ponudil dokaz resnice, a sodišče dokaza resnice ni pripustdo io je Desyja obsodilo v enomesečni zapor in denarno globo. — V Budimpešti je bil izvoljen za župana žid, n milijoimr F. Holtai. — V Gorici je umrl gor ški deželni glavar dr. Pajer. — Na Francoskem je prevzel vlado novi predsednik ljudovlade, Poineare. — Nemiri v Mehiki se nadaljujejo. Uporne Čete ropajo in pož.gajo jo deželi. — Dpe 21. februarja: Cesar je spreel danes radi vojaških zadev vojnega ministra generala Krobatina. — Finančni odsek državnega zbora je sprejel predlog, da se oprostijo k.aani tisti, ki so od 1. 1909 pa do letos priznali premalo osebne dohodni, ne. — Poveljnik avstri,ske mornarice, grof Mopteku-kuli, je danes odložil vse svoje službene posle. — V Mehiki je bil za začasnega predsednika l.udovlade izvoljen neki Huert, ki je pristaš vladne stra,.ke. Ko bo Huert odstopil, bo baje izvoljen za predsednika vodja vstašev, Diaz. Število mrtvah v zadnjih bojih znaša 3000, ranjenih pa 5000. — Dne 22, februarja: Cesar se Čuti zelo Čilega in zdravega. Delo izvršuje redno kot doslej. Le izpreliod na prostem so mu zdravn k radi hudega mraza, ki vlada na Dunaju, odsvetoval. — Med Rusijii in Poljaki v Galiciji se vrše v Lvovu podajanja glede volilne spremembe za gališki deželni zbor. Poljaki, ki imajo večino v 'tem deželnem zboru, hočejo Rusipom ravno tako prikrajšati njih pravice, kakor Nemci nam štajersk m Slovencem Rusini se čvrsto držijo ter branijo svoje pravice. Poljaki pa tudi nočejo odnehati. Veliki narod: bi tudi v Avstriji radi uveljavili nad malimi Bismarkovo načelo: „Moč gre pred pravico!" — V Mehiki lioiejo uporniki umoriti bivšega predsednika Madero, — V Pe" ingu na Kitajskem je umrla cesarica-vdova Lung-jii. Cesarica je bila zelo odločne in častihlepne narave. Njen mož, bivši cesar Kwang-sii je bil igrača v njenih rokah, ona je vladala po svoji volji. — D n e 23. februarja: Zo; et se sporoča, da bo postal naslednik dr. Nagla na Dunaju litomer-ški škof dr. Gros, o katerem gre glas, da se mnogo briga za katoliško organizacijo in jo z veliko ljubeznijo pospešuje. — V Me'h k so umorili bivšega predsednika Madero in podpredsed,i ka Juareza. — Koroški nemški poslanec Dobernig poživlja Nemce, da napravijo nemški most do Gori( e in do Trsta, Slovenci ga moramo podreti! Dobernig je tudi prosil Nemčijo, da bi se bolj brigala za avstrijske Nemce. Kdor je sam preslab za življenje, mu pač ni pomagat . Tudi na Madžare stavi Dobernig zaupanje, da se bodo borili proti Jugoslovanom. Bo vse brez uspeha, nazadnje zmagamo mi. — Na Goriškem v Tornaju so imeli so-cialno-polit čen shod, ra katerem je predaval tudi dr. Krek. — Na Hrvaškem se baje že Ičmalu odpravijo vse izjemne odredbe iz Cuvajevega Časa. Ne verjamemo, dokler ne vidimo dejstev, — Ogrska zbornica se snide jutri. — Dne 24, februarja: Opozicija se ni u-deležila dapašnje prve seje. Ministrski predsednik Lukač se je zopet branil, zakaj in kako je vzel pol-peti milijon državnega 'denara za zadnje vol tve. Govor je naredil slab utis, Sodi se, da je Lukač preveč umazan in se ne bo mogel več oprati. Opozicija pii-de v zbornico, ko se začne razprava o novem volilnem redu, — Ogrski naučni minister ZiČi je dal ostavko, ker noče več sedeti z Ldkačem na eni ministrsk.; klopi skupaj. — Cesar je odstopivšemu poveljniku mornarice, admiralu Montekukuliju podaril svojo sliko v dragocenem okvirju s svojimi, iz briljantov izdelanimi začetnimi črkami. Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 2. nedelja: predpos na Simplitij, , ; Blaženi K»rol. 3. ponde j>k: Kuaiganda C'Barh»; Anarej, mučene«. 4. torek: K«zimir, »p ; Lncj I, papti. 6. greda: Agape» g torarisi, mué.; Erzebij. 6. četrtek: Fndolin, opa'. 7. petek: Tomaž, Akrinčan, cerkv nčenjak. 8. sobota: Janez od Boga, gpoz ; Filem n, mué. Odlikovanje. Cesar je podelil svetniku v ministrstvu dr. Ivanu Zolgerju vitežki križec Leopoldove-ga reda. Iz politične službe. Okvajni glavar ▼ Konjicah, Ernest pl. Lehmann, je imenovan namestniškim svetovalcem. * Iz sodne službe. Za predsednika cel ske okrožne sodn i je je imenovan nadsvetnik 'graške deželne sodnije, Adalbert Kocian. — Dvorni svetnik! in dosedanji predsednik celjskega okrožnega so*d ŠČa, dr. M. Bouvier, je imenovan za predsednika deželne sodnije v Celovcu. * Nov poveljnik našo mornarice. Na mesto od-stopivšega poveljnika vojne mornarice grofa Mo teku-kuli je imenovan podadmiral Haus. Novi povelji.ik je bil dozdaj nadzornik naše mornarice in je eden najsposobnejših Častnikov avstrijskega bojnega brodovja-V naši mornarici služi že od leta 1809.; leta 1905 je postal kontreadmiral, leta 1910 pa podadmiral. HaUs je neki med častniki kakor med mornarji zelo priljubljen radi svojega prijaznega obnašanja. Rojen je leta 1851 na slovenski zemlji, v Tolminu na Goriškem, kjer je bil njegov oče oskrbnik'. Ker je bil oče pnznéie oskrbnik na gradu Bubujarici pri Meti ki, je preživel tamkaj svoja detinska leta Že kot deček in kasne;e kot mladenič se je odlikoval vsled svoje izredne na^- darjenosti in temeljitosti. Kot mornariški Častnik je živel zgolj svojemu poklicu ter ne resta o študiral in si izpopolnjeval svoj razum, Podadmir 1 Haus ,o rojen in vzgojen na Slovenskem. Ne trdimo sicer, da je Slovenec, a to vemo, da vzgaja svoje o t roko tud slovensko, česar marsikateri „rodoljub", ki se bije ob vsaki priliki na svoja narodna prša, ne stori. Podad-miral Haus govori 8 jezikov in med njimi tudi slovenski in hrvatski. * Pomiloščenje. Cesar je pomilosiil 85 kazn en-cev in kaznjenk. Na mariborsko kaznilnico jih odpade 11. * f Bisernomašnik Matija Sinko. V Sred ŠČu je dne 21. februarja umrl vlč, g. bisernomašnik Matija Sinko. C. g. Sinko je bil rojen dne 10. septembra 1829 v Središču. Ker je kazal posebno bistroumnost, poslali so ga v Varaždiji v latinske šole. Tamoš-njo Grazredno g.mnazijo je dovršil z odliko. Modro-slovje je študiral v Zagrebu, bogoslovje v Gradcu ter bil dne 20. septembra 1852 posvečen v ma&uka. Dne 6. novembra je nastopil kaplar.sko službo pri Sv. Lov-rencu v Puščavi. 13. nov. 1854. je bil imenovan za adjunkta in učnega prefekta v bogoslovnem semenišču v Gradcu. Dne 8. nov. 185S je bi prestavi,en kot kaplan k Sv. Lenartu v Slov. gor.. Koncem se. temb-ra l859. ga je vladna A. M. Slomšek imenoval za profesorja naravoslovja v novoustanovljenem bogoslovju v Mariboru. Bogoslovci so ga spoštovali in ljubili ter mu ostali udani in pa hvaležni. Pri svojih u_ čejicih si je zagotovil blag spomin. Dne 28, februarja 1875 je postal župnik v Ljutomeru. Leta 1880 je stopil v začasni pokoj, čez 3 leta, to je dne 21. januarja 1883 pa je zopet prevzel župnijo Gornja Sv. Kungo-ta. Koncem septembra 1893 je stopil v stalen polvoj ter se preselil na svoj rojstni dom v Središču, k er je kot vpokojeni župnik večkrat pomagal v domači župniji v dušnem pastirstvu in zahajal v šolo več let. Leta 1902 je obhajal zlato sv, mašo. Dne 22. septembra 1912 je obhajal GOletnico mašništva a i biserno sv. mašo. — Rajni je bil velik prijatelj našega mladinskega gibanja. Mladina, združena v mladeniških organizacijah, je bila njegovo vesel,e. Posebno veselje bil rajni" Orlov. Sam je bil, Čeravno že 84 let star, predsednik središkega Orla* Pogreb se je vršil napo-kojnikov god v ponedeljek dopoldne in je bil nad vse sijajen in"velikanski. Pridigo je imel in vodil sprevod v snremstvu 22 duhovnikov središki rojak župnik in poslanec Č. g. Jos. Ozmec. Središki Orel, kateremu je bil blagi pokojnik izredno naklonjen, se je udeležil sprevoda v kroju.. Svetila mu večna luč! * Kje je sv. križ? Stara in' lepa kršča ska navada je, da postavljamo na mostovih in brveh znamenje sv. križa, ob bregovih pa kipe sv. Janeza Nepo-muka. Voda je silen element in v bo;u in obrambo proti njej potrebujemo božje pomoči. Tudi naptujskem mostu, ki veže Ptuj z Bregom, je stalo, odkar se ljudje spominjajo, znamenje sv. križa. Pri zadnjem popravljanju mostu pa je križ naenkrat izginil. Ljudje ga pogrešajo. Župan Orpig se rad da v „Štajercu" pohvaliti, da spoštuje vero in verske navade slovenskega ljudstva. Besede čujemo, a dejanja so drugačna. Ce bo nam ptujska gospoda začela odpravi ati križe in kapele, potem si naj vzame tudi korajžo, da bo to odkrito priznavala, * Soc. -deinokraška strahovlada. Morilec soci-alno~demokr,aškega poslanca Sumajerja, Pavel Kun-šak, navaja kot razlog za svoj Čin', da so ga socialni demokrat le, ko se je ž njimi skregal, preganjali iz delavnice v delavnico, a nazadnje sploh ni mogel vec dob.ti službe. Kdor ne trobi v rdeči rog, gorje mu! Ravnokar zopet poročajo čaa»psi, kako so preganjali rdečkarji GSletnega delavca Franca Miillera na Dunaju, ki je 32 let neprenehoma delal pri tvrdki Gre-genu. Dasi se jim je slednjič udial in stopil v njihovo organizacijo radi ljubega miru, mu tudi še sedaj ni. so dali pokoja, temveč ga pregnali iz tovarne. 