r>XT 'j 3 \j £ -L- y fjjp¡r~ '¡j} ' « i iSlI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 3. AVGUSTA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — ŠTEV. 32 % Vi;; * S PLENUMA OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS V KOPRU: ,-':'.■. v-'»- " ■ ' ""' '.. » ' if X • .. •.,• V- : ¿SV. o T,: - ■■ i ^¡»i. . «fe^. ife- 'jKST i! Priporočilo plenuma: povečati aktivnost komunistov na vseh področjih gospodarskega in družbenega dogajanja — V avgustu po vseh komunah posvetovanja o kmetijski problematiki — Priprave za večerne politične šole Osrednja in zelo živahna raz- nega in gospodarskega dogajanja !' prava na zadnjem plenumu OK tudi pri skrbi za uveljavljanje ZKS Koper, ki je bil'minuli te- kontinuiranega dela skozi vse leto. den, je bila posvečena najbolj Clani pknuma so sklenili pri. aktualnim družbenim m ekonom- pon>eiti občinskim komitejem ZIC, skim problemom našega okraja. naj w v zagetku tega meseca Osnova razpravi so bile uvodne sk g gocidlistično zvezo pri- misli sekretarja OK ZKS Jožeta rRdm posvetovanja 0 kmetijski Božiča, ki je obravnaval vpra- problematiki) razen tega pa so sanja povečanja industrijske m jgU na dneyni rfid prih£dnjih kmetijske proizvodnje ter izvoza . . no^lavitnih vora- Iz Pulja, Kjer Jo na povabilo CK ZKJ na počitnicah, je v ponedeljek prispel in probleme, ki zadevajo izpol- s a n i itf riplitvp rfnhnrf k a in n riH, i v Koper na obisk organizacijski sekretar CK KP Belgije Maurc DRUMAUX. njevanje družbenega plana okra- eLnomSkih enot v gospodarskih V Kopru, kjer se je zadržal ves dan, je med drugim obiskal tudi tovarno -ja, komun in posameznih gospo- organizacijah motornih vozil Tomos. Več ur se je organizacijski sekretar CK KP. Belgije darskih organizacij. Plenum je ORGANIZACIJSKI SEKRETAR CK KP BELGIJE NA OBISKU V KOPRU tudi razgovarjal s predstavniki okrajnega in občinskega komiteja ZKS, in poudaril kolektivno odgovornost sicer v glavnem o našem delavskem in družbenem samoupravljanju. Popol- članov Zveze komunistov pri iz- dne je pred vrnitvijo v Pulj obiskal še novo urejeni ljudski park ob izviru vajanju nalog, ki jim jih nala- Rižanc. Naša fotografija je iz Ljudskega parka v Kižanl, kjer se je organlza- gajo sklepi IV. plenuma CK ZKJ. cijski sekretar CK KP Belgije mudil v spremstvu predstavnikov koprskega Zato je bilo sprejeto priporočilo okrajnega in občinskega komiteja ZKS ter predstavnikov puljskega okraj- za povečano aktivnost komtini- nega komiteja SKH V drugem delu zasedanja okrajnega plenuma je bila razprava o problematiki vzgojnega in ideološkega dela komunistov koprskega okraja. Posebno pozornost so člani plenuma posvetili delu večer- V naši trgovini zlepa še nI kaka stvar povzročila tako hudega glavobola, kakor galje prav v zadnjih mesecih povzročit" problem marž (po domače: razlika med nakupno In prodajno ceno). Problem je namreč širok. Zapleten ali preprost. Kakor se vzame. Poglavitno pa je, kdo ga jemlje v roke In o njem razpravlja. Tr- velja za železnino 18 •/• marže, za ze-govec gleda nanj drugače, kakor gle- lenjavo, vrtnine in sadje pa 20 •/• da nanj potrošnik. Razumljivo. Po marže, potem je treba odkrito reči, svoje gleda nanj kajpada tudi komu- da je to razmerje tako rekoč ne- stov na vseh področjih družbe- nih političnih šol, saj so se že uveljavile kot zelo dobra oblika ideološkega in političnega izobraževanja članov Zveze komunistov. Vendar kljub temu, da je šlo skozi te šole v zadnjih dveh letih okrog 600 komunistov, se kaže, To komunah teče zdaj »vojska za dov v trgovsko omrežje po višji ceni. da bi bilo potrebno povečati šte-maržc«. V tej komuni so dopustne In prav to ustvarja na tržišču sila ¡i sluSnfoliAv in nrnPr-imp nn takšne, v drugi spet drugačne marže, zamotan položaj, Iz katerega si zdaj Slušateljev in programe po Ponekod višje, drugod nižje. Posebno zaman skušata skrčiti pot občinska lltlčmh večernih sol Še bolj pri-velikih razlik v bistvu ni. Prej bi pa politika na eni in trgovina na drugI bližati konkretnemu obravnava-bilo- mogoče postaviti pripombo, da problem tu in tam nI bil dodobra proučen. Ce n. pr. v neki komuni strani. Potrošnik se ze nekako po . rfrnžhpnp nnlitičnp in pko- tradiclji in naturl zastran visokih cen n'u oiuzoene, poimcne in eiio obregne najprej ob trgovino. Nepo- nomske problematike v komunah, sredno pred nosom mu je, seveda, kjer te šole delujejo. Zato je ple- Toda odkrito je treba povedati, da mim „„¡„„..f.Xji nt-rnínim knmitp- vlsoklh cen v sedanjem položaju le ?um P"P°l0cl,l Okrajnim KOmue- nl kriva edino in v tolikšni meri tr- jem ZKS, naj najkasneje do 15. na, ki si mora ali pa bi si morala vzdržno, nepravilno. Prav tako pa je govina. Zato pa še odkrito povejmo, septembra izdelajo nove osnutke .......~ " ~ " ' * " "* programov večernih političnih šol in naj poskrbijo za boljše kadrov/nje slušateljev ter predavateljev. prizadevati, da s stabilizacijo cen utr- tudi s strani trgovine nepravilno, ko da je draga tudi proizvodnja. Zato- juje življenjsko raven občanov, da skuša prodreti z zahtevo po enotni rej pa: ne samo spodobne marže, am- ' torej s svojo politiko primerno urav- marži na vse vrste blaga, ki ga v tej palc tudi dosti, dobro in poceni pro- noveša osebne dohodke in izdatke ali drugi trgovini prodajajo. Takšna Izvajati! občanov. Po svoje spet gleda na mar- »uravnilovka na marže« že na prvi že proizvajalec. Po svoje gledamo na pogled ni pravilna,, zakaj pri določa- marže, kadar »branimo potrošnika«, nju marže je treba za vsako vrsto Bnn nTPATT v* \ rrTOViVllH Po svoje spet, kadar si želimo, tfa bi potrošnega blaga upoštevati »karak- suu U1BWIV INA ^iOVAnjin trgovina iz lastnih sredstev, torej iz ter« tega blaga, njegovo^ kurantnost, marž, ustvarjala sklade in lastna njegovo potrebnost, njegovo obstoj- ZAČEL SE JE FESTIVAL JUGOSLOVANSKE FOLKLORE S fanfarami In z godbo se je začel v ponedeljek, 30. julija, III. festival Jugoslovanske folklore. Svečano ga je otvorll v imenu organizatorja Zavoda, »Primorske prireditve« predsednik upravnega odbora Crt Kolenc. Pozdravil je številno občinstvo, ki je napolnilo glavni koprski trg, in ugledne goste, med katerimi sta bila tudi predsednik Sveta za kulturo ln prosveto LRS Beno Zupančič in predsednik OLO Koper Davorin Ferligoj. Spored prvega večera je bil posvečen Izvirni folklori. V režiji inž. Ivana Ivančana, sodelavca Inštituta za narodno umetnost LRH iz Zagreba, so se predstavile folklorne skupine s Korčule, iz Splita, lz Gra-dišta v Slavoniji, s Posavskih Bregov ln iz Preloga v Medjimurju. Več o tem nastopu preberite na S. strani. Drugi del letošnjega folklornega festivala je posvečen amaterskim skupinam. Tako je nastopil v torek, 31. julija, SKUD »Tine Rožanc* iz Ljubljane v Piranu, MKUD »Ivo Lola-Rlbar« iz Beograda pa v Ankaranu. Medtem ko zaključujemo redakcijo, to je v sredo, 1. avgusta, je predvidena zaključna revija amaterskih ansamblov v Portorožu. Naši poklicni folklorni ansambli bodo nastopili v petek, 3. t. m., In sicer Kolo iz Beograda v Portorožu, Lado iz Zagreba v Piranu in Tanec iz Skoplja v Ankaranu. V soboto, 4. t. m., pa bo v Kopru zaključna revija letošnjega folklornega festivala. Nastopili bodo vsi trije poklicni ansambli. Poseben odbor pripravlja po prireditvi folklorno noč z rajanjem ln ljudsko veselico. Na sliki: ogranak seljačke sloge iz Preloga je Izvajal plese s področja med Muro in Dravo. Ti plesi se odlikujejo po živahnosti in življenjski vedrini POSPEŠENA SPECIALIZACIJA V TRGOVINI ©IlČil© Po približni oceni bo v letoš- sredstva za investicije (za novograd- nost, njegovo kvarijlvost pa še ceio njih počitnicah letovalo na morju nje, za adaptacije, skratka za moder- vrsto različnih tržnih lastnosti, daljšo jn v planinah okrog 800 šoloob-nlzacijo). , ali krajšo vezavo. obratnih sredstev VP7nih nfrrvv ;7 nrvslmncki» nhči- Po znanih ukrenih ln nrinoročilih «d. itd. Problematiko marž bo zato- VK"in OiroK IZ postojnske OOC1-p^ navodilih, s katerimi naj* bi ste- rej treba po vseh komunah še in še ne, kar je najvišje število, Zabe-bilizirali naše celotno gospodarsko proučevati, tako obla-stveni in uprav- leženo V kateremkoli povojnem življenje, smo se kajpada neEoliko ni organi kakor tudi sama trgovina, j t y Ankaranu losoriio občin- f(,mniiitp(p Intili tnflt nroblema marž V problematiko marz pa je treba lclu' v min-aiauu. lugunju «uuu . .... , . -. -,.. ~ ---- -----• ------ Skratka raz lilo med nakupno i npro- neogibno postaviti še nekoga - pro- ske kolonije, taborniki iz Postoj- a tudi v Kopru, okrajnem sredi- janje prodaje vsaj po glavnih jalno čevljev v Izoli ter prodaj al-dajno ceno bi radi spravili na pravo izvajalca. Nobenega dvoma namreč ne ne jn pivke ter gojenci Deškega šču, so prav v zadnjih letih ure- trgovskih strokah (branžah). Na no tekstila in konfekcije v-Pira-aAS Šinbsl3 SrriezPadeSvamPoOVeddaanSi meino iaie^n hit^ejfToTia vrniti, vzgajališča iz Planine pri Rake- dih številne lepe in sodobno trgovinski zbornici so sicer že la- nu. »Soča« se tako torej usmerja bila pot od proizvajalca do potrošni- na cene iz decembra 1961, če bi to ku, dočim so se taborniki iz opremljene trgovske lokale. Pri- ni izdelali dober načrt za taksno v stroko tekstila, konfekcije, ne-—¡...„ii, storil tudi oroizvaiaiec. če bi tore.l prestranka podali ponovno na znati je treba, da šo se trgovska reorganizacijo trgovine, vendar rila in obutve, »Mavrica« pa v otok Vis, planinci pa v dolino podjetja kljub minimalnim last- zanj trgovska podjetja niso po- stroko elektro materiala, radij-Trente. (ma) nim investicijskim sredstvom na kazala kdove kako tenkega po- skih, televizijskih, gospodinjskih V središčih posameznih komun, specializacijo v trgovini, za ure- tekstilno trgovino v Izoli, proda- ka najkrajša, se pravi, najcenejša Problem, ki je že sam po sebi trd, pa je postal še trši zastran tega, ker je bila postavljena javna zahteva po vrnitvi na cene v decembru 19G1. Razumljivo, da je zastran tega v trgovini hudo zaškripalo, tu bolj ondi manj. Kjer so že poprej delali z dostojno maržo, ondi je hudo zabolelo. Kjer pa so delali nekoliko bolj »na široko maržo«, tam ni tako hudo in v glavnem brez potrebe stokajo ln tarnajo. Nobenega dvoma ni, da je bil oster nož, zastavljen na marže, potreben. In sicer potreben iz neštetih razlo- storil tudi proizvajalec, če bi torej proizvajalec prodajal po decembrskih cenah. Toda naša celotna blagovna lista kaže, da prihaja večina proižvo- KOPRSKA NOVOST: m scm@gQStiiti(C(i vso moč potrudila, da bi kar naj- sluha. Poglavitni pomislek je pač in drugih aparatov, hitreje začela odstranjevati staro bil: bojazen pred izgubo prometa, Podobnega specializacijskega dediščino, stare lokale, nemogoče: da bi ne bili prizadeti pa bi kdo urejanja se lotevajo tudi druga in nehigienične pogoje itd. Po tej kaj ne izgubil itd. trgovska podjetja. Po sedanjih plati so potrošniki, ki si žele ku- Prav ta teden pa sta začeli razgovorih in pripravah kaže, da povati v sodobno urejenih trgovi- trgovski podjetji, koprska »Soča« se bo postojnski »Nanos« usmeril nah, popolnoma zadovoljni. in izolska »Mavrica« odločno lo- v prodajo živil in železnine, ko- Nikakor pa še ne morejo biti miti led. Oba "delovna kolektiva prski »Tehnobor« pa v stroko ,.,,„,„ . potrošniki zadovoljni z vso »pisa- sta se sporazumela, da zamenjata stekla, porcelana, lakov in barv, -------- . .. , , „ Menda je Koper v okraju zad- zadruga v Dekanih ob Rizani po- no šaro in robo«, ki jo je dobiti določene trgovine in prodajalne, izdelkov iz Elastične mase ter ŠotroSr TO a v nPo Drugih tu- nji, ki se more šele zdaj pohvaliti polnoma dogradila lastno klavni- še v premnogih naših trgovinah, da bi se mogla, potlej vsak po gradbenega materiala. Po tej prediTtrgo%*ni je^ treba začeti premišije- s prvo samopostrežno trgovino, co.^ki bo imela razmeroma pre- Torej s tem, da dobiš povsod vse svoje specializirati v tej ali drugi usmeritvi na specialne stroke bi vati, kako čim ceneje poslovati, kako Toda kaj bi: bolje zdaj kakor ni- cejsnjo zmogljivost. ai; pa nie. v okraju je sicer že stroki. Tako bo »Soča« odstopila imeli v okraju nekaj večjih tr«ov-ko'varčevati6z'de 1 ovno^"llo, "kako do-" koli! In tako smo v Kopru na trž- Dva tedna kasneje pa bo Ko- nekaj izjem in tudi kažejo se že »Mavrici« svojo novo trgovino z skih nodjetij (s statusom grosista bro nakupovati in dostojno potlej niči ta teden odprli lepo samo- per dobil še eno samopostrežno nekaj časa prizadevanja, da bi elektro materialom, radijskimi in jn detajlista) • ki bi po svojih prestreči potrošniku, ukrepi, priporoči- postrežno trgovino, ki jo je ondi trgovino. V Kidričevi ulici bo trgovino končno le tako uredili, televizijskimi ter gospodinjskimi dajalnah dobro in z bogato izbiro ll irngovinodter jih^nfmogoč/kar tai "redila koprska kmetijska zadru- namreč podjetje »Emona« odprlo da bi potrošnik točno vedel, kje aoarati ,pa svetlobnimi telesi v stregla potrošnikom. Za zdaj sta kole Zlahka prezreti ali obiti, in na- ga. Iz nekdanjih vec prodajmn samopostrežno prodajalno sveže- bo kaj dobil in da bo ondi tudi Kopru v Čevljarski ulici. »Ma- probiem odločno rešili »Soča« in ______t___ - —„ nvr, ln »mi mti In li-vlz-^li-NTr c r\ ->-i>*i m oi«n A Tri n T-v+i r**a 15 — ----- -- -------; :__j _ 11 __________________L;___ m____1.1__ ___________:___ „ „ —..c^ X- „« ; ~ primerna izbira. Skratka, gre za vrica« pa odstopi »Soči« svojo posled: enkrat pa mora le zmagati in lokalov so primerno adaptirali ga mesa in mesnih izdelkov, trdno obveljati socialistično načelo, enoten prodajni prostor ter ga srednik' m'eti ^proizvajalcem ^"potroš- sodobno in lepo opremili. Sam nikom. Dovolj je bilo vseh doseda- prodajni prostor meri okrog njih let, ko je potrošnik tako krva.vo g0 m2, razen tega pa ima samo- ^a£potarošnika.VC EO Prol7'vaialca postrežnica tudi lastno hladilnico, ___ prostor za ■ pripravo . in embalira- nje blaga ter vse sanitarne in hi-ZDRUŽITEV ELEKTRO-KOPER gienične naprave. V glavnem bo-IN ELEKTRO-SEŽANA do v samopostrežnici prodajali vse kmetijske pridelke, sadje in zelenjavo ter različna konzervirana živila. V samopostrežnici bodo imeli tudi vse proizvode izolskega živilskega kombinata Delamaris. Razen navedenih živil bodo prodajali tudi sveže meso ter mesne izdelke vseh vrst. V sa-Na posebnem posvetovanju, ki mopostrežnici bo kmetijska zaje bilo ta torek v Sežani, so se druga prodajala meso lastnega predstavniki podjetij »Elektro zakola, ta strežba potrošnikom na Koper« in »Elektro Sežana« do- bo popolna zlasti potlej, ko bo končno sporazumeli, da se podjetji združita. Ta' združitev je šele prva etapa v smislu ter v okviru reorganizacije elektrogospodarstva v koprskem in novogoriškem okraju. Kakor v. drugih elektro bazenih v Sloveniji, tako bo namreč tudi za soški bazen orga- podjetja Postojna, ki je nastalo nizirano enotno elektrogospodar- z združitvijo Oskrbe, Javornika stvo s sedežem v Novi Gorici. V in Mestnih trgovin, je v soboto prihodnjih dneh se bodo v Seža- popoldan izvolil svoj prvi delavni razen predstavnikov iz Kopra ski svet. Po volitvah je bil v dvo-in Sežane zbrali tudi predstavni- rani hotela Javornik še ustanovni Minuli ponedeljek je v koprskem pristanišču prvič pristala 12.500-tonska ameriška tov. ladja »Export ki iz-Nove Gorice in Tolmina ter občni zbor sindikalne podružnice, Builder« s tovorom, ki je za kolektiv pristanišča trda preizkušnja. »Export Builder« je namreč pripe-razpravljali o načelnih in organi- na katerem so zlasti osvetljevali ljala 1.100 ton sojnega olja za predelavo. Olje bodo pretovarjali v dva od petih velikanskih rezervoar-zacijskih osnovah za ustanovitev naloge kolektiva v nadaljnjem ,l"ev, katerih skupna zmogljivost bo okrog 8 tisoč ton. Ureditev teh rezervoarjev pomeni za koprsko pri-enotnega elektrogospodarskega razvoju blagovnega prometa na stanišče nov korak v nadaljnjo specializacijo in lepo novo možnost za kontinuirano sprejemanje speci-podjetja za ves soški bazen, Postojnskem. Po zborovanju se je fičnih tovorov. Namreč v naslednjih dneh bo pripeljala v koprsko pristanišče sojno olje tudi naša ladja vključno celotno področje kopr- kolektiv zadržal na družabnem »Baška«, nakair bo dovoz te surovine kontinuiran skozi vse leto. Na sliki: ameriška tovorna ladja — skega okraja, 'večeru. (ma) yelikanka »Export Builder«— kmalu po težavnem manevru v še dokaj tesnem koprskem pristanišču ZBOROVANJE TRGOVCEV V POSTOJNI 130-članski delovni kolektiv novega Splošnega trgovskega »Mavrica«. Pričakovati pa je, da tudi druga podjetja ne bodo brez potrebe stvari zavlačevala ter z obotavljanjem zavirala edino pravilne poti, na katero je zdaj krenila trgovina koprskega okraja. ŠE ENA PREIZKUŠNJA V KOPRSKEM PRISTANIŠČU FESTIVALSKA NOČ V KOPRU Po zaključni prireditvi III. festivala jugoslovanske folklore v soboto, 4. avgusta, z nastopom vseh treh poklicnih folklornih skupin Lada, Kola in Tanca, katerega bo prenašala tudi Evrovizija, bo v Kopru druga folklorna, noč. Poleg godb v lokalih bosta igrali še dve plesni godbi na Titovem trgu in v parku ob koncu Verdijeve ulice. Po Titovem trgu, Verdijevi ulici, delu Kidričeve ulice in Ulice Patricea Lu-mumbe' bodo naša gostinska in zadružna podjetja postavila mize, stole in točilnice. Gostom bo na voljo tudi sadje, v trafiki na Titovem trgu pa bodo prodajali tobačne izdelke. Poleg tega, da bo poskrbljeno za živila, bo peklo podjetje »Emona« na koncu Verdijeve ulice tudi bika, ki je bil lani žal samo obljubljen. Vso noč bodo odprti tudi gostinski obrati kot Loža. Galeb, Triglav, Tavcrna itd. Rajanje festivalske noči se bo zaključilo šele v nedeljo zjutraj. S PLENUMA OKRAJNEGA KOMITEJA LMS KOPER: ¡&¿S Minulo nedeljo je bila v Kopru mladine postaviti na kar najširšo plenarna seja OK LMS Koper, na kateri so posvetili osrednji del razprave vrsti problemov, ki so povezani z informiranostjo mladine našega okraja. Izhodiščna ugotovitev, da v vrstah mladine pogrešamo sistematično in tekoče obveščanje o vseh aktualnih dogodkih doma in v svetu ter da mladina premalo aktivno spremlja naš družbeni razvoj, opozarja rja vrsto negativnih posledic, ki oddaljujejo mladino od odgovor-rjih nalog, ki jih postavlja pred njo jutrišnji dan. Primeri, da mladina nima celo v nekaterih največjih gospodarskih organizacijah, kot je na primer Tomos, zastopstva v organih samoupravljanja, niso osamljeni in vse okoliščine kažejo, da ne gre vedno za nerazumevanje starejših, ampak je iskati- vzroke tudi v premajhni aktivnosti mladine same. Nič Čudnega torej, da okrog 50 odstotkov mladine v naših gospodarskih organizacijah nima svojih predstavnikov v delavskih svetih, upravnih odborih in drugod. ' : Mladina in tisk — o tem pomembnem činitelju je bilo tudi na tem plenumu mnogo govora, podatki namreč govorijo, da se mladi ljudje bore malo poslužujejo, tiska, tega najbolj izčrpnega irt učinkovitega sredstva obveščanja.' Anketa, ki jo je izvedel OK..LMS Koper med mladino Plenum OK LMS v Kopru — prisostvovali so tudi zastopniki tiska— je končno pokazal, da bo moč z obojestransko dobro- voljo premostiti nekatere težave, da bosta tudi tisk in radio mladini bolj dostopna, mladini pa je naložena skrb za to, da bo bolj aktivno kot doslej sama sodelovala z uredništvi časopisov in radia, da bo sama vir informacij. Praksa tudi kaže, da se mladina najbolj uspešno vključuje v osnovo, tako da bodo mladi ljudje z bolj aktivnim delovanjem v družbenem, političnem in gospodarskem življenju dobili mesto in vlogo, ki jim gre — seveda pa je predvsem važno', da se mladina ne zapira v zaprt krog, kajti prav pomanjkljivo sodelovanje med mladinsko in ostalimi družbenimi in političnimi organizacijami je doslej največkrat povzročilo enostransko obravnavanje mladinske problematike. Predvsem si naše družbeno dogajanje in je mladina lahko največ obeta od sodelovanja z ideološkimi komisijami občinskih odborov Socialistične zveze, končno pa bo treba stalno in dosledno spremljati težnje mladine po vključevanju med aktivne družbene in politične delavce. najbolje obveščena povsod tam, kjer ima lastna informativna :n vzgojno politična žarišča, kakor so bilteni, mladinske proizvodne konference, marksistični krožki, klubi OZN in še vrsta drugih oblik družbeno političnega( in gospodarskega delovanja, (bb) V LETOŠNJI SEZONI SE OBETA Načelno pa so tudi že odobrene nove turistične investicije za — M obalne komune v skupnem znesku nad 1 milijardo 600 milijonov dinarjev »Lani smo dosegli 21 milijonov dolarjev, zdaj pa moramo težiti k 100 milijonom.