32 let je delal in pustil vso svojo moč v tovarni, slednjič pa je bil vržen na cesto vsled zahteve rdečkarjev. Taki so ti osrečevalci delavstva ! Ubogi delavec, ki jim gre na * Krščansko misleči delavci naprej! Zadn„i čas se je začelo delavstvo po vseh deželah zbirati v krščanske organizacije. Nova smer v delavskih vrstah obsega skoro povsod lepe uspehe. Pri volitvi v bolniško blagajno ljubljanske tobačne tovarne so zmagali s 1581 glasovi krščansko-socialni delavci. Socialni demokratje so dobili samo 420 glasov. Tudi v Fiirsten-feldu na. Srednjem Štajerskem so zmagali krščanski ¡aocialci. Poprej so imeli tamošpjo bolniško blagajno v rokah socialni demokratje. Kaj pa je z našimi spod-nještajerskimi bolniškimi blagajnami? * Liberalci plešejo v postnem času. Kranjski in goriški liberalci pridno prirejajo sedaj v postnem času plese, na katerih gubijo slovensko mladino in ji ubijajo vse višje cilje. „Slovenec" poroča, da vabi liberalno društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov na Kranjskem na velik ples v soboto, dne 1. maxea. Naši bratje na Balkanu b.ijejo s krutim Turčinom krvav boj, vsi Slovani in pošteni ljudje sočustvujejo ž njimi, a slovenski liberalci -- plešejo. * Liberalci ne marajo revnejših slojev. ..Slov. Narod" piše, da je naša zapoceta organizacija kmečkih postov, viničarjev in kmečkib delavcev vzbudila v politično mislečih in delavnih, krogih na Spodnjem Štajerskem izvanredno veliko t czornosti. S tem liberalci priznavajo, da smo žareli prav, ko smo se lotili potrebne delavske organizacije. Liberalec, ki je napisal omenjene vrste, pa je odkril obenem tudi svojo popolnoma liberalno dušo, Delavci, mali ln srednji posestniki, kmečki posli in sploh ogiomna veČina ljudstva, je liberalcem manj vredno blago. Liberalna stranka hoče zato v bodoče sprejemat med svo.e pristaše samo veleposestnike, trgovce, obrtnike, tovarnarje in sploh bogate,Se sloje. „Slovenski Narod" piše namreč: „Za Narodno stranko bi se bilo v bodočnosti odločiti, ali bo delala gospodarsko politiko jav-ndi, neodvisnih (.revnejših) slo4ev, ali pa veleposestnikov, trgovcev, obrtniKOV. Prej kot ne se bo odločila za slednje." Liberalci menda upa. o, da bodo dobili od bogatašev, katere hočejo organizirati, kot prot utež naši delavski organizaciji, kaj denarja, da zakrpajo rane pri „Narodnem Listu" in pri udeležencih njihovih gospodarskih podjetij. * Nemci se umikajo. V Sevnici ob Savi je bila v požarni brambi večina članov Slovencev i i zato so se ojunačili, kar ni vedno slovenska navada, ter si izvolili slovensko vodstvo in upeijal, slovensko xO\eLe-va^ije. Sevniški posilinemci so bili hudo pobiti. ' Za vse, kar je nemškega, skrbno brežiško okrajno glavarstvo pa je našlo v svoj — ne morem reči z.,ani — bistroumnosti dlako v jajcu (obl kosti.o napako) in je razveljavilo volitev. Stari nemški odbor je sedaj še enkrat stopil skupaj ter delal bojne načrte. Toda naj je obračal stvar na desno ali pa levo, vedno je prišla slovenska večina na daii. Šukri-paŠa se junaško drži v Odrinu, čeprav mu trda prede, in se noče vdati. Sevniški požarni odbor pa je sklenil, se prostovoljno umakniti. Nemci se um.kajo, kjerkoli najdejo pogumne Slovence, ne pa bojazljivih kukavic. * Ali jejjega treba? V nedeljo, dne 23, t. m., je bilo ~v~C5ršaku delavsko zborovanje. Okrajno glavarstvo mariborsko je orožnikom v Št, ll.u v nedeljo dopoldne ekspresno zapovedalo, da morajo takoj v Ceršak ter tamkaj paziti na red in mir, Orožpištvo je razumelo to povelje tako, da je stražilo Šulferajn-sko šolo. Ko so se podali zborovalci n.a zborovališče, zasvetili so se v zraku orožniški bajoneti. To upliva ved;,tev. Tudi na jese ske 8'tve, ki še niso dobile nobenega fosforno kislega gmjila, se priporcča potrositi Tomaževo žlindro. * Na kmetijski šoli v Št Jurju rb juž. žel se vrši od 17 do vštevSi '¿O maiea četrti hnjigovrd k' teiaj za kmetijske posestnike. Udeleženci tečaja dobe na zavodu v kolikor pripušča prostor, prosto stano anje. Manj prem žni, stvar res vneti udeleženci si hhko izprosijo podpore v znesku 10 K Poi k se prične vsak dan (b osmih zjut aj. Pri ave k temu tečaju se n»i »pošljejo najk sneje do 8. marca t 1. na ravnateljstvo kmet šole v Št. Jurju ob inž, zel. ® Nov« kmiqe .Molite bratje". Molitven k »rskegs, župnika bi. Janeza Vianeja Z velikim tiskom Cena Rudeča obreza K 1'20, zlata obreza K 1 8", fii šagrin zlata obreza K 2"4o. To je najnovejši m< lit-venik z velik'm tisk m za slabo« dne, in a kraeno zunanjo oprimo, priročno obliko in je z 1 ■ tenek. Ooseg» tudi vse potrebne in zel lepe molitve, povzete deioma po spisih arske^a župnika — „Tolažba dušam v vicah'. Prired 1 župnih Fr Bl> weis. Cena z rudečo obrezo K 1 20, z zlati obrezo K •— v šagrinu z zlato obrez K 2 tO. Oba molitvtnk» se naročata v Cirilovi twka-n' v Mariboru. * Cenjenim naročnikom. Vse tiste cenj. naročnike, k š^ li~ta ni^o r-lačali gf© EfOn* cs preteklega leta 1912, uhudno prosimo, da pošljejo zaostalo naročnino. Prihodnji mesec bomo napravili vsem naročnikom, ki š" dolgujejo naročnino za leto 1912,,na ovitek rudeče križe. — Ako bi pri dopošiljanju lista še bil kak nered ali če bi morebiti bili Urntam naslovi napačni, naj se nam blagovoli to takoj naznaniti, da se vsak nered odpravi. Upravništvo »Slov. Gospodarja« Mariborski «»kraj. m Maribor. Kreevinski in lajtersberški vini-Čarji in delavci so prišli v nedeljo, dne 23. februarja, v lepem številu na shod, ki ga je sklicala Jugoslovanska strokovna zveza. Sklenili so, ustanoviti so svoje društvo, namreč skupino Jugoslovanske strokovne zveze. O važrOsti te organizacije je govoril poslanec dr. Korošec. Izvolil se je tudi odbor, ki bo vodil društvo. Skupina začne delovati v nedeljo, dne 9. marca. V to svrho se bo vršilo ta dan ob 8, uri zjutraj v Zadružni zvezi v Mariboru (Cirilova tiskar.na) zborovanje, h kateremu so vsi viničarji, delavci, železničarji in posli .kakor tudi posestniki iz Krčevine in Lajtersberga vabljeni, Agitirajte za ob lno udeležbo. — Prihodnjo nedeljo, dne 2. marca ob 4. uri popoldne pa začne delovati mariborska mestna skupina J. S. Z. Zborovanje se vrši v Zadružni zvezi (Cirilova tiskarna). Delavci, hišniki, železničarji, obrtni pomočniki in vajenci, sluge itd., pridite v obilnem številu! m Marlbor. V nedeljo, dpe 9t marca, priredi podružnica Slovenske Straže predavan e o balkanski vojski. Predavanje, ki se vrši ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega Doma, bodo osvetljevale ski-optične' slike. Predavanje priredi profesor dr. Šara.-bon iz Ljubljane. Slovenci iz Maribora in okolice, pridite! m Sv. Magdalena v Mariboru. Duhovne vaje po čč. gg. kapucinih iz Lipnice se bodo vršile od 6. marca ob ''7, uri zvečer do 9. marca ob 2. uri popoldne. m Jarenina. Dne 17. februar,;a je umrla Ana Flak, gost lnk arfca v Jarenin^kem dolu. Pevci so ob odprtem grobu zapeli pretresljivo žalostinko. Rajna naj v miru počiva! m St. Ilj v Slov. gor. V Dobrenju je umrl v nedeljo, dne 23, februarja, 751etni kmet Jakob Stingl. Ra^ii je bil stara slovenska korenina ob meji. Pri vseli volitvah', posebno nekdaj kot volilni mož, je st il rajni na strani naše stranke. Svetila mu večna luč! m Ceršak. V tukajšnji Fiirtovi tovarni jt zaposlenih večje Število delavcev in delavk, ki pa Še do-zdaj niso bili pri nobeni organizaciji. Delavci so vsi zvesti pristaši paše stranke. Pri vseh volitvah volijo delavci in posestniki enoglasno kandidate, ki jih | o-stavi K. Z. V nedeljo, dne 23, februar,a, se je vršil v vrli hiši g. Hamra dobro obiskan shod, na katerem je govoril poslanec dr. Korošec o potrebi in važnosti organizacije za delavski stan. Spregovoril je tudi F. Zebot o nekaterih važnih zadevah. Sklenilo se je, da se v nedeljo, dne 9. marca, zopet vrši shod ter bo ob tej priliki začelo ustanovljeno društvo delovati. Izvolili smo si že tudi odbor, ki sestoji iz samih delavskih mož. Za tem je na splošno Željo izpregovor 1 poslanec dr. Korošec še o krivicah, ki se gode nam št ijerskim Slovencem od strani nemškonacio.nalne večine deželnega zbora, G. župan Hauc, ki je shodu predsedoval, je v imenu vseh zborovalcev izrekel g, poslancu in tovarišem popolno zaupanje. m Marija Snežna. Bivamo sicer na r.emški meji, vendar se z nemškimi občani dobro razumemo, ne-da bi preveč trpela narodna, zavest. Razun „Našega Doma" in nekaj nabožnih lis^iv prihaja k nam nad 30 izvodov „Slovenskega Gospodarja". Ko bi pa vsak naročnik še vzel včasili potno palico v roke, bi se še štev lo naročnikov izdatno pomnožilo, Mars kateri bralec „Slovenskega Gospodarja" bi lahko postal njegov uaročnik. Kar se tiče udov Mohor,eve družbe jih je v primeri s sosednjimi župnijami še tudi mnogo premalo. m Sv. Lenart v Slov. gor. V ponedeljek, dne 17. svečana, pokopali smo A'rnuš-evo „mater" Terezijo Fras. Kako je bila priljubljena ona in kako čutimo vs s cenjeno Arnuševo "družino to izgubo, je pdkazal veličasten pogreb, katerega je vodil preČ. g. župnik v spremstvu treh' gg. duhovnikov. — Izrekamo tem potom vlc. rodbini naše iskreno sožalje. m Sv. Lenart v Slov. gor. ka" o so govorPi a-kademično izobraženi liberalci v gostilni Aubl, ko so imeli tam svoj „Klubzimmer" ? Kako govorijo liberalci v gostilni Solak? Kako govorijo liberalni doktorji s štajerčijanci; kakor Koser i. dr., ko iste zastopajo preti Slovencem? Smeti imate pri sebi dovolj, na našo lastnino jih ne bodete odkladali. m Sv. Jurij v Slov. gor. Nedavno smo imeli občinske volitve v jurjevški občini. Izvoljen je razun enega prejšnji odbor. Za župana je odbor zopet izvolil prejšnjega velespoštovanega moža, gospoda. Jurija Kraj' er, m Devica Marija v Puščavi. Dne 2. svečana smo stali ob grobu dveh naš h sobratov. Prvi je bil star 86 let. Bil je revež, živela ga je občina. Drugi pa je bil oče 14, otrok, Pri odprtem grobu je govoril domači g. župnik ginljiv» slovo. 