« Tako Je Izjavil tovariš Tito, ko je na četrtem plenumu CK nPk«Wm naivpfiih eosnodarskih ZKJ eovoril o turizmu kot najuspeš-nekaienn najvecjin gospoaaiM-an nejSem ln najCenej5em pritoku deviz. organizacij v našem okraju, je Tako je stopil turizem v ospredje, pok&zala, da lahko le minimalen, medtem ko Je lili vsa ta zadnja lota xiannv mladinske orea- Se vse Pr0ve£ v ozadju. Govorili smo odstotek cianov miacunske orga o nJem vellk0> storl„ pa b0]j mal0 nlzacije odgovori na nekatera vendar smo prav v letošnjem letu važna politična in gospodarska dosegli v našem koprskem okraju že vnrašania kaknr ie na nrimer Enaten napredek, ki še zdaleč ni za-vprasanja, mkoi ju nd ¿uuuei kjjuien s kretjjtj zvezne -Investiclj- aktualna problematika komune in Bke banke ln participacijo republike, gospodarske organizacije anketi- okraja, občin in podjetij smo zgra- rancev, splitski govor maršala dili povsem^ove "ne^o^an- Tita in podobno. Ozadje tako po- Dobili smo ljudski park Rižana na manjkljiVe informiranosti mladi- zvročku, motel, parkirni prostor, ko-ne. na drugi strani odkriva ugo- paiišče m prenovljeno gostišče v Zu- sternl, gostišče na Dobravi nad Izolo, motel v Ankaranu, camping v Stru-njanu in Luciji ter še nekaj druglli naprav. Te nove postojanke smo šele izročili prometu, vendar so uspehi že tu. Promet obeta najlepši razvoj. Ze neodvisno od tega pa moremo pokazati naravnost nepričakovan na- tovitev,, da le manjši odstotek mladine redno spremlja domači tisk, medtem ko niso prav nič bbdrilni podatki, da sega mladina vse pogosteje po tujih virih informacij, ki vsebinsko pogostokrat sodijo v preživelo malome- predek nasproti lanskemu letu glede ščansko navlako — tujo naši so- '"¡f . ,. ,,, . , . . prskem okraju, medtem ko je znašal ciahstičm stvarnosti m napred- pritok deviznih dinarjev lz turizma nim idejam mladinske organiza- lani v prvem polletju le 280,698.805, „ pienramDem, iar- sedanjo hišo poleg gostišča in go- v camplngih. Temu primemo bo po stišče razširiti, ker sedanji tranji sedeži absolutno ne bodo gov. Kakor vidimo, _ - » »uv ,»uiCju več ustrezali prometu. Celotna Sosf velike ner^eSuvc Kar ie" Kolektiv izdeluje in uspešno po- zasluzi pozornost zlasti zato, ker številni drugI občani, ne 'izigravali ureditev bo velika pridobitev za posebej pomembno, Ppa je' odlok, s sreduje naši industriji že 34 vrst p bila večina jugoslovanskih po- bn°rp£°; naš obmorski turizem, še posebej £XVve.Ucij ¿otalj^nfio leSm voziekov' transporterjev, palet, zniža obrestna mera. sar je bilo letos doseženih 16 odstotkov več Inozemskih nočitev (torej do konca julija preko 84.000). Devizni promet se je povečal za celih 127 '/<, pri čemer pa Še niso znani vsi oziroma dokončni obračuni za to obdobje, ker poteka plačevanje uslug za Inozemske turiste, ki prihajajo k nam s posredovanjem Inozemskih potovalnih agencij, zelo različno (z zamudo, v tfrugih primerih pa tudi z velikimi naplaSlll). Prav tako je treba glede navedenih podatkov o številu turistov ln prenočitev omeniti, da so to samo registrirani turisti in njihove prenočitve. Koliko Je neregistriranih, deloma po počitniških domovih, še več pa v obliki »sorodnikov« po zasebnih sobah, je mogoče oceniti samo približno s pomočjo evidence potrošnje kruha, mleka ln drugih vsakdanjih potrošnlh artiklov. Izkazalo se Je tudi letos, da niti visoke kazni, Izrečene nad nekaterimi ugotovljenimi kršilci predpisov, ne morejo preprečiti, da bi pa za sam Koper. R. zabojev in drugih transportnih NEKAJ BO TREBA VENDARLE UKRENITI ^ D , C:4¿k---s¡ ^ 'v 'i' •V"-1 • . «b- M „ i^Wn,.lHf Paradižnik... Paradižnik...! Toliko ga je, da ga tudi. na odkupni bazi K Ž' Lucija v Strunjanu s težavo pospravijo. Dnevno ga odkupijo približno S ton po 50 dinarjev, 3 tone stroč-nega- fižola po 90 dinarjev za kilogram, dobro tono ln pol kumaric po 30 dinarjev ter do tisoč, kilogramov smokev. povprečna marža zadrugo znaša 10 dinarjev po kilogramu. Ali potemtakem potrošniki v naših trgovinah še vedno preplačujejo te dobrine, lahko sami presodite Kdor pozna žalostno zapuščino preteklosti, ki smo jo dobili v Kopru, ne more in ne more razumeti, da se cela stoletja nobeden od prejšnjih gospodarjev ni pozanimal za to, da bi postalo mesto res mesto in ne kopišče podrtij in vse mogoče nehigiene. Nikjer v Sloveniji — tudi v najzanikr-nejši vasi — ne bi našli uličic in hiš, kakršnih v Kopru ni niti tako malo. Vendar smo imeli nekaj ljudi, ki so hoteli, naj starega Kopra ne bi podirali, marveč ga ohranili kot zanimivo »mesto — muzej«. K sreči to stališče ni zmagalo in legla nehigiene so obsojena na odstranitev. Nekaj smo v teh zadnjih letih že storili, a na voljo je bilo in je še zdaj premalo sredstev, da bi proces prenavljanja pospešili. Tako imamo še ■skoraj cele uličice hiš, ki so že davno dotrajane, nagnjene, razpokane, plesnive, brez sanitarij, brez prave kanalizacije itd. Na najbolj kričeče primere nas je opozorila te dni posebna mešana komisija, ki je pregledala nekaj takih nemogočih koprskih hiš in položaj ljudi, ki v njih bivajo. V Brkinski ulici so pred časom■ odstranili neko že porušeno hišo, niso pa zavarovali hiše št. 9, ki se je vanjo imslnnjnla. Posledico, je, da prešibki zid poka in se nevarno boči. Tako ne ogroža le njenih stanovavcev, marveč tudi mimoidoče in še posebej, otroke, ki se tam okoli igrajo. V Vouicoui ulici št. 2 je komisija odkrila leglo podgan in mrčesa ter skladišče vseh mogočih gnijočih odpadkov organskega izvora. Skratka, našla je razmere, ki si jih je težko predstavljati. V njih živi stara osamela ženica, prepuščena sama sebi in svoji usodi. »Hišo« je sicer mogoče očistiti, a sama ženica ni več sposobna za nadaljnje ohranjevanje čistoče. V še obupnejših razmerah je komisija našla osamelega starega moža v podrtiji hiše št.. 23 v Dimnikarski ulici. V edinem uporabnem prostoru pa opravlja stari mož dobesedno vse svoje posle in potrebe. Prostor je mimo tega poln mrčesa. Tudi ta »stanovalec« si sam ne more več pomagati. Nič manj niso obupne razmere v hiši št. 9 v Trinkovi ulici, v kateri stanujejo celo 4 družine. Hiša je brez sanitarij. Fekalije odlagajo v odprto, le s starimi vrati pokrito jamo v prostoru med to in sosednjo, hišo, od koder silijo k sosedom in na ulico. V■ hiši stanuje duševno neuravnovešena ženska, k.i počenja nemogoče stvari, zmerja sosede in tako še povečuje zanikrnost tega »bivališča«. Komisija je ugotovila le te najbolj kričeče primere žalostne zapuščine srednjega veka v tistem našem Kopru, ki se v drugih delih razvija v moderno središče slovenske obale. Mimo teh pa je še dolga vrsta uličic in hiš, ki se smejejo v brk higieni našega stoletja. Kar je še huje, pa je ugotovitev komisije, da ni stanovanj, kamor bi mogli preseliti te ljudi. In vendar je treba nekaj storiti! V prvi vrsti bi morali poskrbeti za osamele onemogle. Ti spadajo v domove, saj so že tako na ramenih socialnega skrbstva. Večji prispevki tega ne bi smeli ovirati. Končno bi kazalo^na pristojnih mestih razmišljati tudi o potrebi spremembe zakona o pristojnosti. Pristojnost v določen kraj smo odpravili in vsakdo je pristojen tja, kjer ima stalno bivališče. To močno obremenjuje mestne občine. Vsaka zaposlitev kjerkoli ima avtomatično za posledico tudi stalno pristojnost v kraj zajjoslitve. Trenutne konjunkture povzročijo večkrat zaposlitev, ki je morda le sezonska ali drugače omejena. Ne glede na to, od kod so ti ljudje, je občina dolžna skrbeti zanje, dokler se morda sami ne domislijo, da bi odšli drugam. Glasovi o, potrebi spremembe tega zakona so se pojavili že v več krajih. R. G. trošnikov tega artikla doslej odvisna od uvoza. Ker so kolesca kvalitetna in glede dobavnih rokov in cen že zdaj solidno konkurenčna, išče podjetje preko izvoznikov možnost, da bi jih v večjih serijah posredovalo tudi tujemu tržišču. ■Po nedavni pripojitvi Veluro-plastika je LIV izpopolnil svoj proizvodni program tudi s termopla-stičnimi izdelki, kot so razna vre-tena, strojni elementi in predvsem lično izdelano plastificirano gradbeno okovje, v celoti komple-tirano in že priznano od mnogih arhitektov in projektantov. Čeprav potrošniki ta artikel zahtevajo, pa mnogi investitorji in gradbena podjetja še vedno vgrajujejo v nova poslopja okovje iz medenine, kljub temu, da je njena uporaba za te namene prepo- ralo pač za prihodnjo sezono preštudirati učinkovitejše kontrolne prijeme. Posebno glede na inozemski turizem je torej potek sezone v piranski občini kar zadovoljiv; pa tudi glede domačega turizma je treba povedati, da kaže piranska občina med vsemi večjimi turističnimi centri najmanjši padec; očito pa je, da se domaČi turisti usmerjajo vsako leto šievilneje v sicer manj turistično urejene, toda mnogo cenejše kraje. (J) vedana. (ma) KOPRSKA SREDNJEŠOLSKA BRIGADA GRADI CESTO V Kopru se je v torek iz vsega okraja zbralo 60 srednješolcev, ki tvorijo koprsko srednješolsko mladinsko brigado. Ta teden bodo mladinci gradili cesto, ki bo vodila od novega poslopja osemletke na Bonifiki do Semedele. Prihodnji teden pa bo odšla brigada v Ljubljano, od koder poj-de na svojo delovno akcijo na Cesto bratstva in enotnosti. Eno od številnih transportnih sredstev Jih izdeluje LIV"Postojni Pr°met V lnaustrlJ'' M Štev. 32 — 3. avgusta 1962 __»SCOVENSRI JADRAN* _ ............