861etni starček se je imenoval Ignacij Stibler. Vkljubi svoji starosti je bil vedno vesel. Drugi pa se je zval Ai ton Limrajh. Po nesreči je izgubil eno roko in je dolga leta le z eno služ 1 sebi in družini kruh. Otroci so jokali ob grobu.. Svetila jima večna luč! m lloče. Umrl je krojač in posestnik Jturij Kanz-ler. — Za načelnika krajnega. šolskega sveta v Brezju je bil izvoljen vrli slovenski kmet Štefan CeriČ. — 2. marca ima po večernicali pri g. Rojkotu telovadni odsek Orel svoj prvi letni občni zbor z govori, petjem in deklamac jami. Govori tudi g. dr, Verstovšek. Zavedni Hočani, pridite v prav obilpem številu! m Račje pri Framu. Ko sem bil v nedepo v Framu, našel sem trgovino Hogemvartovo zaprto in zapečateno. Izvedel sem, da je napravil konkurz, iz. vedel sem tudi, da je bil neki pred leti ktot agent n'a Kraniskem navdušen slovenski liberalec, pri zadnjem ljudskem štetju pa. se je oglasil za pristnega Nemca, N egov prednik Maks Košer je tudi moral pobrati šla in kopita, Fram je pač zavedno slovenski in nasprotji ki slovenskega ljudstva ne dobivajo zadostne podpore od njega. Škodo bodo trpeli židovi! — Rački kmet. m Slov. Bistrica. Prejšnjo nedepo položilo je tukajšnje Izobraževalno društvo s podružnico Slov. Straže vred račun dosedanjega dela. Velika dvorana hrtela „Avstrija" je bila polna zaved.ne mladine, pa tud mož in žen. Prihiteli so med pas tudi zastopniki mladinskih organizacij iz Sp. Popskalve in Konjic. Spretno je vodil celo zborovanje mladenič Franc 0-brsie, Po njegovem pozdravnem govoru podali so razveseljiva poročila: tajnik, blagajnik in knjižničar. Naj omen m le najvažnejše: Knjig se je prebralo lansko leto 1397. Dohodki društva so znašali 400 K, dohodki Slovenske Ptraže pa do 200 K. Lepo zname je požrtvovalnosti ti Vaišnje mladine. Za Slov. Stražo nabrala je največ gospica M. Kancler iz Sp. Poljska-ve, katera župni a e združena s Slov. B strico v eno podružnico. Hvala ji iskrena! Po poročilu odbora govoril je o potrebi izobrazbe ljubljenec slovenske mli-dine, vlč, g. dr. Hohnjec. Kakor sedaj na bojnem pilili zmagujejo e le topovi, ampak še bolj napredek in izobrazba bolgarskih vojakov, tako se naj tudi bojuje slovenska mladna z „uma svetlim mečem". Predsednica konjiške De!cl:Ške zveze, Amalija Šolar, polagala je zbranim mladenkam na srce v lepem govoru troje lastnosti slovenskega dekleta: poštenost, požrtvovalnost ln stanovitnost. Namen ip cilj Slovenske Straže nam je živo opisala že omenjena gospica M. Kancler iz Sp. Poljskave. Nato je povzel besedo g. deželni poslanec Peter Novak. Z mlade iško navdušenostjo je bodril navzoče k edinosti in požrtvovalnosti za „sveto narodno stvar". Po sklepu Ji besedah predsednika mladeu.ča Obrsne zaključil je s i 2urno lepo zborovanje, ki je pokazalo, da hoče Slo v e. ¡s".a Bistrica biti in ostati narodna in krščanska, Mladina! Tro-bojnica s križem na. vrhu plapola že i p r. Slov obituo in trgo sko društvo in a do 2 marca občni zbor. Oli koncu b preda»» j m Ka nic» Pnboilujo nedeljo po rani službi bi žji be vrši pri Marinšt ku »h-d Jugoslovai ske str. ki ne ¿vtze. Na «sp redu je (¡ovor, vpisovaij* člai iiv itd. vinčaiji. poB»stuiki del vel, ooitnui, može in žei.e, pridite vsi Gmoriu F Zeh t iu V Znjc. m S . Lenari v Sl«v. g >r D uSt o za ot o k> varstvo n mla dmekii Nkib v s dn.m okra u Sv. Lu«i t ima 8>n redni >b ui «h r v četrttk, 6. mar a t 1 ob lO uri di.p v b duijskib pri st rib Kd r se se ni i t)zjn\ d ušt eni pr. š. ji, prosimo, naj to stori o« vrue pni žni o. m S* Len» t v Slov gor. N4« podružni a 81ovens e Straže je dobili id S? Benedik a don»sek 6 K, katere bo se nabrale na go Btgi g Krambergerja! Posnemajte 1 m Mo»o j.ni pii Sv Trnjici v Slov. gor so darovali Slovenski Straži p šeutl' nsrt~ki pra je daroval našemu izobr»ževali.emu društvu vii. dr. Jerovšek 10 K in narodni tig .vec g. Pinter 3 K. H ala prsrčn-. Z veli posuemai' i Ptujski okraj. p Ptuj. Okrajni komisar dr. Luka Volte je premeščen v Celje. p Ptuj. Umrli so: Dne 16. svečana gospa Alojzija dr, Brumi.ova, po kratki, a mučni bolezni, v najlepših letih'; zapušča 5 nepreskrbljenih otročičev. 17. t. m, Franc Misehkonigg, gimnaz jski učitelj; kratko pred smrtjo je prestopil k protestantizmu. V ptujski bolnišnici je umrl g. Franc Leben, oče č. g, kaplana Al. Lebenp, V isti bolnišnici je umrla usnnljeika s. Klarisa Dolinar, stara še-le 30 let. Dne 24. svečana je umrla gospa Jul, SlavetiČ, vdova, hišna posestni-ca in klobučarica. Dne 20. svečana je umrl v mino-ritskem samostanu č. o. Man svet Zdhrer, po dolgotrajnem bolehanju. Pred nekaj meseci je padel, ko se je peljal na spoved, iz voza, ker so se prestrašili konji in prevrnili voz; od takrat je hiral. Kako priljubljen je bil, je kazal pogreb, ki se je vršil v nedeljo, dne 23, t. m, ob velikanski «udeležbi, kakoršne Ptuj že ni tako kmalu videl, V slovo mu je govoril v minoritski cerk.vi m J. g. prošt J os. Fleck, pogreb pa je vodil ob asistenci 23 duhovnikov vlč, g. provinci-jal iz Dunaja, P. Mansvet je bil sicer rodom Nemec in je tudi nemško čutil, a Slovencem vseskoz pravičen in povsod priljubljen vsled svoje prijaznosti in ljubeznjivosti; posebno je rad obiskoval bolnike in jim pomagal. Počivaj v miru! Kmftt. poslušaj! V svoji seji dne 12. sve-čana" t. 1. so ptujski mestni očetje sklenili, da odslej ne sme noben kmet ali sploh človek iz dežele na našem ptujskem trgu več prodajati okajenega mesa in klobas in sicer iz zdravstvenih ozirov, kakor se dostavlja. Da se pri kupčiji gode tu pa ¡tam sleparst-va, gotovo nihče ne dvomi; toda ali niso za to oblasti, da prestopnike kaznujejo? Gospodje mestni očetje ptujski, če hočete biti dosledni, sklenite še to le: Ker ptujska brozga, imenovan ptujski šnops, ki pa smrdi že po celem svetu, spravlja toliko ljudi ob zdravje in jih peha v nesrečo in prezgodnjo smrt, se s tem naroča, da odslej ne sme noben kmet ali človek iz dežele sploh kupiti več našega šnopsa! Najmanj tisočkrat več škode, kakor znabiti pokvarjeno meso. naredi ptujski šnops! „Štajerc" bo seveda zopet pisal o neizrekljivi ljubezni Orniga in mestnih očetov do slovenskega ljudstva! O le tudi naprej še pridno prebirajmo „Štajerca" in veselo luskajmo ta ptujski šnopsek, za naše mošnje pa bodo že skrbeli ptujski mestni očetje! n r.irirovro. V naši vasi sta samo 2 sostilni^pr. ja, oba snoštovama katoliška moža, ki med sv. opravilom n:kd.ar ne dovoPta plesati. Sploh se Cirkovčani za ples kaj malo zmenijo. Da ne bi delali komu krivice, moramo resnici na ljubo povedati, da je bil enkrat res ples v sosednji, a >ne v naši cirkovški vasi. p Sv. Barbara v Halozah, kostno je zapel dne 19. t. m, naš veliki zvon in naznanial vsem fara-jiom bridko izgubo, ki je zadela družino Reioher in nas vse, da je umrl g, Anton Reicher, k.rčmar in po- sestnik. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal njegov sprevod, ki je bil v petek ob 4. uri popoldne. Od blizu in daleč je prišlo na stotine ljudi, e^a bi rajnemu g. Antonu izkazali zadnjo čast v spremstvu 4 gg. duhovnikov. Zadnje besede v s-ovo mu je govoril vlč. g. Vavpot Č, župciik od Sv. Trojice v Halozah'. Pokojni Anton je bil nam zelo naklonjen, kir je pokazal zlasti s tem, da nam je dal svoje krasne prostore na razpolago za društvene namene. Bodi mu domaČa žemljica, katevo je tako iskreno ljubil, lahka, Oče nebeški naj podpira ubogo gospo soprogo, otroke, sestro, stariše in vse sorodnike; naj se tolažijo vsi s tem, da zopet vidimo se nad zvezdami. Počivaj v miru, dragi TonČpk! p Sv. Barbara v Halozah. Kdo bo župan? Tako so se ljudje izpraševali, ko se ie izvedelo, da je volitev župana že razpisana. Stari župan, prijatelj ptujskega „Štajerca", Kranjc, je ob vse zvezde, ker so mu jih dne 20, t. m, odvzeli, ko so izvolili g. Antona Štumbergerja za, občinskega predstojnika. G. župan bo gotovo vse storil, da zadovolji svoje občane. Čast t.amo! p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Četrta obletnica K. izobraževalnega društva se je obnesla v nedeljo prav pohvalno. Predsednik TikriČ pozdravi in predstavi vsem znanega mladinoljuba vlč. g. dr. Hohnje a, ka^ teri je tudi pri ustanovitvi tega društva sodeloval; seda se je lahko prepričal, da je društvo storilo veliko dobrega za mladino. Vsi prostori v sobi in zunaj so bili napolnjeni s poslušalci vseh sta:.ov. Gosp. dr, Hohnjec je živahno in prepr čevalno govor 1 o potrebi in kor sti prave krščanske izobrazbe za sedanjost in prihodnjost, katera je le mogoča na podlagi sv. vere; z raznimi vzgledi iz vsakdanje izkušnje, iz življenja in knjig Sloinšeka, kakor tudi jugoslo,anov, je napravil govor prav miče'a in zanimiv — a poslušali i so miri.o in pazljivo poslušali ter na koncu vse hvaležno odobraval ! Tajnik Ml. zveze, L. Horvat, je mladini v doVro sestavi.enem govoru pri^ oropal treznost, varčnost in miroljubnost J Društveno poro; ilo je bilo ugodno. Knjižničar in blagajnik sta naznanila, da obsega knjižnica do 600 knjig,, čez 30 časnikov za vse stroke, Z veseljem je knjižil.Čar tudi omenil, da je že od Novega leta sem izposod i do 200 knjig. Lepo z ame-ve. Ker je bilo že pozno in so pevci ponujali Slomšekovo „Lahko noč", se je po deklamacij N. Klajžaro, e m po vol tvi odbora — vkljub še več pripravnih govornikov — zaključilo veselo in za vse zadovoljno zborovanje s cesarsko pesmi,,o „Bog ohia ii!" p Litmerk pri Ormožu. Tukaj je umrla, previ-dena s sv. zakramenti, viničarka Marija Kosec, tv 47, letu starosti. N. v m. p. 1 p Sv. Urban nad 1 tujem. Umrl je dne 15. februarja po dolgi mučni boleziii Martin Petek, star šele 30 let. Ker je bil spreten m.zar, je bil v celi župniji in daleč okoli priljubl0en in spoštovan. Bil je naš somišljenik in zvest naročnik „Slovenskega Gospodarja". Naj mu sveti vecra luč! Sv. Križ tik Slatine, Občni zbor Katol ške /a političnega društva je dobro uspel, zlasti je vsem 'io-padel govor g. deželnega poslanca Vrgika. Razložil je brošuro dr, Benkoviča: „Slovenci in štajersko dež. gospodarstvo" ter pošteno okrtačil toli nerodno dr. Kukovčevo brošurico. Res, dr. Kukovec naj gre drugič v Župeleveo Jcljuset zdravit, ne pa pobijat S. K. Z.! Potem se je navdušeno izrekla udana zaupnica vsem poslancem S, K. Z. ter na strožje obsodilo zahrbtno rovanje slovenskih liberalcev, Sovenci, kadarkoli bo kak shod našega političnega društva, pridite v obilnem Številu! Ne dremajte zaspani, od tujca poteptani ! p Zetale. V peiek, dne 21. februarja po 9. uri zjutraj je začelo goreti veliko gospodarsko poslopje Jakoba Kores na Tratenci,. Po krepki pomoči vrlih sosedov se je posrečilo ogenj zadušiti. Kako se je požar zanetil, ni znano. Bog nas varuj ognja! p Zetale. V nedeljo, dne 16. februarja, se je potrudil v Zetale zopet celjski Špindler. Na shodu prj Berlisgu je pošteno obiral in obrekoval naše poslance. Zanimivo je bilo to, da je imenoval naše poslance nedelavne, ko je dr. JankoviČ pisal pismo in nam naznanjal, da je po, velikih naporih dose(gel za občine Nadole, Kočice, Dobrino podpore vsled lanske toče v znesku 7300 K. Sicer pa bomo o njegovem govoru in. o liberalnih lažeh govorili prihodnjo nedeljo, dne 2. marca po rani maši v stari Šoli. Pridite vsi Zetalan-ci raa ta shod, posebno tisti, ki ste b li na S: indler-jevem shodu pri Berlisgu. Govoril bo naš deželni poslanec g. J, Vrečko in še drugi, p Sv. Lov no na D-. polju Ker se .'3. februnr r ni m. gel vršiti zbod D Z, se bo vršil v nedeljo, dne 2 ruScu po večern' ati z de-klariiki-.ij>mi, poučnimi govori itd Mladenke, članicr in druge, ridite pulnoitevilno p Zetale V Deteljo, dne 2. marca takoj po rani maši priredi Kat poi. dr.štvo za n.gaški kraj pontiren sbol v -tur š 1 . Govnrijo n š deželni p slame kmet Jakob Vrečko in drugi. Zetalanci, možje in f utje, pridite na shod Ljutomerski okraj 1 Ljutomer. Dne 17. februarja je velika množica ljudstva spremljala k zadnjemu počitku pril ubl.e-nega zdravnika dr. Cliloupeka. I\) dovršenih i erkve-n h obredih so zapeli ljutomerski pevci pred hišo ža^ losti prelepo žalostinko, pa kar je zavil mrtvaški voz proti Varaždinu, kjer je želel biti rajni po' opan. Na meji ljutomerskega trga je mrtvaški sprevod obstal, duhovščina je še enkrat blagoslovila zemel ske ost tn-k.e rajnega, na kar je žalostno zadonela pesem: „Oj z Bogom, z Bogom, naš pri atelj!" Ob tem prizoru so stop le večini pOgirebcev solze v oči. Da je bil rajni res splošno priljubljen v trgu in okolici, priča dej- stvo, da so se pogreba udeležili pr.staši vseli strank, Slovenci kakor Nemci. Navzoči so bdi: okrajni glavar, okrajni sodnik, uradniki, župa.i, okrajni načelnik, na&elstvo posojilnice in veliko število ljudstva, Ob cesti v Središče so stale cele gruče ljudi, ki so čakale na krsto., da s tem izkažejo pokojniku zadnjo zalivalo za trud, ki ga je imel kot zdravnik z bolniki. Na meji trga Središče so zapeli sred §k'i pevci v srce pretresujočo: „Nad zvezdami", nakar se je začel pomikati sprevod zopet naprej. V Varaždinu ie bil določen pogreb na 4. uro. Zbrala se je nepregledna množica ljudstva, navzočili je bilo tudi mnogo Hrvatov. Ob odprtem grobu je zapelo pevsko društvo „Nila" krasno žalostaiko. Bivši hrvaški delel.d poslanec in župan dr. Pero Magdič se je v srca segajoeem govoru poslovil od svojega prijatelja. Svetila pokojniku večna luč! 1 Sv. Križ na Murskem polju. Na tukajšnji šoli so bili razredi že vel ko let sem nenavadno prena-polnjepi, tako, da je moral kraj.ii šolski svet v tej zadevi nekaj ukreniti. Po sejnem razgovoru krajnega šolskega sveta in dotičnih občin se je sklenilo, da se poveča in preskrbi prostor za 6. razred s prenared-bo v lastnem šolskem poslopju, ker na ta način pridobi Šola eno učno sobo in pri tem ne bodo pr zadete občine preveč obremenjene. Ker pa se v.šje šolske oblasti niso strinjale s tem načrtom, se je ta zadeva zavlekla, a krajni šolski svet je vkljub mnogim zaprekam končno vendar dosegel razširjenje naše šoTo v Grazrednioo v lastnem poslopju, ne pa, da bi se po naročilu višjih šolskih oblasti zidalo i.ovo šolsko poslopje za kakih 80.000 Iv, Zato se tudi všolane občine s priznanjem strinjajo z možatim postopanjem kraji e-ga šolskega sveta. Zato se ne moremo •strinjati z dopisnikom iz Stare-Nove vasi v štev. 5. „Sloven. Gospodarja", ki pravi v svojem zagovoru, da je stala prenaredba in razširjenje šole v i rimeri z delom „o-gromno svoto". Odlok višjih Šolskih o'>lasti je zahteval, da oskrbimo prostore za (i, razred v teku er.ega meseca. Krajni šolski svet je moral torej z delom takoj začeti in se delo ni moglo izvrš.ti pet >m z.n.ževal-ne dražbo, ker je bil za delo odtočen prekratek rok. Ker pa se je pri tej priložnosti izdatno povečal tudi 2. razred, je bilo treba podreti troje sten in deloma dvoje stropov, omisliti dvoje velikih močnih' stropnih traverz, podaljšati strope v obeh razredih, priz.dati troje novdr stranišč z visokimi cevmi, naročiti novih klopi z drugo uredbo za 6. razred, novih tal v 4. razredu, položiti „jzolir"-plošče v 30 m cliol^i zid, spraviti apno in pesek, cement itd. Z ozirom na dragi.ljo lesa, delavcev in hitro dovrš.tev vsega dela: m.zarskega, tesarskega, zidarskega, je stalo vse skupaj 22i4 K. Od te svote plača največja občina našega Šolskega o-koliša, namreč Stara-Nova vas, 278 K 80 vin. za to prezidavo. Krajni šolski svet sicer ni dolžan javno naštevati svojih izdatkov, vendar je storil to sedaj v svo.,o obrambo. — Krajni šolski svet pri Sv. Križu na Murskem polju, dne 14, februarja 1913. — uosip Rozman, načelnik. — Josip Rep, narnest ik. — Anton Vrabelj, odbornik, — Dr. Josip Lebar, Šolski ogleda. 1 Mala Nedelja. Ali, slogaši iz šavi.iškega dela, zastonj vam je trud! Koga pa ji.o. ete pri nas dobiti? Odpadke so požrli štajerčijanci in liberalci, v kmečki zvezi pa ni pikdo na prodaj. Kaj kvasite o neki „trebušni stranki" ? Saj še tega ne znate, čemu vas rabi. jo vaši naprednjaki! Pa vedite, da nimajo drugega cilja, kakor učiteljem zvišati plače, da bi imeli boljše plačane agitatorje proti Kmečki zvezi. Ako je tedaj kje „trebušna polit.ka", ste vi slogaši trebušna stranka-. Tako je, ker si revčeki hodite v Krško na Kranjskem po pamet! 1 Orehovci. (Pogovor sosedov.) Jaka: Kaj neki je, da se Jožek, Frančišek in Tonček toliko posmehuje,¡o, ker se naš očka 15račko s tisto gospo okoli vozijo? — Tonček: Ali se ti ne bi smejal? Veš, temu staremu dedecu smo pot zagrad.li, ko je hodil „vog-larit", da je moral čez plot plezati. — Jaka: Saj mu „ta stara" ni umrla? — Franček: Jaka, ali š^ ne veš, da sta se celi čas tožarila in sta se celo sodnij. sko ločila. Ona dobi nekaj zabele pa moke in 1000 K denarja, in s tem je odpravljena od hiše. — Tonček: Kaj ne ti Jaka, to so lepi vzgledi! Le glej, tam v Crešnjevce se je pred par leti priženil k' dobri Jijši neki Puhar, ki je vnet pristaš našega „dedeca" in pa ptujskega „,St ijerca". Ta jeveČ oseb. ogoljufal za 6000 kron in jo s tem denarjem pobrisal v Ameriko, ženo z dvema otrokoma pa pustil. Kaj ne, da je to napred-njaštvo ?! ^lo¥enjgraski okraj. s Slov. Gradec. Namestn. koncipist dr. Alf. We- ssely je prestavljen od okrajnega glavarstva v Celje. Našemu okrajnemu glavarstvu sta pr deljena dr. Ed. Košacki in dr. O. Pirkmaier iz Gradca. s Zavodnje. Zadnja leta se je pri nas živinoreja precej povzdignila. Zasluge za to ima posebno naš okrajni zastop, ki je v zvezi s Kmetijsko družbo dajal posestnikom plemenjake Čiste marijadvorske pasme za polovično ceno, povrh pa še za rejo po 200 K let ie nagrade. Ko se pa sedaj te nagrade vedno bolj skrčujejo in bodo menda popolnoma ugasnile, se že Čuti pomanjkanje lepih plemenjakov. Zato smo se odloČili ustanoviti bikorejsko zadrugo, prvo v Šoštanj-skem okraju. Spoznavši nje potrebo in Korist, so javili pristop k zadrugi vsi tuka.,šnji živinorejci. V petek, dne 7,. marca, bo ustanovni shod, h kateremu pribiti živinorejski nadzornik g, JelovŠek. Prid te takrat zanesljivo vsi zadružniki ter pripeljite seboj tudi svoje sinove in posle, ki vam živino oskrbujejo, pridite sploh vsi, ki se zanimate za živinorejo in za- družništvo, ker bo obenem pouk o živinore0i in ustroju teh zadrug. Zanašamo se pa na i omioč našega si. okrajnega zastopa, ki je že toliko storil in žrtvoval za povzdigo živinoreje v okraju, ki bo gotovo še posebno naklonjen živinorejski zadrugi. s Šmartno pri Velenju. Zadl.ji obč.ii zbor dne 23. t. m, je vspel v našo precejšnjo zadovolji.ost. Naša ukaželina mladina se je zbrala v obilnem i&evilu v zborovalni d\> elevaž mh ioCk, je dolžnost vsai ega člana, da se zborovanju za esljivo udeleži. s Šmarno p I Gim emgradu. Tuk»jšn a požarna Vran ba s zahvaljuje g Antc iiu Brezovn k posest in cerkv. ključarju » Šmartnem z r. podarjenih iO K. Konjiški okraj. k Tepanje. Čedna je paša vas po zunanje, a zaradi raznih žalostnih dogodkov je prišla na slab. glas. Kaj pa je bilo? Eh, nekateri slabo vzgojeni fantje pač ne dajo miru! Kolikokrat se bere o njih, da napravijo kakjšmo ne nedolžno, ampak surovo neumnost! Pred kratkim so bili zaradi tepenja v pijanosti trije mladeniči (Napotn k, Šolar in Mlakar) v Celju kaznovalni. Prvi je dobil 18 mesecev, drugi 13 s strogim postom in trd.m ležiščem vsak mesec, tretji pa 0 tednov. G, urednik, svetujte nam, pa kak način naj operemo ta grdi madež tepenja in surovosti v naši vasi? (Uredništvo: Da ustanovite mlade niško organizacijo.) k Dražja ves. Skopni kandidat liberalcev in štajerčijancetv pri zadnjih deželnozborskih volitvah, znani Bucej, ki je navadno začenjal svoj govor z besedami: „Pri nas so tri stranke, 1 beralci, klerikalci in Nemci (!)" itd., je v noči dne 5. februarja izginil. Pripoveduje se, da jo je zaradi dolg(ov popihal v A-meriko. Naši stranki je storil veliko krivic; zdaj jih bodemo lažje pozabili, ko nas bode ločila velika luža. Dr. Kukbvca Še opozarjamo, da je pri nas sedaj mesto skupnega kandidata prazno. Celjski okraj. c Celje. Okrajni komisar dr. Artur Hoffman je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuj. Namestni-Ški tajnik dr. Breschar pa je poklican v notranje ministrstvo na Dunaj, c Dramlje. V nedeljo, dne 23. svečana, je naš JarnoviČ zopet zbral svoje „zveste" v krčmi pri Solip-cu in iiu ogovoril tako-le: Dragi moji! Gotovo ste o-paz li, da sem danes izredno žalosten in pobit. Ker ste vsikdar z velikim sočutjem spremljali mojo žalost in. trpljenje, vam hočem tudi danes razodeti svoje žalosti polno srce, kar mi bo v veliko uteho, Preljubi! Ni ga med jiami, ki ne bi poznal tistega preklicanega