________ _____ - Stran, 3 Eden izmed biserov kraškega podzemlja je Pivka jama pri Postojni. Sloves njenih lepot se vse bolj širi med domačimi in tujimi turisti, posebno še, ker je ob njenem vhodu sredi stoletnih smrek postojnsko turistično društvo uredilo prikupen camping na 7000 m2 skalnatega in senčnega terena. Tik ob turističnem domu popelje potnika 256 stopnic do približno 80 metrov globokega vhoda v Pivko jamo, ki je edinstveno okno, skozi katerega je moč opazovati podzemsko reko, ki hiti v neznane predele kraškega podzemlja. Toda namen teh razmišljanj o Pivki jami ni opisovanje njenih naravnih lepot z jezeri in šumečimi brzicami in njenega 60 metrov globokega prepada ter mogočnega portala, za katerim brzi podzemeljska Pivka, ki zgine v neprehodnem sifonu, pač pa velja nekaj besed o izkoriščanju teh naravnih lepot za pospeševanje domačega in tujega turizma v tem delu Krasa. Ob vhodu v Pivko jamo je postojnsko turistično društvo uredilo camping s 17 ličnimi kočica-mi, ki imajo po dve do štiri postelje. Poleg njih pa je še nekaj šotorov. To turistično naselje pa bi lahko privabilo še več gostov, če... In kakor marsikje, je tudi tu ta »če« sprožil vrsto mnenj postojnskih turističnih delavcev in iz nevezanega razgovora povzemamo naslednje misli: Tako domači kot tuji gosti so nad lepotami Krasa navdušeni in radi campirajo v tako urejenih campingih, kot je ta ob Pivki jami. Toda samo narava ne more nuditi tistega, kar si vsak turist zaželi, ko se odloči za nekajdnevno bivanje sredi gozda, da bi užil mir in popoln počitek, potrebna je še dobro organizarana postrežba. Zato menita tov. Berlot in Maver, ki imata največ opravka z gosti, da bi bilo prav, če bi imeli v Turističnem domu trgovino, ki bi nudila vsaj nekaj osnovnih pre-hranbenih predmetov za one, ki si sami pripravljajo kosila in večerje, kajti cene v restavraciji so zaradi izbire in kakovosti preveč »hotelske«. Gre namreč za ugotovitev, da v campingih iščejo turisti možnosti bolj prirodnega preskrbovanja, kot jih jim nudijo skozi vse leto razni hotelski meniji. Razen tega se gosti pritožujejo nad raznimi drugimi po- V senci stoletnih smrek ,le camping pri Pivki jami Se posebno vabljiv turistom, ki si žele nekaj dni brezskrbnega počitka v naravi in nepozabnih izletov v podzemlje slovenskega krasa manjkljivostmi (sanitarije), ki bi jih bilo moč urediti z minimalnimi stroški, posebno še, če upoštevamo možnost tesnejšega sodelovanja med upravo Jamske restavracije, ki oskrbuje Turistični dom in Turističnim društvom Postojna. O tem, da bi bila Pivka jama turistično še bolj zanimiva, meni tajnik turističnega društva Marjan Šibenik naslednje: »Predvsem je treba pospešiti obnovitev in asfaltiranje cest, ki vodijo do Pivke jame, dalje postaviti še nekaj dvoposteljnih vikend hišic in predvsem poskrbeti za boljše gostinske usluge, saj so le-te v režiji restavracije predrage in preveč .restavracijske'. Najbolje bi bilo, če bi prevzelo društvo v lastni režiji oskrbo camping prostora, kar bi omogočilo znižanje cen in boljšo preskrbo z živili za lastno pripravo jedil.« Gre torej za bolj elastično poslovanje gostišča, ki lahko nudi izdatnejšo izbiro jedil in pijače za najmanj 400 gostov v prijetnem senčnem zaledju okrog doma. In če bo turistična propaganda znala ob intenzivnejšem sodelovanju turističnega društva ter komune temeljito proučiti vse doslej neizkoriščene možnosti ter jim nuditi pravo pot k življenju lahko pričakujemo; da bo Pivko jama postala ena izmed najbolj privlačnih točk postojnskega kraškega podzemlja. Pretekli teden so iz Trsta skozi Postojno peljali v Beograd večje količine nenavadne »hlodovine«. Les, ki je bil vskladiščen v Trstu, je prišel iz Konga. Med plemenitimi lesovi je ta eden izmed najtrših, je izredno žilav in masten. Uporabljajo ga za ležaje pri ladjah, balincarske krogle in druge Izdelke iz trdega lesa ïalso je ob nedeljah pred Pivko Jamo ŠKOCJANSKE JAME — PET TISOČ METROV FANTASTIČNEGA PODZEMLJA V 1 O o "TJ o oo Ljubitelju kraškega podzemlja, ki je že obiskal. Škocjanske jame pri Divači, najbrž ne bomo povedali nič takšnega, kar bi odtehtalo njegovo osebno doživetje. Zares, Škocjanske jame, to fantastično divjino vdornih dolin in skalnih sotesk, skozi katere si z oglušujočim šumenjem utira svojo pedzemno pot reka Reka, je treba neposredno doživeti. Treba je reči, da še tako varno speljana poletni vročini samo obljubljeni hlad — 12" Celzija pomeni namreč v pasjih dneh nenadomestljivo blagodat:. Toda že po prvih korakih so vsi prevzeti nad lepotami tega kraškega podzemlja. Šepetaje občudujejo nepopisno lepoto oblik podzemlja in kmalu nato samo še nemo spremljajo vodiča in njegove razlage. — Dvomim, če mi je katera jama v Evropi neznana, toda takšnih edinstvenih lepot pa nisem videl še nikjer, je kasneje navdušeno' razlagal nemški študent svoji družbi. Vodič Franc Cerkvenik iz Ma-tavuna se prizadevno trudi, da bi svojim gostom povedal kar največ o zgodovini te jame. ki je terjala do dokončnega odkritja nadčloveške napore številnih raziskovalcev. Dokaj pozno odkrita jama je namreč šele v začetku tega stoletja postala dostopna za širšo javnost. — V soju bakel sem vodil obiskovalce v jamo že leta 1908, pripoveduje kasneje Ivan Deles, eden izmed sedmih vodičev, katerih dva — on in Bernetič — se kljub sedmim križem še vedno ne moreta posloviti od kraškega podzemlja. Tudi vodiči Ivančič, Jože Gombač, Alojz Umek in Jože Antončič so Matavunčani ali okoličani, kajti služba vodičev je domena domačih ljudi in mladi jo sprejemajo od svojih staršev. Zopet ve povedati Pavlina Premrli iz Matavuna, da so za nje mlada leta odpeketali konji s kočijami k vsakemu vlaku v Divačo, da so prepeljali številne občudovalce kraškega podzemlja na ogled Škocjanskih jam, Da, pred več desetletji so skrbele za prevoz turistov kočije in tudi prenočišče je bilo moč dobiti takrat v Matavunu. Kakšna ironija! Danes izletnikom, ki se pripeljejo z vlakom do Divače, ne preostane drugega, kot da vzamejo pot pod noge in jo mahnejo po bližnjici — dobre 4 kilometre — v Matavun, kjer je izhodišče v jamo. Tudi prenočišča ni moč dobiti danes v Matavunu. Kdo bi se torej čudil, če domači in tuji gostje čestokrat negodujejo, ko zaman sprašujejo po prenočiščih. Vodiči in ostali domačini jim zaenkrat lahko samo še postrežejo z novico, da bodo nekje v bližini prej ali slej le zgradili motel ali nekaj podobnega. Mačehovski odnos do Škocjanskih jam je resnično komajda odpustljiv. Nikakor še namreč ne moremo in ne smemo sprijazniti s tem, da so zaradi vrste pomanjkljivosti — pomanjkljive reklame, pogrešanja osnovnih turističnih objektov, vodovoda, parkirnega prostora, toaletnih prostorov itd. :— te čudovite kraške jame bore skromno obiskovane. Razen teh težav se otepa s številnimi problemi tudi kolektiv vodičev in uprava jame, ki je le z največjo težavo pred nekaj leti poskrbela za razsvetljavo jame. Interesi skupnosti veskakor narekujejo uresničitev zamisli oziroma načrta o združitvi Škocjanskih jam s' Postojnsko jamo, da bi tako slednja s svojimi gospodarskimi možnostmi in s svojim ugledom omogočila tudi Škocjanskim jamam mesto, ki ga s svojimi naravnimi lepotami zaslužijo. Ker gre za skupne interese naše okrajne skupnosti, pomeni vsak dan neprecenljivo izgubo za naše turistično gospodarstvo, (bb) V POSTOJNI PRODAJAJO ČEVLJE NA STOJNICI Pač svojevrstna zanimivost, za katero so poskrbeli v Postojni, ko so trgovino s čevlji »Jadran« postavili z vsemi škatlami na cesto in dodelili njihov lokal Turističnemu društvu. Prodajavci pa so se znašli: za stojnicami s sadjem in zelenjavo so postavili svoj »Stant«, cene so znižali in kupčija cvete. Kar bo blaga ostalo, ga bo pač treba odpeljati nazaj v Miren pri Gorici. Morda pa bodo medtem le odkrili kak lokal, kjer bo lahko »Jadran« spet razstavil svoje izdelke, kajti Postojnčani so meneja, da bi potrebovali poleg Borov» še kako prodajalno čevljev Turisti, ki se prvič odpravijo skozi vhodna vrata v Škocjanske Jame. komajda slutijo, da bodo že naslednji trenutek priča neverjetne igre narave, ki je izoblikovala lo fantastično podzemlje pot, vešče vodstvo enega od sedmih vodičev in dobra razsvetljava ne odtehtajo občutka nebogljenosti in fizične nemoči človeka v primerjavi s to podzemno divjino in z gigantskimi razsežnostmi jame. Toda po grozljivem pogledu v črna brezna brž odtegnejo pozornost obiskovalca mogočni oboki tihe Šumeče in drugih jam, katerih visoko stropovje z bogastvom kapnikov nudi očem in fantaziji neizčrpno pašo. Pridružim; se večji skupini domačih ih~tiijih turistov, ko vstopajo skozi vhodna vrata v jamo. Prvič jih vodi pot v to podzemlje in posebno tujci še niso slišali o Škocjanskih jamah. Zato pričakujejo zdolgočaseni obrazi v TUDI LETOS DIRKE OSLIČKOV V PORTOROŽU Tradicionalne portoroške dirke osličkov so postale med turisti že tako znane in priljubljene, da tudi letos številni gostje upajo, da bodo padle prav v čas njihovega bivasija ob slovenski obali. Prav zaradi velikega zanimanja turistov za to veselo prireditev je turistično društvo Piran-Portorož sklenilo, da bodo dirke letos večkrat kakor, v preteklih letih, po možnosti vsak mesec enkrat. Doslej iz tehničnih razlogov društvo tega še ni moglo izvesti, sedaj pa so v teku že obsežne priprave za skorajšnji nastop osličkov iz Portoroža in okolice v tekmovanju z okrašenimi vozički ali v ježi. Ker se je pri obeh lanskih nastopih izkazala kot posebno uspešna točka tekmovanje udeležencev iz publike v jahanju, bodo letos dali publiki še več možnosti za udeležbo na takem tekmovanju. Letošnje prve dirke osličkov v Portorožu bodo v torek, 7. avgusta. Divjad povzroča Tudi vodiča v Škocjanskih jamah Franc Ivačlč In Ivan Deles (na sliki desno) prizadeto pripovedujeta, kakšno škodo imamo zaradi vrste pomanjkljivosti, ki so še vedno glavna ovira, da je obisk Škocjanskih Jam sorazmerno boren Sežansko društvo inženirjev in tehnikov je bilo ustanovljeno pred poldrugim letom in na njegovem nedavnem letnem občnem zboru je bilo ugotovljeno, da se društvo še ni trdneje zasidralo v kovnjakov posameznih gospodarskih panog. Tako bi društvo bolje izpolnjevalo • svoje naloge in s svojim delom bi bilo močna opora občinskim predstavništvom ter V hrpeljski komuni domala ni kmetovavca, ki ne bi potožil, da mu razna divjad, ki se je izredno razmnožila, ne bi povzročila večje ali manjše škode. Skopa zemlja tako ne daje niti tega, kar bi lahko nudila občanom, če bi lovsko društvo znižalo stalež divjadi, predvsem srn, ki so postale že pravcata nadlega. Predvidevajo, da je letos na področju te komune že okrog 350 do 400 srn, zato je letošnji plan odstrela v hrpeljski občini — 30 srn in 30 srnjakov — očitno prenizek. Ogromno škode povzročijo zasebnim kme-tovavcem in še večjo opustošenje češnjevih nasadov ugotavlja KZ Kozina zaradi visokega števila zajcev in tudi divjih prašičev. Proti slednji zalegi se lovci sicer borijo po svojih močeh, saj so samo od konca marca lani do sedaj ppbili. okrog 50 divjih prašičev. Očitno je torej, da