B. Jeseneka, ki nam je pri zadnjih držaivpozborskili volitvah brisal oči, da smo kar krvaveli. Ta Človek' je dobil v kratkem času v obč i U i velik ugled; Kmetje mu zaupajo in ljudstvo «a spoštuje, kar mi — žal,bog -- bridko čutimo. Da b.i mu skal 1 veselje, ki ga vži-va s tovariši-kmeti, sem sklenil (lati ga v „oa.tenge", ki jim pravimo ljubljanski „Narodni List". En cel teden sem se mučil z dopisom,, ki sem ga končno v obliki pogovora poslal svojemu kolegu, uredniku ljubljanskega „Narodnega Lista". V prepričanju, da bo jesepek, čitavši dotični pogovor, besnel od jeze, sem si veselja mel roke in zmagoslavno stopal po sobi. Sedaj pa poslušajte! jfesenek, ko je č.tal dotični pogovor, se je iz srca smejal in še več, dejal je, da je dopisnika brezdvomno taxrat ŠČipalo v trebuhu, ko je koval dotični pogovor, ker bi sicer boljše skioval. Z oziram na to hladnokrvnost in predrznost B. Jeseneka predlagam sledečo resolucijo: Napredsnjaiki, zbrani okoli Jarnoviča v nedeljo, dne 23. svečana 1')13, ostro obsojajo hladnokrvnost Blaža Jeseneka, ki se posmehuje niega zadevajočemu dopisu v zadnji Številki ljubljanskega „Narodnega Lista" in odločno zavračajo njegovo trditev, Češ, da je dopisu ka omenjenega lista Ščipalo v trebuhu takrat, ko je spravljal svoje visoke misli na potrpežljivi pajpir. (Enoglasno sprejeto.) c Dramlje. ^Slovenski Gospodar" je našim liberalcem dolg trn v peti. Ustmei.o in pismeno se obre-gujejo ob njega, da laže. V 6* številki „Nar. Lista" se prepirajo ž njim, da je naštel na liberalnem shodu premalo liberalcev. Smešno! Eden teden poprej povejo sami, da so vsi ljud.,e iz našega protislioda našli na liberalnem shodu dosti prostora. Kje so le tedaj liberalci stali ali sedeli, Če jih je bilo v primeroma majhni krčmi dosti več ko okoli 40? Vemo, liberalci bi radi shod povzdignili do veljave in si ohladili jezo, da se jim malo več veruje. — Nekaj dobrega so pa ljudje vendar na Šolincevem in lani na RoblekOvem shodu izsledili, to je, da se smejo da „Slovenskega Gospodarja", Kmečko zvezo in naše poslance varno zanašati, na „Narodni L st" in. liberalce pa prav nič. Narodnost je bila liberalcem nekaj Časa najvišje načelo. Novejši čas jo vedno nižje pomikajo z divjim bojem zoper naše narodno vilo delavne poslance in z zvezo, ki jo proti naši narodnosti sklepajo z Nemci. V boju za narodnost je „Slovenski Gospodar" vedno stanovitno možat, „Narodni List" pa se guga semtertje kot trepeti ka. Ali je „Slovei ski Gospodar" manj stanoviten za izboljšanje gospodarstva? Enega duha s poslanci se potegu e zo^er davek na vino, za poldnev-ni pouk v šol , podpore nesrečnim, pravično razdeljevanje vseh deželnih dohodkov. „Narodni L st" je temu nasproten, O pri aznosti obeh, čas. ikov do vere vemo Drameljčani posebne zgodbe. Lani, d.ie 9. ju:.ija, je „Narodni List" kakor iz svete gorečnosti za vero zakričal nad domačima duliovn koma: „Hočeta nam po-mandrati paše najsvetejše, našo vero!" Dva, meseca pozneje je pa ponatisnil, da ostanejo 1 beralci pri svojih načelih, torej, da jim je Še malenkost odpasti od katoliške vere („Nar, List" od 30, dec. 1910), Ravno tiste dni so se najostudnejše izrekali zoper evharistiČ-ni shod. Vsega tega ni „Narodni List" Še do danes popravil. V 47. letih obstanka nima „Slovenski Go-s, odar" ene stotinke toLko j ogreškov zoper vero na vest kot „Narodni List" v teh par letih. ^Slovenski Gospodar" ljubi resnico, vero, narodnost in pametno gospodarstvo, „Narodni List" pa nič od tega in liberalci ravno tako ne. c Vitanje. V nedeljo, dne 9. svečana ob 549. u-ri do; oldue se je vršil pri nas v cerkveni hiši shod Jugoslovanske strokovne zveze. Shod je bil jako dobro obiskan. Govoril je odposlanec Jt S. Z., Vekpslav Zaje, ki nam je v zelo poljudnih in priprostih besedah govoril o ugodnostih, M se laliko dosežejo po strokovni organizaciji. Delavci, kmetje ip posli se zelo zanima o za J. S. Z., z veseljem so izrekli željo, da se tudi pri nas kmalu ustanovi ta neobhodno potrebna strokovna organizacija. c Braslovče. Naše okrožje dekliških zvez se more ponašati z imenitnim uspehom, ki ga je dosegel poučni tečaj v sredo, dne 19, februarja v BraslovČah. Veliki prostori „Leganta", katere nam g. Pauer pri vsaki prired tvi brezplačno da na razpolago — hvala mu! — so bili natlačeno polni vrlih žen in mladenk od tukaj in iz okolice. Sicer se je moralo vzradostiti vsakomur ob pogledu na velikansko množico zavednega ženstva, katero je paz.no sledilo izvajanjem navdušenih govornikov. Tečaj je otvoril s pozdravom na vse navzoče ob 9. uri zjutraj naš vrli poslanec p reč g. dr. Korošec ter govoril potem o velikem pomenu iz_ obražene žene in mladenke v domačem in javnem življenju. VIČ. g. dr. Hohnjec je govoril dopoldne o so-cijalnem vprašanju slovenskega ženstva, popoldne pa o prepotrebni izobrazbi slovenskih žen in mladenk. Pri zadnjem predavanju so se lahko marsikateri Žepi in, deklici odprle oči, osobito tistim, ki smatrajo naša društva, naše dekliške zveze, za neka: nazadnjaškega. Ravno pri naših mladinskih društvih si pridobi človek največ izobrazbe, katero vsak petrebuje, če hoče dandanes med svetom kaj storiti. G. živinorejski inštruktor Krištof iz Ljubljane nam je v poljudni in prepričevalni besedi zelo zanimivo razpravljal po lastnih izkušnjah o glavnih panogah gospodinjstva, namreč o svinjereji, govedoreji in o mlekarstvu. Zadovoljne smo bile s tem dnevom, kakor še nikdar z nobenim- Želja nas vseh je, prirediti še večkrat kaj takega. Hvaležne smo in tudi moramo biti vodstvu S. K. S. Z., ki nam je to priredilo, hvaležne preti vsem našim neumornim predavateljem. c Sv. Pavel pri Preboldu, Komaj so utiip li žalostni glasovi mrtvaških zvonov, že zopet zvon iz visokih lin zapoje žalostno, pretresljivo pesem: Z Bogom! Vse se radovedno povprašuje in nekoliko plaho ozira proti lepi, na gričku se blesteči farni cerkvi. Češ, kdo nas je zopet zapustil, kdo je umrl? In čuj, čudež odgovora, bolesten vzdih od ust do ust se sliši: g. padučitelj Josip Fišer je umrl. V globoki žalosti vtopljeni stojimo ob mrtvem truplu dragega gosp. padučitelja, ki je tako žarko ljubil v vzgojo mu izročeno mladež. Bil je dober, skrben oče in blag vzgojitelj naše nadebudne dece. Pač pič ni bil podolnen o-nemu, v zadnjih letih žalibog tudi po lepi naši slovenski spodnještajerski zemlji zastavljenemu uči tel j-stvu, ki v svoji zaslepljenosti drvi naprej po poti liberalizma. Bil je rajni res katoličan, kalkoršni niso tako pogosto sejapi; ne katoličan vsled tega, kakor da l;i ra.u to današalo dobiček, ampak katoličan vslel globokega prepričanja, da je katol.ška vera edino sredstvo, da človek uteši hrepenenje svoje duše, edi_ na pot, po kateri pride posameznik, pa tudi cel nar-ro.l, do prave časne in večne sreče. In v tem duhu-je tudi vzgojeval našo mladino ter vod.l ljubljeno deco do boljše priliodnjosti. Ce še omenim lepo njegovo 'družinsko življenje, tisto tiho, pa -tem bolj gorečo ljubezen, ki je vezala njega z ženo/ očeta z otžoci, t sti čudovito nežni duh medsebojne udanosti. in spoštovanja, mislim, da sem ga kot katoličana vsaj za največjo silo očrtal. Žalujoči rodbini kl.Čemo vsi. Bog vas ohrani in tolaži, žebmo vam tisoč sreč in božjega blagoslova, rajnemu pa: Bog mu daj večpi mir, vidimo se nad zvezdami. Sentpavljanom pa, da bi dob.li njemu enakega naslednika, c Sv. Pavel pri Preboldu. Naša tovarnarpredil-nica se z 9. marcem 1913 popolnoma opusti» Tudi nasledek balkanske vojske, kamor so dosedaj poš ljali svoje izdelke. Približno 300 delavcev in delavk izgubi službe, c Vransko. Dne 2. februarja je imelo naše Izobraževalno društvo svoj občni zbor. Iz razjiili poročil smo razvideli, da je vrš lo v preteklem letu v polni meri svojo nalogo. Priredilo je gledališko igro in več poučnih sestankov. Posebno pridno je čitala mladina; izposodilo se je namreč 1772 knjig razun časnikov, ki so bili vsako nedeljo na razpolago. Mladina se je trudila, da razširi po naši fari katfolško časopisje, in ne zastonj, kajti v samem mesecu januarju smo pridobili za „Slovenskega Gospod ar, a" 28 novih naročnikov, Pretečeno nedeljo so pa mladeniči sklenili ustanoviti Orla. Prav tako, mlajdeniči, le korajžno naprej; ne oplašite se, pokazati, da ste dobri krščanski mladeniči. Nasprotniki vas poznajo samo takrat, kadar rabijo vaše glasove in pa vaš denar, drugič ste pa navadni hribovci, kakor je pisal pred kratkim nek liberalen list. c Loka pri Zidanem mostu. V Četrtek, dne 6. marca, se začnejo občinske vol tve. Liberalce je strah, ker vidijo, da kmetje niso več tako nespametni, da bi jim Šli na lim«. Naša strajika je na zaupnem shodu dne 23. februarja postavila sledeče kandidate: Za III, rpzred Blatnik P., Kacijan Fr», Jug Mat., Koren F.. Vrhovec Iv,, Mlinar Jan,, Novak Anton, Koritnik F., namestniki Horjak Jurij, Oberžan Jos., Imperl Fr. in Koritnik Jurij. Za II. razred p(a Novak Fr., Ober-žafn M., Beršnak Fr., Simončič A,, Flis Ant., Horjak Ant„ Rus Jan., Kisel Jos..; namestniki Fon Andrej, Cibej Jan., Kapelari Fr, in Morinc° — Kmetje! Posestniki! To so možje, značajni, skrbni in delavni, kakoršnih zastonj iščete v liberalnih vrstah; torej jim brez pomisleka lahko izročite gospodarstvo naše občine, Politično bi bilo nespametno, da bi prišli v odbor liberalni učitelji in uradniki, ki ne plačajo piti vinarja občinskih doklad. Torej kmetje! Še enkrat vas opozarjamo, da se dne 6. in 8, marca gotovo vsi do z;wlnjega udeležite volitev in zmaga naše kmečke stranke bo sijajna. V to pomozi Bog! Živela Kmečka zveza! o Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo, dne 9. februarja, se je vršil občni zbor tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega in gospodarskega društva. Za predsednika je izvoljen župnik vlČ. g, Ivan Zakošek, kateri nam je tudi razložil važnost in pomen izobraževalnih društev. Taka društva so posebno važna za šoli odraslo mladino. Kakor so poročali ca&nikj, se ravno Bolgari in Srbi odlikujejo po zdržnosti od opojnih pijač, zato pa so dosegli tudi take uspehe. Naše društvo je priredilo v preteklem letu Slomšekovo slav-nost z igro: „Dve materi". Tudi v tem letu hočemo napredovati. c Sv. Jede rt nad Laškim, Prejšnjo nedeljo je imel po službi božji državni in deželni poslanec g. Fr. Pišek shod, ki je sijajno uspel. Mnogobrojni u-deleženci so živahno in soglasno odobravali poslan-čeve besede. Gospodu poslancu se je izreklo popolno zaupanje in zahtevalo, naj vstrajajo vsi poslanci K. Z. v započetem boju zoper krivice, ki se nam godijo po nemško-nacionalnih poslancih, posebno po strastnem Wastianu, ter se obljubilo, da v slučaju, ako bi bil deželni zbor razpuŠČen, bodo vsi volilci kot edeu mož volili zopet naše sedanje, znacajne, neustrašeno, katoliško misleče poslance. Po shlodu, ki je trajal IV» ure, se je stavilo več vprašanj, na katere }e g. poslanec spretno in v splošni zadovoljnosti odgovarjal. Živeli poslanci Kmečke zveze! je zaorito iz ust vseh. c Sv. Vid pri Grobelnem. Dne 21. februarja smo imeli pri nas občinske vol tve. Skoro brez vsake agitacije od naše strani so zmagali kandidati Kmečke zveze v II, in III. razredu z veliko večino, tajco. da nasprotni glasovi niso niti v poŠtev prišli. Tudi 1. razred bi bil lahko naš, ako bi bili prišli vsi volilci. Tukaj se je jasno pokazalo, da ljudstvo ne zaupa liberalnim ovinkarjem, kateri so sklicali nekak volilni sbod pri Zpidarju, najeli so si tudi nekega gospoda iz Celja, menda Spindlerja, kateri je navduševal volilne, naj delajo na to, da bodo slavno pogoreli, ne, to se reče, zmagali. Toda gospod Celjan je delal račun brez krčmarja, kar se je pokazalo na dan voVtve. Vsa čast zavednim volilcem, ki se ne dajo komandirati od takih gospodov, ampak sodijo po svoji zdravi pamet:. Ce mi dovolite, g. urednik, se ob priliki še oglasim. (Prosimo, le oglasite se večkrat! Uredništvo.) C Sv FranC š k Ksavenj. K»t. bral o in izobra-ev&lno društvo priredi na Velikonočni torek gledališko predstavo, Lakar se vsi prija telji društva uljudno vabite. Spored še objavimo. Brežiški okr&f* •s b Brežice. Na občnem zboru dekliške zveze „Bogomile" se je izrekla med drugimi npči'1* tudi nada, da bomo imeli zdaj, ko imamo v Brežican slovenskega zdravnika, priložnost slišati včas.h tudi kako zdravniško poučno predavanje. Ce se nam posreči, da to dusežemo, tedaj pa naj skrbe zlasti dekleta, žene in matere, da bo udeležba obilna! b Posavje. Učiteljstvo in delo za nar^d. Ni povsod na Slovenskem tako, kakor na nekaterih šolah ob Savi, pa vel.ke razlike po Slov, Sta^e^u ne bo. Mislim namreč, kar se tiče delovanja učiteljbtva za ljudski blagor. Ce se hoče dobro drevo vzgojiti, se ga mora zlasti v šibkih let.h mladosti skrbno negovati. Ravno tako je treba v šoli otroke skrbno in z ljubeznijo navajati k dobremu, da postanejo iz njih pošteni in verni Slovenci. To je prva naloga šolskega dela, prva dolžnost učiteljstva. Poglejmo pa, kako se izvršuje ta naloga v prid narodu ? Nižji razredi, kjer se nežnim srcem vcepljajo prvi umski in nravni nauki, so poverjeni dostikrat dobrim, po nekod izvrstnim močem. To so naše pridne učiteljice, ki so dobile večinoma svojo vzgojo v raznih zavodih, ki stoji.o na odločno verskem stališču. So med njimi take, ki svojih nazorov ne skrivajo pri poučevanju svodih predmetov, najsi so še tako indiferentni, ampak pri vsaki priložnosti uplivajo na mlada srca versko vzgojevalno. To je dolžnost vsakega pravega učitelja, ki se mu celo predpisuje v prvem paragrafu šolskega zakona. No, zahvalimo Boga, da so vsaj mlajši otroci v dobrih rokah. S h'valežnost.,0 se Še v poznejših letih spominjajo svojih' dobrih odgojiteljic, ki so jili z besedo in lepim zgledom k dobremu navajale. Vprašajte ljudstvo kjerkoli, vsak bo hvalil odgojitalje, ki z besedo in zgledom navajajo otroke k dobremu. Ali je ljudstvo opravičeno, zahtevati od odgojiteljev svojih otrok, da dajejo vsem dober zgled? Ali pa je dovolj od učitelja, da samo umstveno vzgojuje ? Da se postavi pred šolskim nadzornikom z znanjem svojih učencev, s svojo strogo disciplino? Ne, blagor naroda zahteva, da so učenci prav vzgojeni, da se lepo obnašajo v šoli, l>o poti, doma proti starišem, da se dostoj.no vedejo v cerkvi, da se varujejo raznih napak, da izpolujujejo z veseljem razne verske dolžnosti. Tako vzgojen učenec bo sposoben za boj v viharju življenja, tak bo tudi koristen slovenskemu narodu, ki je v svojem bistvu zelo veren in udan Bogu, Tako morejo pa vzgo-jevati le verni učitelji. Vera se pa kaže po delih. Ce zdaj pogledamo na posavske učitelje — pekateri izmed njih delajo častno izjemo — so med p.imi izvrstni šolski voditelji, ljudstvo jih pozna in jim z veseljem zaupa svoje otroke, kakšna pa so njihova dela glede vere, pridemo do čudnih uspehov. Listi, ki jih imajo, so: „Slovenski Narod", zna.a najgrši brezveiski list, „Učiteljski Tovariš", nič boljši od prvega, „Narodni List", štajerski podrepnik ljubljanskega „Slovenskega Naroda" itd., torej sami protiverski listi, ki dam na dan bljujejo ogenj in žveplo proti vsemu, kar bi dišalo po Bogu in veri. Kako pa je zverskim življenjem teh „odgojdeljev" naših otrok? Javna tajnost je, da je redkokdaj kateri teh prestopi cerkveni prag, in še to le po paragrafih', prisiljen. Ker izpolnjevanje verskih dolžnosti ni ravno nata.nčno zapovedano po šolskih paragrafih, jih je prav malo, ki bi šli k spovedi. Ce zvoni poldan, se ta ali oni odkrije, najdejo se pa tudi taki, ki si mislijo, da bi dali učencem slab zgled, če bi se odkrili, Ako ga pozdravi otrok s „Hvatl.en bodi Jezus Kristus", mu odgovori „Dober dan", ako otroci molijo pred ukom in po uku, si „odgojitelj" mane roke, snaži očala, gleda okrog ter tako podira, kar je bilo že pozidanega. Iz takih šol izidejo potem res slabi otroci, ki nimajo spoštovanja niti pred učiteljem samim, Stariši se pritožujejo: Kaj bo, če bodo naši otroci taki, saj jili ne moremo več strahWati. Ali bi bilo mogoče boljše, Če bi imeli same odločno verne in za ljudski blagor delujoče učitelje? Brezdivomno! In ljudstvo ima pravico, zahtevati take moči, k.i bodo vzgoje vale otroke, ne pa ustanavljale razne nepotrebne Sokolske odseke, razne liberalne Čitalnice, razne „Krese", prirejale plesne šole v izobrazbo ljudstva itd. . . . Vedno se sliši klic: Ne moremo živeti, povišajte nam plače! Dobro! Delu.te vsi za tisti narod, iz katerega ste izšli, vzgojujte versko, dajajte lep vzgled, pokažite ljudstvu, da ste celi vzgojitelji, opustite pa strastno protiljudsko liberalno politiko, ki je napravila slovenskemu ljudstvu že dosti škode, in vaše zahteve bodo našle odmev pri vsem narodu! Dokler se bodo pa mnogi učitelji ba^li cerkve, ali jo celo mrzili, tako dolgo ne delajo narodu v prid, ampak le za to, da sami sebe vzdržujejo slovenskemu ljudstvu v škodo. b Viilem. Pri nas so res izvalili liberalni učitelji liberalno bralno društvo. Jajce je prinesel raj-henburški nadučitelj ter ga je svečano položil v Ža-netovo gostilno. Iz Celja so povabili liberalnega velikana Lesničarja, da ga je prekljuval. KO se je izvalilo to liberalno pišče, so se ga tako sramovali, da so navzočim sveto zagotavljali, da ni liberalno. Pa že prvič je zaČivkalo po liberalno, da jih je oblila rdečica. Le Žani si je mencal od veselja roke, ker je no. voizvoljeno liberalno pišče takoj postalo žejno. In Žani je doživel še to srečo in veselje, da bo novoizvoljeno pišče vedno čivkalo pod njegovo streho. Pa popolnoma mu ga pa vendar visoki zbor ni hotel zaupati, temveč je postavil Črez ubogo revče Še posebne varuhe. Prvi varuh naj mu daje kot strokovnjak modre nasvete in nauke za življenje, drugi naj ga varuje in brani pred „klerikalnim zmajem"'", tretji in Četrti naj skrbita, da pišče ne dobi prekmalu kurjih u-Ši in peti pa naj ga zalaga s potrebnim prosom. Žani je bil s tem zadovoljen in si je misli: meni ;e zadosti, tla je le pod mojo streho, kajti kdo ve, Če mi ne prinese tiste sreče, kakor jo je onemu ribiču lesena riba. Tako se je izvršila i z val i te v liberalnega bralnega društva, pri kateri se je tudi zelo trudil ne- ki učitelj iz Olimja, kateremu bi svetovali, če si ne upa več nazaj v Olimje, naj jo pobr še kam drugam, sicer mu bomo nekaj povedali, da bo tudi Žanetu i.e-ljubo. b Kpzje. Volitve v okrajni zastop kozja ski so končane. Sijajnemu uspehu iz skup ne veleposest, a — soglasni izvolitvi naših mož — je sledila še sijajnej-ša zmaga iz skupine kmečkih občin. Od 48 vol li ih mož je prišlo k volitvi 30. 