bodo morali člani lovskega društva v Kozini v bodoče bolj dosledno vsklajevati družbeno-političnim organom svoje plane odstrela s prirastkom družbeno dogajanje. Zato so skle- pri pravilnem usmerjanju nadalj- divjadi, ki bo, če bo šlo tako na nili, da se bo v prihodnje društvo kot celota in prav tako posamezni njegovi člani bolje uveljavljali v gospodarskih organizacijah, v katerih so zaposleni, in tudi v splošni družbeni dejavnosti. Občinska problematika namreč predstavlja torišče konkretnega dela za člane DIT. In tega dela naj bi se lotili z aktivnim in organiziranim sodelovanjem pri sestavljanju perspektivnih programov in preko posebnega društvenega organa za proučevanje posameznih problemov. Zato je potrebno poglobiti delo v šestih že obstoječih sekcijah, medlem ko bi medsekcijska komisija sestavila načrt dela društva, proučevala gospodarske probleme sežanske komune, seveda tudi ob njega gospodarskega razvoja sežanske komune. V nedeljo so v Postojni izročili turističnemu prometu razširjeni parkirni prostor pred vhodom v Postojnsko jamo. Z dovozom skoraj osem tisoč kubičnih metrov kamenja so uredili nadaljnja dva parkirna platoja ter s tem povečali prvotno maksimalno recep-tivno zmogljivost parkinga od 200 na 580 motornih vozil hkrati. Stroški razširjevalnih in ureje- 40 milijonov dinarjev. Z razširitvijo parkirnega prostora so v Postojni odstranili pomembno ozko grlo za nadaljnji razvoj turističnega prometa, predvsem tujskega. Ze lani se je namreč pokazalo, da so mnogi tuji turisti, namenjeni na obisk jami, zaradi pomanjkanja parkirnega prostora za svoja vozila takoj nadaljevali pot Takle prizor na tako prometni cesti kot Je Postojna—Ilirska Bistrica niti nt tako nevsakdanji, saj drvi dnevno po asfaltu več sto vozil. Toda vozniku kamiona sisačkega podjetja »Slavijatrans« je zagodla os prikolice le prehudo, kajti pokvarjeno vozilo z registrsko številko SI 13-31 Je stalo na hudo nepreglednem ovinku pred Topolcem domala ves dan. Ali v bližnji Ilirski Bistrici zares ni bilo nikogar, ki bi nesrečnemu šoferju priskočil na pomoč, da bi to nevarno oviro odstranili vsaj s ceste!? prej, povzročala gospodarstvu te komune čedalje večjo škodo. V stanovanjsko gradnjo bodo letos v Sežani investirali okrog 220 milijonov di narjev. To je zelo velik znesek, ki bo v marsičem tudi spremenil zunanji videz te naše metropole. To nazorno pokaže slika stolj>lčev, ki jih gradijo ob vhodu v mesto. Tako obsežno stanovanjsko gradnjo je omogočila združitev večjega števila investitorjev, od katerih vsak zase tega ne bi zmogel. S to prakso nameravajo nadaljevati v Sežani tudi v prihodnje. Mnogo so letos tudi že storili na področju komunalnih gradenj. Zanje so porabili 16 milijonov dinarjev in tako izčrpali letos razpoložljiva sredstva valnih del, ki jih je finansiral k morju ali proti Ljubljani, ne da sodelovanju raznih drugih stro- zavod Postojnske jame, so znašali bi si jamo sploh ogledali. (ma) JADRANJE Na letni skupščini okrajne zveze za telesno kulturo v Kopru so sklenili preimenovati dosedanje komisije za posamezne športne panoge v strokovne odbore. Razumljivo je seveda, da tu ni šlo za formalno preimenovanje, ampak za spremembo v vsebini dela. Dosedanje komisije je imenoval Izvršni odbor okrajne zveze, kar je čestokrat povzročalo, da so bile komisije odmaknjene od problematike društev in klubov na terenu. Strokovni odbori pa bodo sestavljeni iz izvoljenih članov posameznih klubov in društev. Oglejmo si, kako so se ta načela doslej uveljavila v praksi. Doslej so imeli ustanovne sestanke strokovni odbori za ko-¿arko, odbojko, za splošno telesno vzgojo Partizan, 2a invalidski šport in rekreacijo, za zimski šport in za lahko atletiko. Vsi ustanovni sestanki so dobro uspeli, razen za lahko atletiko, kjer so morali ustanovitev strokovnega odbora odložiti zaradi premajhne udeležbe. To je vsekakor poglavje za sebe in ga bo treba posebej obdelati v okviru okrajne in občinskih zvez za telesno vzgojo. Po našem mnenju je deležna lahka atletika mnogo premalo pozornosti, čeprav imamo za to panogo najlepše pogoje tako glede zanimanja mladine, kakor glede dejstva, da zahteva izgradnja objektov in nakup rekvizitov relativno malo sredstev. Drugi strokovni odbori so ustanovljeni in lahko rečemo, da nam njihovi sklepi vzbujajo najlepše nade. Zlasti velja to za strokovni odbor za splošno telesno vzgojo Partizan. Ta odbor je temeljito proučil problematiko na terenu in sklenil organizirati tečaj za vaditelje tistih društev, ki nimajo športnih naprav v zaprtih prostorih. V koprskem okraju imamo 29 društev in večina je brez telovadnic. Zato je organizacija takega tečaja nujno potrebna in od udeležencev lahko pričakujemo, da se bodo bolje znašli na terenu. Razen tega bo strokovni odbor organiziral tečaj za prednjake tretjega razreda. Obširen program si je zadal strokovni odbor za zimske športe. Vsa pozornost bo veljala odslej množičnosti in že letošnjo sezono bodo organizirali klubska prvenstva v tekih, skokih in alpskih disciplinah za vse kategorije in šolska tekmovanja v smučanju in sankanju. Najboljšim posameznikom iz teh tekmovanj bodo omogočili poseben trening na tečaju in lahko pričakujemo, da se bo izboljšala kvaliteta. Odboje pripravil načrte za gradnjo nc katerih objektov. Najprej bodo uredili tekmovalno progo za slalom in zgradili 25-metrsko skakalnico pri Postojni. KOPER: 3.. 4. In 5. avgusta ameriški barvni CS film v 60 DNEH OKROG SVETA; 6. in 7. avgusta francoski film NAIVNA DEKLETA; G. in 9. avgusta jugoslovanski film 2VIZG OB OSMIH; 10. avgusta ameriški barvni CS film CAS ŽIVLJENJA IN CAS SMRTI. IZOLA: 3. avgusta Italijanski film BALI SEJK; 4. In 5.avgusta nemški barvni film FRANČIŠKA; 6. in 7. avgusta jugoslovanski film 2VI2G OB OSMIH; D. avgusta ameriški barvni film CAS 2IVLJENJA IN CAS SMRTI; 9. in 10. avgusta francoski film NAIVNA DEKLETA. ŠKOFIJE: 4. avgusta francoski film V NEDELJO NI POGREBA; 5. avgusta češki film ČLOVEK Z DVOJNIM OBRAZOM; 7. 3Vgusta nemški barvni film FRANČIŠKA; 9. avgusta ameriški barvni CS film CAS 2IVLJENJA IN CAS SMRTI. ŠMARJE: 4. avgusta češki film ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA: 5. avgusta francoski film V NEDELJO NI POGREBA: 8. avgusta nemški barvni film FRANČIŠKA. ILIRSKA BISTlilCA: 4. in 5. avgusta ameriški film TARZAN: 0. in 9. avgusta italijanski CS film MORALIST. SEŽANA: 3. avgusta ameriški barvni VV film POSLEDNJA OBALA; 4. in 5. avgusta ameriški CS film CAJ IN SIMPATIJA: 7. in 3. avgusta jugoslovanski CS film VZKIPELO MESTO; 9. in 10. avgusta italijanski CS film ŠKANDAL NA MORSKI PEŠČINI. POSTOJNA: 3.. 4. in 5. avgusta ameriški film ČRNI NAREDNIK; 7. in 0. avgusta francoski VV film PREVARANTI; 10. avTusta nemški barvni VV film ESNAPURSKI TIGER. PIVKA: 4. in 5. avgusta itallianski film BRANIM SVOJO LJUBEZEN; 8. avgusta ameriški barvni film TONKA. PRESTI?ANEK: 5. avgusta italijanski film ČLOVEK V KRATKIH HLAČAH. VABILO Taborniki čete »Javor« iz Prestranka Vas vabijo v nedeljo, 5. avgusta, popoldne na vrtno veselico, ki bo v sadovnjaku pri zadružnem domu v Prestranku. Igral bo orkester JLA iz Postojne. Dobra postrežba in veselo rajanje! Vso pozornost bosta posvetila množičnosti odbora za košarko in odbojko. V košarki predvidevajo okrajno prvenstvo tudi za pionirje ter mladince in mladinke. Da bi postala košarka bolj priljubljena na koprski obali, bodo letos v oktobru organizirali v Piranu mladinsko košarkarsko prvenstvo Primorske. Podobne načrte kot odbor za košarko je že pripravil strokovni odbor za odbojko. Razen redne okrajne lige za člane bodo organizirali tudi mladinska prvenstva. Da bi se izognili tako imenovani mrtvi sezoni, bodo organizirali čimveč prijateljskih srečanj ter pokalnih in drugih priložnostnih turnirjev. Tako od-bojkarji kot košarkarji bodo imeli stalne stike s slovenskim športnim društvom Bor v Trstu, s katerim bodo organizirali več prijateljskih srečanj. Prav bi bilo, da bi se do začetka !esenske sezone tudi drugi strokovni odbori konstituirali ter sestavili svoje proračune in delovne programe. Naslednja važna 3 a 1 i n c a n j e KOPRSKI POŠTARJI NA DRUGEM MESTU Minulo soboto je bilo v Postojni republiško prvenstvo v balinca-nju dvojk, na katerem so sodelovale izmed 11 ekip tudi Š'.' iz našega okraja. Prvo mesto sta zasedla Ljubljančana Kačič in Lu-znar, drugo mesto pa ekipa PTT Koper v postavi Franc Pelan in Ludvik Jernejčič. ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO dr. Branku Šalamunu in dr. Stanetu Lovšinu ter strežnemu osebju otroškega oddelka koprske bolnišnice za skrb in nego pri zdravljenju našega Robija. Počkajevi Nedelja, 5. avgusta: 20.45 SEDMI RAZRED — italijanski celovečerni film; Torek, 7. avgusta: 17.00 FILMSKA REPORTAŽA IN PRENOS S CILJA ZADNJE ETAPE KOLESARSKE DIRKE PO JUGOSLAVIJI; Četrtek, 9. avgusta: 20.20 INTERPOL — ser. iilm; 20.50 TV OBZORNIK; 21.20 ODDAJA NARODNE GLASBE; Sobota, 11. avgusta: 19.30 VETER — serijski film; 22.15 POSTNA KOČIJA — serijski film. »Lipa I/1SS2«: CZP PRIMORSKI IfSK Eergeanne Golon: ANGELIKA Mednarodni bost seller. Knjiga vsebuje bogate avtentične podobe iz življenja Francije v 17. stol. od intrig in perverznega Izživljanja na dvoru Louisa XIV. do umazanije podzemlja starega Pariza. Mogočen, temperamentno pisan roman na skoraj tisoč sto straneh. (Roman v dveh knjigah) .