6 naših volilcev je bilo deloma vsled bolezni deloma iz drugih vzrokov zadržat-nih. Izostali so tudi liberalni pristaši: dr, Ferdo Ku-nej, župan Hudina in gostilničar Kraner, vsi iz Sv. Petra pod Sv, Gorami. Od došlili 39> volilnih mož je bil edini znani, zapeljani GlojnariČ iz Sedlarjevega pristaš lažiliberalne stranke. Ker je uvidel, da c o-samljen, se je odtegnil volitvi, na kar je ostalih 38 vrlih kmečkih posestnikov enodušno izvol lo sledeče gospode, same zanesljive pristaše paše pol tične organizacije, slovenske Kmečke zveze: Jožef PerčiS v Planinski vesi, Anton Debelak v Sedlarjevem, Martin Vrečko v PresiČnem, Franc Cerjak v Gorja :, v Pod-sredi posestnika Leopold Preskar in gostilničar Jazbec. Upanje učitelja PotoČn ka, v narodno-napretlnem smisli delati zgago v okrajnem zastopu, se je temeljito izkazilo. V PilŠtanju so bili izvoljeni: vič. g. župnik Jakob Ra.uter, nadučitelj Miloš Germovšek in posestnik Martin Zimšek. Kot virilisti so vstopili gg. vele-tržc-a Martin Jug in Jožef Cermelč iz Sv. Petra in zastopnik trboveljske premogokopne družbe. Končni uspeh je ta, da Šteje naša stranka 28 zanesljivih pristašev, a tudi ostali 4 želijo z nami v soglasiu v pro-speh okraja delovati. Naduto govorjenje naših redko-številnih naprednjakov, 'da bodejo „luftali" okrajni zastop, se je izjalovilo, nasprotno ravno te volitve so dokazale, kako globoke korenine je pognalo naše naziranje v v rs t a ji, kmečkega prebivalstva. Vam zvesti možje,, še enkrat prisrčna hvala, da ste tako imenitno osvetlili naš okraj pred svetom. Mi ne smemo sedaj mirovati, ampak pogumno z božjo pomočjo na začrtani poti naprej! b Brež C. K»t. slov. izobraževalno dniH'o priredi v nedeljo, dne 2. suš a gledal ško predstavo z igrama: „P javka" in „Rudeči nosovi". b Brež;ce. V nedeljo dne 2. sušca pr!redi izobraževalno društvo gledalško predstavo. Igrali b d" fantje igri „P javi a" jn „Rndeži noso>i". Začetek p - ve ernicah v Narodnem Domu. Pr dite v obilnem šte>ilu tudi mi žje in fantje! b Podsrtda Tukajšnje Slov kat izobraževalno dru*t'o ima dne 2. mar a po prvem sv. opravilu i bčni zb r v društvjni sobi, h katerem se vabijo vsi udj» m v«i naši somiš jeniki b Podčetrtek. K t. si v. izobrnževalno društvo ima v nedeljo, dne 2. marca t 1. ob 6 uri z »ier sv. j ( bčni zbor z običajnim \spe-rtdom pn g Mate žn Pajk v I 'enem št. 9. b Po'je pri P. doMku Prhi d. ji nedeljo, 2. marca po večernicah se vrši pri g. Petru Jurija u v Poljn v litičen shod, na k»tw>m g-vorita poslanca dr J nko ič in Pišek Volilci pridite v obilnim številu. b Rajherbueg. Redni sestanek D klifke zveaie se vrši v nedeljo, dne 2. marca v društveni čitalnici. Naj ne zamudi nobena članka teh važnih sestankov, ki im»jo namen pmzd'gniti pravo izobrazbo naše ženske mladi'e. Na dnevni red prdejo tudi predavanja o umnem go-spi dinjstvu. Začetek ob l. uri p p ldan Zadnje vesti o vojski. V Carigradu se dog?j jo reči, kakor da bi se bližala nova rfvolucj» proti vi»daje či mladotargki itraoki. Vojaki i-e upirajo, politični voditelji hnjskajo za ali proti vejski, ministri se skrivajo v to.iih poslenižtvih. Iz Galiprla pri-baiajo z/ret vesti, da so bili Turki pretekli petek strahovito poraženi in da so utrpeli velikanske iigube. Tndi iz Odrita se poroia. da «e je bati ponta ni t d prebivalstvom in celo med vojaštvom. Ci-la torSka ar mada je razjedena od strankarskega b-4 K, biki 76 »8 kr«>n, lepe fitan krave 76- 94 K, srednje debele 56-70 li, suhe 44 64 kroH. zvozilo se je na Gornje Štajersko 70. na Tirolsko 10. na Nižje Avstrijsko 16 na Češko 188, na Moravsko —, v Trst 96 in na Nemško 6 komadov Tendenca: Na ta sej^m se je prignalo 86 komadov manj kot prejšnji teden. Cene napredujejo. Promet slab. 27. februarja 1913. S T/O V E N S K T O O R P O T> A R Stran 7. Proda 8t takoj rodovitno posestvo v obéisi sv Jakob, meri & oralov, poslopje je novo z opeko (falz Ziegel) Irrito 2000 K ostane knjižen«. lahki plačilni pogoji Kdor mi ki pea pri ti e, dobi tO K nagrada. Več pove lastnik Ludvik D Iaj3, posestnik Sv Jakob v Si. goric- h. 199 Spreim se Mali hI peo z« manj ša po.ostvo in trgovino. Katndorf št. 48 pri L'pnici. 197 Učenca, ki ima veselje do čevljarski i b-ti sp-ejme takoj Trost Alton, 'evlj. moj .ter, Maribor, Stalna ul ra. 198 Cepljeno trsje in ključi. Virogradn kum u»zn«nj»m, da ¡■am eliko m ož no amerikanskih trt ni prod «j Seznam trt: pošip, nraade- b, silvanec, žl»hmin*, rudera in b^ls, lanfol, portugzec, vel 1 nef, l»š Fraos P tan, pnst va v Grsmčki dolini on Št Psvlu na Koroškem se radi boihoosri pose tnka z inveitarjvm a i brez istega po ce ni pr da Pristav» meri 26 ralov. Pia 1 i p goji zelo ugodni. Natančneje p .te posestnik Veoanti ts Pu hl'r ali pa g. Jos. Zorko v Št. P» la. 178 Le»o vosestvo v obe ni 6 ui-ena, fara S Jurj (b Pesnici, 19 "ra lov v e in kosu, obrnjeno proti jutranjemu solncu, je na prod» j. V-6 se uve p-i lastnici Tereziji Ferl nc, istotam. 2 8 Išče s« kroji é. oženjen in ona dobri šivilj», ka'er» imata veselje Se p leg tega prevzeti pod dtbrimi pog j kr m i na r«čun. Ponudbe naj se pošljejo pod šfro „Dober opra ek" na upravništvo lista 191 Vinogradnik-m prippv*|s fanta »zauem iz poštene hne ki je ^e-razredno šolo dobro d' vri 1 kot učenca v mojo trgovino M lan Hočevar, Cele. 187 Puška lankaster enocevke od 20 K dvocetke „ JO , Hi o m- rles pn Ske od 70 B Flobtrt od 8 , Revolverji od 6 , Pištole od 2 , naprej K> l-sa s pri-ma pneumatik in torpedo od 9" K posatnea .i deli ko1©«, čudovito pe eeui. Popra vila zelo c<*na Oddel-k o een ku I,, o oroiju »li odd II, o kolesih zastonj in po štnia« prosto. F. Dušek, tovarna oroija, k les i" Šivalnih strojev, O počno i047, Češko. 141 fo-tjen« trt* popolnoma zaraščene z nočnim korenin tri: bnrgnndec, beli in črni, zelen, kralievina, rizl ng, plaveč fr-ukinja, mosler, zla nm» rudeča in bela rulardec, silvan e s le ii, portug» lka muš-kato-lee kakor tod »merlkanske kor^ninsk* ro?ge-bilfe se d 'bi na veliko in drobno po najn^ii eeii pr P Srebre, Murioor, Tege t-h< ffova ulica. 147 Lepo posestvo na pn daj. pri lepi eesti, 21 oralov, se redi 12 go ea daje Fr. Iliinj Kokošinekova ulica 32 M»ribor. »8 Ceplj-no trsje. raznih vrst, najlepše se dobi le pri Jerneju Mik lič v Z«tal»h pri R .gateu 0 ra»ti mojeg> trsa mnogo pohval od več let nn razp li go. (jena cd 9-16 K 100 k m Prodam tud več polo^njako» najboljšega haloikega vina. 124 Korenjevo seme (me ne) di na e, pr z a o dobro in zanesljivo imn na preda Fia c OMak, Sv. Gregor, po 70 vin liter. Naj oljše vrsre p?i,a, vel k«nska va jast« po 6 vin. li er; oboje pri odjemu n»a 10 litrov p ros o p šti ire in pri odjemu 8" li rov pa 10 vin ceneje iter. Iituta"0 naifi ieiše vrste domačo in črno deteljo ter nemško detelio al lu c rno, i be zajaoič> no < is'i in pre da i :e pr sti. Dmna prideUno. Kaljivo t pri vs> h semtB'h za jam ena. Potlja se proti povza,ju »li če se de-ar r apivj posl »•. Ku poje ja lepo satuvje po 1 K n K 1 10 za kg >23 Oves ici po B kg po p šti fr»rko, če se vpoŠl.e K 8'sO Bjne'iikr Hertl, graščak, Goli.' pri Konjicah, Staj. 161 Pozor gostilničarji in trgovci! Še imam veliko dob o p s^stvo obst j^čo is lene kiše gospodsr-kega p s op-ja in oki li 6 ■ ralov d .bre z m je. N»h» a se tik o1« »j->e ces-e > bii-iini k lod ora. Cena K 9 (tO —. D ipisi pod „O br» fct pč' a" iOJt-no ležeče Pod .l«t, Šaje s o. 2 >6 Ze'o I p<> ptsestvo. krog 22 oralov, lep gozd. trarnik z samo si d ko krmo, 4')0 ži'hriiih ~»dn h drp» hida in gospo-d rska poslopja td ; in čar j» v bližini Puljl n se pr d» Pojasni la daje Alb.n Beilag v Pojč«D>b. i 27 ilsofta ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzet o, Po 14 dneh se na želje denar vrne. DOT Velik cenik brezplačno. "»C (Jamstvo, 3 leta.) Srebrne ure........K 6 50 Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9'50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13'— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6 — Amerikanske zlate dsuble-ure . „ 10 — Goldin Koskopf ure.....n 4"— Prave železničareke Roskopt-patent Prava nikeln. točno na min. idoče K 5' — 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19*— 14 karatne zlate ur« za gospode „ 40'— Srebrni pancer-verižice . . . „ 2"— 14 karatne zlate verižice . . . „ 20 — 14 karatni zlati prstani . , . „ 4'— Viseče stenske ure na nihala . „ 10-80 Kuhinjske ure.......„ 2"40 Budilke.......... 3— Budilke z dvojnim zvoncem . . „ 3'— A. Kšffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vtika razpošilja) ti i ea Bratje Lechner •• G. adec, železna hiša •• služi vsem slojtm kot najc< nejši vir za nakupovanje. Prosim zahtevajte! vzorce in cenike o modnem blagu — la-ne ega blaga — blaga za gospode — rezno blago — manufakturno b*ago — oprave za novoporočence. To ničesar ne ?4ane vendar vsakemu dobro služi. Če pridete v Gradec, poskusite kupiti pri nas blago. a c o *o a. Zu Veliko noč ^redni obžni zbor ■ Ull4*W ia v V S TTi-m iiilnii-A in mi nii Imr»f» r^ri Sv Vabilo na trinajsti redni občni zbor Posojilnica pri S \ B-nedifetu v Slo v. gor. kateri se bode tišI t iredeljo, dne 9. nnfica popoldae po veóerii ah ? poč t soč najbolj pr znanih prvih vrst na prodai in sicer: ŽUhtnin» (Gnt-ed^l), laški r Iček, šipon (ruozbr in zmeSane vrte. Vse trt>3 s« c- 1 ene na Rip. Portali-i in dobro vkorenmjene ter popolntima zaraščene, za k»r se jamči 0 na trtam je po d -govoru 0^1 -it: se je u*tmeno pri Francu Siodnjak, tr lo k«»ere s m ime¡ xavaro «ne nri V¿a]emBÍ zavi-rova mci v L;uhSj*ni". Omtn pn« zavarovalni'a je t»koj š*odo po požuiu c n la, in > í i to t*koj do zadnjega vinarja i/.pl č la, za k^r se ri tukaj ia no zíhvalim, ter i»to zavarovalnico vs m posestnikom na j topleje priporočam. Zgor. Ltže, dne 9 svečana 19 L i. 212 Aotm Lepej. XNXZKXttXX* Vabilo na o t» ci « Najnovejše raznovrstno blago za obleke, za moške in žen ke pri Jos. Druškovič-u s ov. — Gradec. ===== pO o J*i m a = N '00 (£3 O N 9> T3 O* < O (D O o Vabilo na redni občni zbor Okrajne posojilnice v Ormožu, registrovane zadruge z neom. zavezo, kate»i se bode vršil v petek, dne 7. marci ja 1913 ob 10. uri dopoldne v posoj lniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 P>»r. čilo nadzorstva o letnem računu. 3. 0 iobrenje letnega računa. 4. Sklepanje o porabi či-tega dobička. B P- ročilo o izvršeni reviziji. 6. Razni predlogi. Opumba: A o bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo za<1o-tno število zadružn kov, da bi bil občni zb »r skl pčen. se vr-i ob 2. un popoMne v smislu § 32 pta il drugi občni zbor ki je sklep en pri vs kem številu navzočih članov. 222 Hrauilnire in po ojilnice pri Sv. Jurju ob Seavnici, reg. zadruga z neom. zavezo, ki se vrši 9. marca 1913 ob 3. uri popoldne v posojilmšk h prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poroč lo nadzorstva. 3 Odobrenje rač. zaklučka za leto 1912. 4. V ilitev načelstva. 6. Volitev n dzorstva. 6. Suč jno^ti. 228 Načel ^tvo. Ta i i»sera t ima za vsarega izobraženega človeka interes Vi morate vedeti, ako polagate na zdr vje s'oj'ga t lesa v.ljavo, da le v V»-i hi«i zanesljivo de i fekeijuko srtdstvo nei bh dno potr hnBolezni kakor kolera, legar, ošpice, škrla ica, koze, rsne, opekline so zgodijo mmgokrat; s* d siuf, kciio na Inilniški postelji, za ant sep ične obvei' rau in bnl, za irrigacij.. telesa in preprečen e > alezljivosti pri vsaki vrsti deiinf kcije in odprave duha je najiiolj primer n znanstveno mnogokrat prei kn eni in pn celem svetn kot ■«¡boljši desitific.ien-i sednnj sti priznani LYSOFORM ker vpliva h tro in g<>t vo se lahk-- hrez nevarno ti Napravite «d vsakogar rahi, nisi prijetno ar mati'no. ne Ak> duje poskusi koži ia je končno j ko po ceni; <-aro zdravniki več -Gleite na ime »oma to sie.lst o priporočajo in s rado v vsaki hiši LYSOFORM rani. V org n In h st klen ah (zeleio stklo) z na vodilom vred d bi se a 80 vmar| v za -t^klnuic i in originalni 00 gramov v 'Seb lekar ah in drožerjab m narhije. zavoji Pomislite, da Ly-i fo m slab duh in pot hitro in sigurno odpravi Zanimivo knj go o .zdravju in razkuževanju", Vam pobijam zastonj in poštnine pr sto. A C. Habimnn, r fere t „Lyn furm-dela»nic", Dnnai XX Pet rasch gane 4. (—Mo s» i4) LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje 5 obrestuje hranilne vloge po 0! lo od dne vloge do dne vzdiga počenši s 1. Januarjem 1913. Rentni davek platoje zadruga sama. fit r»rt 8. PLflVFMRiri GOSPODAR 27. februarja 1915. Somišljeniki! Pridobivajte nove naročnice! ; äXXXXXXXXXXXXXXXäXXXXXX »XXXXXXA Upati na ¿03 bogato žetev srae samo oni, ki je dobro gnojil. Zemlja zahteva nadomestila za hranilne snovi: kali dušik, fosforovo kislino, katero ji je prejšnja žetev odvzela. Posebno ne sme nikdar manjkali, kajti izmed vseh hranilnih snovi pora- bijo rastline največ kalija Zdaj je najpripravnejSi čas za gnojenje s kalijem x Pojasnila in brošure o porabi umetnih gnojil daje vsak čas brezplačno V Fr. Mulec v Ljubljani, Trubarjevo nabrežje 14. ^ xxxxx*x^xxxxxxxxxxxxxx*xxxxx5 Vinorejci pozor! Trije na predaj : šipon, burgurdec beli, laški rizling, sil anec, gut edel, ran fol, kraljevina, vrbovec in druge domače vrste Cepljeno na Bip. Portails. Tudi se di bijo korenjaki ed Rip. Portalis. Ona po dogovoru. Anton Torin, Glob«,ko, p Ntudenice pri Podanih 1248 Na.ibol,ôa 8vet"VDa barva za brke ia lase je „Kara", uradno preizkušena, prosta strupa reizpirljiva, svetlo ruja'» brnco m java in srna. K 4 —. Razpošil jal"ii-a K M^e Thérèse, Dunaj VIII. Leiheiigtsse 26. 61 Na prodaj je lepo posestvo v bližini Maribora. Proda se pod ugod m mi pogoji po n>zki ceni raci družinskih razmer. Travniki, njive, gozdi, ssdonosniki, vse kar se potrebuje, poslop e vse v dcbiem stsnu in z opeko krito, živina in orodje, stroje, kakor kupec zahteva pri p« da tudi 'epa viničarija, kjer je že nekaj ameriktcskfga trs». Naslov pove upravmštvo Slov. Gosnod.rja. 166 Kupiti ž-1 mi posestvi, ki ooa oji iz vioogrttda, sadonosoika, njiv in gozda, vse skopaj 6—8 oralov. Posestvo bi ee naj nahajalo na levi strani Drave. Naslov v uprav niSteu Slov. GoBpodirja. 1P4 500 kron Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Rja mazilo" Vašega kur jegi očesa, bradavice, trde k( že v treh dneh brez bolečine ne odpra ▼i. Cera ens posodice z g»rai c>j skim pismom eno kroDo. 224 N. Kemeny, Kašova L poštni predal 12/76 (Og sko) Iščem dobro idočo p^ksrijo na deželi ali v me^tu do 1 apri'a pod naslovom „postno ležeče, Maribor štes. 9". 226 Trezen in zanesljiv možki ifče pri kakem z dar,kem mijstru delo strežnika ali pri kakem več em gospodarstvu za dninarja, p i srednjem gospod» rstvu za ra»jerja. Naslov v vpra ništm št. 221 20 «etrov mecesnovih cevi s pu npo in kamenjem vred v dobrem stanu, tudi de*im v?ga za 100 kg z u'eži, se prsv po ceni pro<'a pr, Jos. Siurm v Pelnah pri M»ribo-u. 225 HIša v dob em stanu, zraven rt, veranda, miza-ski obrt na "p Štajerskem, v 'ečj»m trga. brez konkurence se prod» z& 8000 kron. Kje, po>e npravništvo. ¿¡17 Ženitna ponudba I Mladenič, 85 let 8t*r izacen Čevljar s >talnim zaslužkom si išče pridno neve šo v prometu m kraju, v mestu ali t gu Zeli se mat» premožeoje. S ar. st 25 do 30 let, tudi mlada v iota ni izkPučtna. Pisma naj se p >šlje-• jo do 20. aprla na upravo štvo tega iisra št. 211. Zakaj postopate 89-18 s svojim želodcem ta o brezobzirno, ka«or bi ne bil rav notako v.žen k t drogi organi In vendar, če želodec ne p ebavlj» zaspi dela nost celega telesa. Domače sredstvo, k je na ravljeno iz izbrano najboljših in učinkujočih zdravilo h zelišč, sre istvo, ki vzbuja tek in pospešuje preba o, sr d-tvo, ki lahno od aja in od stranjuje p, si-dice nezmernosti, napačne diet', prehlada, P' s edi e sedenja in zapečenosti kak, r g'ireč co mpetost, preobilo tvoritev kislin in krčevito bobst, sredstvo, kif »se to ublaži ali pa odstrani, je „Dr ' Rusa-Baizam za žebdec iz lekarne)! B Frag erja v Pragi. iVf ril 11 Vsi deli zavoja nosijo postavno določeni varstveni znak. Razpošilja se vssk dan. Ena stekleni"» 2 E, pol steklenice 1 K. Po pešti, če se pošlje nspre K 1'5 , se pošlje mala Btelc dan. Ena pušica TO vin. Proti predplačilu K 3 16 se pošljejo 4 pušice za 7 K, po deset pušu- poštoine prosto na vs»ko po 8'sjo avetr -ogrske monarhije. Poior d« ime izdelka izdelo«atelja, cene in varstveni, zcaoikp. Prist>o )f> pa 70 vin. Izdelovatelj in D Tronno** ^k»»"»!»*- dvor. ztl. glavni zabžnik D. rrdJJH»r, PraBa II ., t. ',03 Zalega v m«rib>rn: lekar a W. A Kocig. Friedrih Prnll, Viktor Savost. Pozor ra ime izdelka Zahvala. G njenega src* se zah a'jnjnno podpisani ia isi tnli e dokaze sočutja pnvodoui bolezni in smrti pn-dragega sin» braia, gospoda Tonceka Samec. Posebno zahvalo izrekamo čutiti dah<>vWini, članom telovadnega društva „Sofco!" in vem onim, ki s j izkazali pokojniku zad jo Ijabav, spremši ga k večnemu pučiiku. Št. Jar ob juž žel., 17. sv«čana 1913. 232 Obitelji Samec in Zikoiei*. se dobi t zameno za žito najboljša in najlepša moka v daleč in dobro znanih umetnih mlinih y Framu. 231 Lešnik Štefan, Böhm Ivan. 68 V v lastni hiši v Narodnem domu. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 4 72% oz- vloge proti odpovedi po 4 3/4°/0, Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastalo in osebni kredit. Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Vplačani deleži K 126.100—, Rezervni zaklad K 344683 87. 180 Lastno premoženje zadruge K 534.382*17, i _;_,- - ; : "v"'':«--''''-'-''' iT roamka v.v- . Vkj ■ ■ ■■ -.. -, -, " • - p.T; béBK; ®. t preizkušen in nadomestek # w i)MU]aS*t; ia MOoanU: ajtM&Ako tHtovno - po '* ' OH prvov gtei instrument gori imenovanih slovitih tvrdk z resnično lOlttno garancijo. Kdor si izposodi pri m n klavir, p stane tudi lastnik istega d' čim je dosegla najemnina višino kupninel Velikanska za-, l>>ga najb violin, harmonik, citer, tam- -buric i d po najnižjih cenah Zamen ava najugodnejša. Uglaševanje in popravila točno in ceuno. 968 gj \ ■ j&g I Važno za ženine in neveste! Zaradi prezidave moram i prazniti prostore, pr« dam torej vsa pohištva nizko pod lastno ceno, kot elegantna pohištva za spalne sobe in &bednice9 ele^ntvia& s želesmao Kdor si hoče prihraniti denar U69 «upu e fse « slov. trgovini Ivan Veselic & drug v 0 moža, p* družica Veiifta nedelja. Največja z»'oga manofa^tarnega blaga, kakor «nk na, druka, hlahe, perotnifo vedno po najboljših dnevnih eenah. Serravalo^o železnato kina-vino Hitfien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in Častni dipbm k zlati kolajni :: Krepilno sredstvi z» slabotne, raalo-kr»oe in rekonva eeente Povtroča v« rauieno m radečo, tr«vo, sp>» h vn olnatib barv lin w Kaniži p. Pesnici Uljudno naznanjam p. n. odjemalcem, da je moj umelni pa ni mlin v Kaniži po pieuredbi zoret začel delovati. — Sprejme se tudi mlmarski učenec. Ve espoštovanjem __Fr. Ehrl cb. Franc Pleteršek, zaloga pohištva Maribor, Koroška cesta št. 10 nasproti Ciriiove tiskarne priporoča svojo bogato zalogo poliranega, motno iz trdega les* n^r to pohištvo, za soal ice jedilnce >n knhinje. Di vane, vložke, matra e, 8'ole in ojrleiala 0 rosike želaoie pos e!je Vse douia e delo, solidno tako, da je vsaki odjemalec zadovoljen Prav niz*e cene. KrAcan^ko lindst/o 61 kn >nj pr Sov»ncn. Swaji k svojm I Priporoča se največja m najcenejša svetovna prip ,nana slovenska trgovina Rafael Salmič m Celju, Narcdni dom. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih m zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Ntnke li.-t k»* z črn m. rudtčim ah mo rim ti kom, uradne zavitke z natisom glave ter razne ozn»n loe n*p' e. — vne ObČP ske, Šolske in druge uride: n>adie zavitke oznanila, napi-*», razg ase, plač lne predpise, prejemna potrdla i t. d ¡£a obrtnike in frg^ Ce;. psma, 7avike, OTouice. ra>une, opomine, memiee. cenike, dopisnice, nasovn ce, letake in lepake s črnim in d<- g barvnim t.skim — poS Jilnice, Z3d'Uge In d UŠtva : pravila, zapisi ike, nustnpnice in spreemnc», letna'poročila, računske zakljnčke drušvene h — Vsa nar»čU izvršijo c»-rio in točno. ste u l»l»i Spodnještajerska. ljudska posojilnica v Mariboru rejlstrovana zadruga z neomejeno zavezo. Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4• proti tri mesečni odpovedi po 4"/t,/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1 januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilmica sama. Posojila, se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po 5'/«°/o» »a vknjižbo in poroštvo po B8/«°/o >D na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne, izvcemši praznike. V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar. Pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ari dopoldne in od 2. do 5. are popoldne. Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. *