-uhamed Dlb: AL2IRSKA TRILOGIJA Knjiga vsebuje tri romane (Velika hiša, Požar, Statve), ki opisujejo človeške tegobe in upanja ter odkrivajo svojevrsten svet Alžirije neposredno pred revolucijo. Karo! Bunscli: PASJE POLJE Zgodovinska povest opisuje slavno bitko pri Vroclavu, kjer so Poljaki prvič popolnoma potolkli vojsko nemškega ccsarja. »Lapa 10/1952«: KOPER Muzejski trg 7 telefon: 21-472 tekoči račun: 602-11-1-181 David Herbert Lawrence: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY Sloviti roman - »prepovedana knjiga, - ki Je mnoga leta razburjal angleške cenzorje ln navduševal bravce. Slovenski prevod bo izšel po necenzuriranem originalu. Bernard Gorslty: MODERNI ROBINZON (delovni naslov) zanimiva zgodba o brodolomcu, ki se je rešil z najnujnejšimi potrebščinami na zapuščen otoček in se skušal prebiti skoz težave',.. Kljub mnogim nevarnostim (kače in morski psi) si je "pridobil neka) borne hrane, toda ni prenesel osamljenosti. Pozneje so ribiči po naključju zašli na samotno čer in našli ostanke njegovega bivališča ter dnevnik, po katerem je znani francoski pisatelj ustvaril to delo. Stephen Birmingham: MLADI GOSPOD KEEFE Mladi ameriški pisatelj je glasnik nove ameriške generacije, ki stremi po smiselnejšem življenju, v katerem naj bi zdravo delo zamenjalo sedanje brezplodno pehanje za razuzdan m življenjem v brezciljnem okolju. V tem je največja pozitivna ideja romana, ki obravnava družinski konflikt. Heinz G. Konsallk: DIAGNOZA RAK Roman o najhujši bolezni, ki preganja modernega človeka o sporu zagovornikov različnih metod zdravljenja, o usodah bolnikov ln zdravnikov ter znanstvenikov - napeto In dramatično pisano literarno delo z največjo aktualnostjo. Roman je dosegel svetovni uspeh. KDOR ZELI POSTATI NAROČNIK, naj nam pošlje naročilnico s točnim naslovom ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe. Prednaročniška cena: , zbirka »Lipa 1/1902« okrog 1800 strani, polplatno 7.400; polusnje 8.500 din, plačljivo aH v enkratnem znesku ill v naiveč desetih enakih mesečnih obrokih; zbirka »Lip J II/ 02« okrog 1400 strani, polplatno 6.240 d ln. polusnje 7.510 din, plačljivo aH v enkratnem znesku z ali v največ desetih enakih mesečnih obrokih; naloga pa bo utrditev povezave med občinskimi zvezami za telesno kulturo in strokovnimi odbori. Ne bi bilo napačno, če bi posamezne 'strokovne odbore ustanovili pri občinskih zvezah za telesno kulturo, seveda tam, kjer so za to pogoji. Tako bi na m-imer lahko deloval strokovni odbor za rokomet v Piranu, za košarko v Ilirski Bistrici in Postojni, za ba-lincanje s Sežani, za plavanje v Kopru, za odbojko in veslanje v Izoli in podobno. V počastitev dvajsetletnice Jugoslovanske vojne mornarice so organizirali na Brionih jadralno regato, za katero lahko rečemo, da je bila največja tovrstna prireditev v Jugoslaviji v zadnjih letih. Nastopilo je okrog 130 jadrnic iz 21 klubov. Koprski okraj so zastopali jadravcl Kopra, Izole in Pirana. Na regatl sta dosegla izreden uspeh Koprčana Fafangel in Ko-smina, ki sta osvojila prvo mesto v razredu Star, hkrati pa sta dosegla tudi najboljši čas od vseh nastopajočih, tako da sta tudi individualna prvaka regate. V ekipnem plasmanu je prvo mesto osvojil splitski Mornar. Ker so Splitčani žc tretjič zmagali kot ekipa, so prejeli v trajno last prehodni pokal predsednika Tita. IZ DELA IN ŽIVLJENJA PIVSKIH TABORNIKOV Ne pravijo zaman, da spoznaš pravo taborniško življenje le, če si vključen vanj kot aktiven tabornik. In v Pivki jih ni malo, ki se izživljajo v taborniških veščinah, s taborjenji v naravi ter z delom v domačem kraju. In v Pivki so zadeli pravo struno, ko so program najmlajših članov taborniške organizacije — medvedkov in čebelic skorajda izenačili s programom in delom starejših tabornikov. Tako je tudi delo podmladka privlačno in pri- prave za izpite temeljite. Sicer pa nudijo starejši taborniki vso pomoč mladim, jih učijo in pripravljajo na to mikavno in čestokrat tudi dokaj naporno taborniško udejstvovanje. Odred »Marlin Krpan« iz Pivke praznuje že deveto sezono svojega plodnega dela. Mnogo uspehov pa tudi neuspehov so doživeli v tem času. Ob lanskem razvitju so si zadali taborniki v Pivki nalogo, da bodo v tem letu še bolj aktivni PETEK, 3. avgusta: 13.40 Poje zbor Slovenske Filharmonije — 14.00 Vedro ln popularno — 14,30 Melodije iz Leharjevih operet — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 "Pod lipo« igrata godba LM in Kmečka godba. SOBOTA, 4. avgusta: 13.40 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Mali koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dario ln Darko z Dolinskim kvintetom. NEDELJA, 5. avgusta: 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Lovski turizem na Primorskem« — 0,15 Zabavni zvoki — 9,45 Pole Lola Novako-vlč — 13,30 Sosedni kraji ln ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje moški zbor DPD iz Ilirske Bistrice p. v. Alojza Boštjančiča — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri. PONEDELJEK, 6. avgusta: 13.40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 7. avgusta: 13.40 V ritmu z malimi ansambli — ' 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Claude Debussy: .'Scene d'infanzla« — 14,45 Narodne pesmi poje otroški zbor RTV Ljubljana — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Poskočne ln okrogle. SREDA, 8. avgusta: 13,40 Zabavni ritmi — 14.00 Odmevi iz Jugoslavije — 14.30 Za oddih in razvedrilo igralo in pojo Al Stefano, Tommy Edwards, Paul Smith, Nino F.obtč. Ljubljanski jazz ansambel — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Pojo Fantje na vasi. IZOLA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »STAVBENIK« IZOLA sprejme takoj na delo VEČJE ŠTEVILO KVALIFICIRANIH ZIDARJEV za sektor Izola, Koper, Piran in Ljubljana, 1 KVALIFICIRANEGA ZERJAVISTA za sektor Ljubljana in 1 ARHIVARJA z večletno prakso za štiri ure na dan; prednost imajo invalidi in upokojenci. Zaslužek dober, samska stanovanja so na razpolago v blokih, kvalitetna hrana zagotovljena v lastnih menzah. — Terenski dodatek za kvalificirane zidarje 300 din na dan. Interesenti naj se javijo v Kopru, Ulica 15. maja št. 2; v Izoli, Toma-žičeva ulica 18; v Ljubljani, Hotimirova ulica 19 (Šiška). Zidarje bomo sprejemali do izpopolnitve delovnih mest. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje MESTO DIREKTORJA INDUSTRIJE PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL »I P L A S« KOPER Pogoji: 1. pravna, ekonomska ali tehniška fakulteta (kemijske stroke) in pet let prakse, od tega najmanj 2 leti na vodilnih delovnih mestih ali dovršena srednja ali njej enakovredna šola in 10 let prakse v kemični stroki, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih; 2. kandidat mora obvladati vsaj en svetovni jezik; 3. rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in življenjepisom (kolkovane s 50 din državne takse) pošljite na ObLO Koper, komisiji za razpis mest direktorjev. Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Koper razpisuje MESTO BIREKTOKJA GOSTINSKEGA PODJETJA »HOTEL GALEB« KOPER Pogoji: 1. visoko kvalificiran delavec gostinske stroke ali srednješolska izobrazba s 3-letno prakso na vodilnih delovnih mestih oziroma 2. kvalificiran delavec gostinske stroke s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih; 3. rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in življenjepisom (kolkovane s 50 din državne takse) pošljite na ObLO Koper, komisiji za razpis mest direktorjev. kot doslej. To jo bila odgovorna obveza za ves odred — tembolj, ker so minulo leto dosegli vrsto lepih uspehov: organizirali so okrajni taborniški mnogoboj, letno taborjenje, na jesen so razvili svoj prapor, pripravili več propagandnih tabornih ognjev ter so priredili ali sodelovali še na vrsti raznih drugih prireditev, tekmovanjih itd. V tej sezoni so se pivški taborniki še posebno skrbno pripravljali na okrajni taborniški mnogoboj. Tretjemu mestu na okrajnem tekmovanju v Sežani, ki je bilo pred nekaj leti, so hoteli dodati še kakšno prvo mesto. Program dela so sprejeli na odredo-vem občnem zboru, vendar so tudi tokrat pivški taborniki ugotavljali vrsto starih težav, kot nomanjkanje vodilnega kadra, lastnih prostorov in končno skopa finančna sredstva, toda poguma le niso izgubili. Tako tudi uspeh ni izostal: prvo mesto moške B ekipe, tretje mesto ženske B ekipe ter četrti mesti moške A ekipe in medvedkov niso mačje solze in so dejansko rezultat marljivega dela tabornikov. Naj povemo, da se sedaj moška B ekipa temeljito pripravlja na republiško tekmovanje. \ Naslednja naloga, ki,£0-jo sprejeli taborniki iz Pivke, je povezana z letnim taborjenjem v Ankaranu, kjer so postavili svoje platnene strehe že minulo sredo. Ob koncu še pripomba pivških tabornikov in vse mladine v Pivki: ali bodo zares ostali mladi v Pivki vedno tako brez moralne in materialne pomoči vodilnih občinskih in krajevnih organiza- cij: Jadran Hreščak NUJNO POTREBUJEM 100 tisoč dinarjev posojila. Razen vrnitve kapitala in dobrih obresti v kratkem času lahko nudim se-parirano sobo sredi Kopra. Ponudbe pod »Avgust«. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! DVOKOLESA od 7000 Lit dalje, CIKLOMOTORJE in SKUTER-JE od 65.000 Lit dalje z večbr-zinskimi prestavami, MOTOCI-* KLE, nove in rabljene — vam' nudi MARCON v Trstu. Piazza Ospedale 6. Pošiljamo kot darilne pakete v Jugoslavijo bicikle in vsa motorna vozila na dveh kolesih. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na poslednji poti našega nepozabnega očeta EMILA CEHA se iskreno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo dr. Antonu Širci, ki mu je lajšal trpljenje v zadnjih dneh, govornikom za poslovilne besede, godbi in pevcem iz Divače, darovavcem cvetja in tovarišem, ki so sočustvovali z nami ter omogočili pokojniku lep pogreb. Gorenje, Barka, 20. julija 1962 Žalujoča žena, sin Boris in sorodniki. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in upr;iva v Kopru. Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posamezen Izvod 20 din. Letna naročnina 800 din, za inozemstvo 2.200 din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 802-n-l-iai pri podružnici NB Koper Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Stnvek In kllSc.il tiskarno CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana. ZA ZAČETEK III. FESTIVALA JUGOSLOVANSKE FOLKLORE NASTOP IZVIRKIH SKUPIN O <=77 fl H fi i n fF> fH R /7 /(fis /7\r Rji H I Z veseljem smo pozdravili izvirne folklorne skupine iz Dalmacije, Posavine in Medjimurja, z obžalovanjem pa ugotovili, da ni predstavnikov Slovenskega Primorja, ne Istre in ne Slovenije, čeprav je prizorišče festivala slovenska obala Geslo festivala jugoslovanske bi že zdaj lahko napovedali boljšo Ker je letošnji folklorni festi- prenašala Evrovizija in jo bo po- floklore, ki ga letos že tretjič or- prognozo za prihodnjo sezono. val brez tujega gosta, je zanima- sredovala kar po 14 omrežjih, ganizira Zavod Primorskih pri- Najbolj zanimiv, najbolj atrak- nje občinstva tem bolj usmerjeno Nekatere države bodo predvajale reditev ob slovenski obali, je tiven, verjetno pa tudi najstarejši na zaključni večer, ko bodo na- posnetki tudi kak dan pozneje. ZEMLJA — ČLOVEK — PLES je bil pri nastopu izvirnih skupin stopili naši trije ugledni in po- To zanimanje svetovne javnosti — PESEM. Res je, da to geslo ti- ples »Moreška«, ki ga je izvajala klicni folklorni ansambli Kolo, dokazuje visoko raven jugoslo- pizira ves festival, toda prav go- skupina s Korčule, To je star Lado in Tanec. Priznanje za ko- vanske folklore in potrjuje po- tovo velja najbolj za nastope obredni ples, ki v boju s Turki prsko festivalsko revijo je tudi men takega festivala ob naši izvirne folklore, ki vnaša v svoja simbolizira borbo proti vsem izvajanja prvinske elemente in osvajavcem jadranske obale. To ■dejstvo, da jo bo letos že drugič obali. Z. L. avtentične oblike ljudskega izročila. Letošnji nastop izvirnih skupin je režiral, prav tako kot lani, sodelavec zagrebškega Inštituta za narodno umetnost inž, Ivan Ivan-čan. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali organizatorji na dan začetka festivala, je potožil, da ne najdejo . razumevajočega sodelovanja z ljubljanskim Inštitutom. Posledica tega je. da ne nastopa nobena primorska ali slovenska folklorna skupina, celo iz Istre ni nikogar. Prireditelji festivala bi prav gotovo lahko pridobili za festival vsaj kurente s Ptujskega polja, pa tudi dogovor s Porečem razgibanih ritmov in bi bil lahko uresničen ob večji vedrine, prepletene z angažiranosti. Nastop na festivalu in nagajivostjo. so nam predsta-v Kopru je postal namreč za iz- vile skupine iz Gradiške v Slavo-virne folklorne skupine nek sti- niji, iz Posavskih Bregov in iz mulans in spodbuda pri delu. to- Preloga v Medjimurju. Te skupi-da zdi se, da samo za skupine iz- ne delujejo v okviru »Seljačke ven naše ožje domovine. Krivda sloge« in se v svojem izvajanju za ta spodrsljaj je v glavnem v lahko kosajo z najboljšimi ama-zavlačevanju okrog letošnjega fe- terskimi skupinami, čeprav se jim stivala, ko dolgo ni bilo rešeno po-.na, da so v vsakdanjem živ-finančno vprašanje in obstoj fe- ljenju ljudje navajeni težkega stivala soloh. Zdi se, da je bilo kmečkega dela. Pred staro pre-letos kritično leto in da si je zdaj torsko palačo na koprskem trgu festival jugoslovanske folklore so zanesli vonj zrelega žita in di-dokončno Izbojeval domovinsko šečega sena s svojih plodnih rav-pravico ob slovenski obali. Zato nin. Paul rte Kruli: V TEMINE BREZUMJA. Avtor je ameriški bnktcrlolog, ki je zaslovel s svojimi poljudnoznanstvenimi spisi. S svojim zadnjim delom, ki govori o duševni omrače-nosti, si je pridobil posebno veliko braveev. Pripoveduje nam resnično zgodbo zdravnika Fergusona, ' ki je več let kot duševni bolnik prebil v umobolnici in končno ozdravel. Potem Je posvetil vse svoje moči zdravljenju duševnih omračencev. Njegov rccept se je glasil: kemija plus ljube- Samovolja brez primere ali (prosto po Hamletu): NEKAJ JE GNILEGA NA SOLI SEŽANSKI V Sežani je javna tajna, zakaj zapušča osnovo šolo tova-rlšlca Majda Hauptman, ki odhaja na novo službeno mesto v Kranj. Šola bo z njo veliko izgubila, saj je njena zasluga, da je postal šolski zbor znan in upoštevan in da je bil že dvakrat na mladinskem festivalu v Celju najboljši v Sloveniji. O Majdini priljubljenosti med mladino in pri starših ni da bi govoril, otroci so nanjo resnično navezani. Starši že dolgo z velikim negodovanjem opazujejo, kako drago mora Majda plačevati svoje uspehe na področju zborovskega petja in svojo priljubljenost pri mladih pevcih. Preskočiti je morala marsikatero poleno, ki so ji ga vrgli pod noge, preslišati marsikatero pikro in pogosto je jokaje ušla iz zbornice ali iz upraviteljeve pisarne. V svoji skromnosti je vse dolgo prenašala, ker se je tudi sama navezala na otroke. Toda diktatorski ukrepi so imeli tako močan pečat osebnega maščevanja, da se je tega celo pohlevna Majda naveličala. Tudi učencem, ki so hodili k petju, razni »pedagoški« ukrepi niso prizanesli. Ob urah, ko bi morali imeti pevske vaje, so jim nalagali druge dolžnosti, za dneve, ko so imeli koncerte in nastope, so jim pisali neopravičene ure. To se je uredilo šele, ko so starši ogorčeno protestirali in poiskali pomoč na občinskem ljudskem odboru. Toda tudi tej navidezni popustljivosti je sledilo maščevanje. Po triumfalnem povratku iz Celja so se mladi SežanČani tudi doma hoteli postaviti kot najboljši mladinski zbor v Sloveniji. Priredili so koncert. Že prej so med seboj zbrali nekaj denarja, kupili pevovod-kinji Majdi darilo in določili učenko, ki naj bi ga prinesla po končanem koncertu na je več kot tisoč let star obredni ples, zato ga tudi prepletajo elementi ljudske igre. Skupina z otoka Korčule je ohranila v svojem izvajanju vso prvinsko elemen-tarnost borbenega ritma in preprostost ljudskega izročila. Folklorna skupina »Jedinstvo« iz Splita nam je pokazala, da se avtentični plesi niso ohranili samo na deželi, ampak tudi v mestu. Graciozno so zaplesali stare splitske plese, podobne nekdanjim četvorkam, in plese z otoka Hvara. 7cn Ta)i0 se mu jc ol3 ncizmerni po. Stare ljudske plese, pristno di- žrtvovalnostl in nadvse trdem delu ŠPČO no rodovitni zemlii oolne Posrečilo, da so si njegovi kronično sclc po roaoMim zemlji, poiriL du6evno bo]nl doccln opomogli, po- V.„_.u ------ ivljenjske Stali uravnovešeni, preudarni in spo- ljubeznijo sobni za delo. De Kruifova knjiga :e hkrati zgodovina nove zdravilne metode, ki je pred kratkim zbuj.ila na medicihsklh kongresih pravo senzacijo, Knjiga je več kot samo zanimivo branje. Izdala jo je založba Obzorja, Tina Zupančič: FRATA. Frata Je bila samotna logarska koča med Mirno pečjo ln Sotesko. Tod Je bilo že leta 1941 zatočišče prvih dolenjskih aktivistov OF. Frata je bila vsa vojna leta zbirna baza za odhod v partizane in križišče mnogih partizanskih poti. Gostoljubni ljudje so -tod prevezovali ranjence, Jih skrivali, jim kuhali ln jim dajali vse, kar so Imeli. Zato Je Frata ostala v svetlem spominu vseh, ki so kdaj prestopili njen prag. Knjigo je v zbirki Dokazi izdal zavod Borec. Nikolaj G. Pomjalovski — BUIt-ZAKI: Avtor je začel objavljati črtice lz življenja burzakov leta 1862 v ruskem časopisu »Vremja.. Zdaj, prav ob stoletnici, smo Jih dobili v slovenskem prevodu, ki ga Je oskrbel Seve-rin Sall ln izdala v žepni knjigi Školjka založba Mladinska knjiga. Pomjalovski je svoje delo prepojil s krvjo, globino ln lepoto, da je orisal naj-mračnejšo dobo carskega absolutizma ln nazadnjaštva in vpletel vanjo panoramo duševno in telesno zatiranega življenja ^ponižanih ln razžaljenih«. Delo postavljajo ob stran sorodnemu Dickensovemu »Oliverju Twistu-. Slovenski prevod ima opremo in vl-njete po ruskem originalu. France Križailič — VEKTORJI, MATRIKE, TENZORJI: Za društvo matematikov in fizikov LRS je Izdala Mladinska knjiga preprost učbenik vektorske algebre. Vendar to nI knjižica poljudnega branja, čeprav izdajatelji upajo, da bo zaradi svoje elementar-nostl našla pot tudi v srednje šole. Franček Vrllč — RACUNICA ZA KMETIJSKO STROKO: Založba Obzorja v Mariboru je založila knjižico, ki je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, predvsem pa dijakom kmetijskih šol. Vendar to ni šolski učbenik, ampak zbirka praktičnih vaj, vzetih iz prakse. Ludvik Mrzel — OGRLICA: Založba Obzorja v Mariboru je izdala zbirko Mrzelovlh pesmi. Odlikuje jih lirična učinkovitost, njihova največja značilnost pa je razklanost med osebno bolečino ln globljim razumevanjem ljubezni. Oblikovno so pesmi zelo svobodne ln se verzi menjujejo s pesmimi v prozi. Knjižico Je opremil Uroš Vagaja. Aishllos — UKLKNJENI PROMETEJ: Prvi ln največji grški tragik, Aishllos, je napisal trilogijo o premetenemu Titanu Prometcju. kt je uka-nil samega boga Zeusa. Zal nam jc Iz to trilogije ohranjen le prvi del — Uklenjeni Prometej. To jc prastara zgodba o tatvini ognja, ki so ga bogovi ljubosumno čuvali pred človeškimi očmi. Ko je Prometej ogenj ukradel ln ga poklonil ljudem kot vir napredka In znanja, ki ga je Zeus za njegovo predrznost občutno kaznoval. Aishllos je z veliko izrazno močjo in umetniško prepričljivostjo upodobil tragično Prometejevo trpljenje. Danilo Gorlnšek — SILNI BIC: Mladinsko Igro v treh dejanjih »Silni bič« je izdala založba Obzorja v opremi Janeza Vidlca. Igro je z uspehom uprizorilo prvič mariborsko gledališče, pozneje pa še drugi odri. Dr. Francč Stolč — CRNGROB: V zbirki spomeniški vodniki Je Izdala založba Mladinska knjiga v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo LRS knjižico o crngrobski ccr-kvl, ki Je eden najpomembnejših spomenikov likovne umetnosti v Sloveniji. Ta umetnostna galerija, ki je zrasla iz skromne romanske podružnice ln reprezentančne romarske gotske cerkve, leži kakega pol kilometra severno od Škofje Loke, na trati, odprti proti Sorškemu polju. Fotografije v knjižici so prispevali M. Kambič, E. Cevc in S. Sitar. Med tremi Jugoslovani, ki klešejo letos v Seči nad Portorožem, Je tudi Janez Lenassl, duhovni oče Forme vive pri nas. Na sliki ga vidimo pri delu na svoji plastiki V o Jo živeli ICa Obisk pri kiparjih Forme vive 1962 v Seči pri Portorožu — Delo je v polnem teku, vreme izredno naklonjeno, ne manjka pa organizacijskih spodrsljajev, ki jemljejo ugled tej pomembni umetniški manifestaciji — Dobička ni mogoče vedno izraziti v številkah oder ter se v imenu vseh zahvalila tovarišici za ves trud in prizadevanje. Po končanem koncertu so otroci zaman čakali na odru. Občinstvo je navdušeno ploskalo, otroci pa so kar stali. Medtem pa je upravitelj šole Armid Novak odvzel učenki darilo in jo zaklenil v garderobo. Ni dovolil, da bi darilo izročili ln otroke je odločno nagnal z odra. Jok in tarnanje so morali starši prenašati še doma. Med Šolskim letom je pevski zbor večkrat nastopal, odnesel več nagrad, skratka prislužil si je nekaj denarja. Naložili so ga na hranilno knjižico. Zdaj, ko so dokončno zvedeli, da jih Majda zapušča, so si zaželeli, da bi preživeli kak teden počitnic z njo ob morski obali. Saj so imeli svoje prihranke. Toda ko je šolska uprava zvedela za njihovo željo, je spet nastopil upravitelj Armid. Novak, zasegel je knjižico, češ da je last vse šole in jim tako onemogočil počitnice ob morju. Pomagala niso nobena posredovanja in pojasnjevanja, zdi j) se, da so celo pristojni organi na občinskem ljudskem odboru tu brez moči ali pa da se a nočejo preveč vmešavati. Kajti 5 to niti niso edine težave na se- > žanski o.s?tot'77i šoli. Pa saj smo > že pisali ob Izredno sla- j Za Istro pravijo, da je prastara domovina kiparstva. Mogoče je naš kipar Janez Lenassl mislil na to Izročilo, ko Je predlagal, da bi zamisel simpozija »Forma viva« zanesli iz Kostanjevice tudi v Portorož. Ali pa ga je navdušila lepota Seče, kjer v čudovitem parku sameva okrogel grajski stolp in eksotično drevje, Tega ga nisem vprašala. Vem pa, da je s svojo zamislijo odprl novo stran zgodovine tega kraja in danes se prav gotovo vsi ne zavedamo, kaj pomeni dejstvo, da se na teh lepih ln tihotnlh livadah zbirajo umetniki iz vsega sveta in puščajo med temnimi cipresami sadove svojp umetniške govorice, Izklesane v belem istrskem kamnu. To je veliko več kot le dobra propaganda za turizem, veliko več kot vaba in zanimivost, ltl jo bodo hodili gledat letovlščarji, da bi z novo fotografijo obogatili svoj družinski album. Iz novega avtocampa v Luciji kažejo puščice med vinogradi, srebrn-kastlml oljkami in mimo počitniških domov do vrha rtiča Seča, kjer sc o tem b>h učnih uspehih in ob čud- * v'h ukrepih prešolanja in iz- * ključitve. kar je bil menda v ■ Sežani edinstven primer. Starši v Sežani hudo negodujejo, otroci pa so zaprosili pomoč v Kopru. Toda tu so rekli, da je za te stvari pač pristoi"n ObLO. Začarana veriga. Čas pa teče. počitnic bo konec. Kaj res ni nikogar, ki bi lahko V Sežani udaril po mizi ln napravil konec takim samovoljnim ukrepom, ki zaostrujejo medsebojne odnose prosvetnih delavcev in se prav gotovo negativno odražajo tudi v učnih uspehih? -ac grožnjanskl kamen vdaja dletom desetih kiparjev in dobiva navdih večnih antitez človeškega življenja v današnjem času. Pred vhodom Je tabla z opozorilom, naj obiskovavci ne motijo umetnikov pri delu. Pa jih nadlegujejo kljub temu. — Nekateri nas gledajo kot opice v zverinjaku, — Je rekel eden kiparjev. Bil Je čas opoldanskega počitka in kosila. Zapletli smo sc v pomenek o delu ln sc sprehodili med nastajajočimi plastikami. Letos so na simpoziju trije Jugoslovani: Janez Lenassl iz... (navadno napišejo iz Ljubljane, toda stalno bivališče Ima v Portorožu), ki bi svojemu velikemu kamnitemu skladu rad vdihnil zamisel življenja ln rasti. Branko Ružlč iz Zagreba kleše skulpturo, ki jo Imenuje sladko breme ln Jovan Kratoh-vil lz Beograda upodablja abstraktno vizijo vojne grozote. Sedem je tujih gostov, napovedan Je še Indijec Methe Dharmani, toda do zdaj še nI prispel. Tu pa je Otto Eder z Dunaja, ki kleše filozofa atomskega veka, Eo-llvijec Teddy Carasco iz La Paza oblikuje plastiko »on in ona«, pri Nizozemcu Leonu de Vriesu se luščita Iz kamna dve postavi, Japonec Yoshio Hosol pravi, da bo simbol poletja, razbrazdan kamen Etlopca Tadessa Belalneka Šele dobiva oblike. Komaj prišla sta Poljakinja Eivelina Mtchal-ska in Italijan Nino Cassani lz Milana. Avstrijec Otto Eder nam postreže z močno črno kavo. Posetlemo po stopnicah, po tleh ali po nizkih vejah. Tu ni udobja, komajda senca. Pustimo ob strani fraze o plastikah novega časa, razprave o sodobni umetnosti ali različni vizualni razlagi simbolov. Preveč Je vroče. — Kako delate, kako se počutite, kaj Je najbolj zanimivo? — Vreme nam Je še preveč naklonjeno, zaradi mene bi zdaj že lahko deževalo. V opoldanski pripeki je bila ta pripomba razumljiva. —Gostje so vljudni ln vam bodo pripovedovali, kako je tu lepo In kako so navdušeni. Pa no vedno. Letoš- le nezaupno ogledovali ln težko so se sporazumeli. Najteže je bilo z Yoshl-om, ker zna le nekaj angleških besed. Zdaj govorijo umetniki mednarodni jezik, ki bi jim ga zavidali celo esperantlstl. Voshlo pa zna zapeti slovensko »Moj očka ima konjička dva«. V gostilni pri »Ribiču« pa ima še vedno težave in lahko je samo nekatere jedi, ker za druge ne ve, kako se imenujejo. Se veliko povedo med smehom: lepega Teddyja lz Bolivije vedno dražijo zaradi deklet, Tadesse iz Etiopije je najmlajši, Ima komaj 10 let, Zagrebčan Ružič pa je s svojimi 43 leti kar najstarejši. Stanujejo v Piranu, plesat pa hodijo k »Jadranu« v Portorož. Milančan Cassani Je odšel z ženo na Izlet v Škocjanske jame. Pravkar sta se vrnila in ne moreta prehvalitl lepot, ki sta jih videla. V načrtu Imata, da si bosta ogledala vse kraške jame. Nočem Jih več zadrževati. Morajo se še odpočltl za popoldansko delo. — Danes ne bo nič s počitkom, smo se že preveč zamudili. In res si natikajo že slamnike ter se vračajo k belim kamnom. Razen škržatov moti zdaj tišino tudi klesa-nje dleta. Čudovita naravna galerija sc dopolnjuje, nove plastike bodo zaživele poleg lanskoletnih skulptur. Mojstri bodo na rtiču Seča še do konca avgusta . Zdenka LOVEC PRIPRAVE STATUTA V POSTOJNI Komisija za pripravo osnutka novega občinskega statuta v Postojni je na tretji seji v petek razpravljala o nekaterih vsebinskih in tehničnih aspektih izdelave osnutka ter imenovala pet podkomisij, ki naj na osnovi že sestavljenih tez podrobneje kon- ?ÍciJanir^b''?nate^: Tso n£Tga kretizí™J° rebino njegovih po- Posvetovanje med opoldanskim odmorom. Ni se lahko sporazumeti, jeziki tako različni, toda roke klešejo sorodno umetniško govorico. In se kiparji Forme vive 1962 v Seči prav dobro razumejo DISTRIBUTERSKO PODJETJE VESNA-FILM dali za klesanje — Tisti kamen, ki ga niso mogli /rezati za obloge hiš, so dali nam. Morali pa bi dobiti najboljšega. — Od kolega Lenassija pričakujejo, da se bo ukvarjal tudi z našo preskrbo, da bo uredil vprašanje hrane ln stanovanja, toda njega čaka plastika, tako kot vsakega drugega. — Res Je. Letos so v organizaciji taki spodrsljaji, da se človek ne more znebiti občutka, da je za simpozij premalo razumevanja. Resno smo se lotili dela ln menimo, da po vsej pravici pričakujemo sameznih poglavij. Na seji so se odločili za ustanovitev podkomisij za' konkretizacijo statutarnih vprašanj gospo*-darskega razvoja, samoupravljanja, organizacije organov oblasti in uprave, dela družbeno političnih organizacij in društev ter družbenih služb. Čeprav so grobi osnutek statuta v Postojni že sestavili, pomeni nadaljnja pritegnitev petdesetih Distribucijsko podjetje Vesna-film v Ljubljani je izdalo kata- Folklornl ansambel Lado lz Zagreba pri Izvajanju svojega programa log vseh filmov, ki jih je nabavilo za jesensko-zimsko sezono in po katerih bodo lahko posegala naša kinematografska podjetja pri oblikovanju repertoarja. Podjetju ie uspelo nabaviti nekaj uspelih filmskih stvaritev, ki so nastale v svetu v zadnjem času, in tako so lahko pripravili zgledno oblikovan repertoar. Razen tega pa so natisnili v katalogu tudi podatke o vseh tistih filmih, ki jih ima podjetje na zalogi in ki jim še ni potekla licenčna doba. Vesna-film je tako znova potrdila, da jo po pravici štejejo za najboljše jugoslovansko distribu-tersko podjetje. Želeli bi le, da bi naša kino-podjetja posegala po teh kvalitetnih in pestrih filmih ter z njimi obogatila svoje programe. Vsekakor pa ne bo mogel držati izgovor, da filmov ni na razpolago in da so zato sporedi na naših poletnih filmskih platnih tako slabi pravilen odnos ln pomoč. Portorož tu dobiva nekaj, kar „n„ji,___j bo daleč poneslo njegovo slavo in kar clanov v podkomisije znak, da na- bi ljudje morali spoštovati. meravajo osnutek, predno bi ga — To ni sicer dobiček, ki ga Je mo- dali V Dodrobnn ra7nram nhr^ goče takoj napisati z arabskimi šte- i -Vi• ,1 ,.•x" vllkami, toda bo bogato obrestovan nom' izpopolniti in konkretizirati kapital. do tolikšne stopnje, da bo resnič- učl^TiKosifn!ev']c.njeSbnoUSeniC n° ?draf današnjo stopnjo in za- - - • govorili samo o teža- vestno tendenco bodočega razvoja proizvajalnih sil v smeri krepitve materialne baze, samoupravljanja in drugih manifestacij (ma) Toda nismo govorili samo o vah. Mali Japonec Yoshlo nas je po zdravil z značilno sklenjenimi' rokami. Priklonil se je. Danes so kiparji že kot velika in pisana družina, toda prve dni so se DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala strokovno knjigo Andolšek-liovačič: TEMELJNI GOSPODARSKI RAČUNI Delo je izšlo kot prva knjiga ciklično zasnovane zbirke »RAČUNI V GOSPODARSTVU«. V celotni zbirki bo izšlo 10 knjig gospodarske matematike, kjer bo sistematično in pregledno obdelana vsa snov od najelementarnejših računov do najzahtevnejših nalog, s kakršnimi se vsak med nami srečuje pri praktičnem gospodarskem delu bodisi v poklicu ali v samoupravnih organih. celotno zbirko sprejema: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 MARK IWAia: 17 Ste>zo&tede>c Nekdo mu jr dal škatlico vžigalic. Pretepač je ono vžigalico prižgal, zavaroval plamcnčrk s prstjo, počepnil in položil vžigalico pod kupček listja. Sodrga Je pridržala dih in napeto čakala, kaj se bo zgodilo, Listje sr jr vnelo in nekaj trenutkov jr plamcnček .slabotno poigraval. Zardelo sr mi Je, da v daljavi slišim topot konjskih kopit, toda sodrga je bila v plamcnčrk tako zaverovana, da tega topota nI slis.-.la. Vžigalica jr zgorela in plamcnčrk jc ugasnil. Shrdbcllv jr vprasnil drugo vžigalico, počepnil ln podtaknil vžigalico pod isti kupček l'stja. Tokrat je ogrni zaplamrnrl ln sr jrl širili. Sem in tja jc kdo v množici obrnil glavo vstran, da ne bi gledal tega strahotnega prizora. Rabrlj, ki je podtaknil ogenj, pa jr st.il 7 ugaslo vžigalico v roki in opazoval svnjr drlo. I77.1 ovinka v soteski sr jr prikazal konjenik In gnal svojega konja proti nam v drncu. V trm hipu jc nekdo krlknil: *šrrif!« Zr v naslednjem trenutku jr bil jezdec srrdi gruče ljudi In zaustavil konja tako nanagloma, da sr jr žival postavila na zadnje noge. Zagrmel jr: »Poberite sr. sodrga!« \ si so ga poslušali — razrn njihovrga vodje. On sr nI prr-tnaknll s svojega mesta. Z drsnlco jr srgrl pn revolverju, toda šrrif jr. bil hitrrjšl. Potegnil jr svoj kolt in mu ga nameril v glavo, »Rokr dol, ti '.Ionski junačrk. Poteptaj ogrnj! Odvrži trga tujca!« Salonski junak jr poslušno napravil vsr, kar jr bil šrrif nd njega 7ahtrv.1l. Potrm jr irnrl šrrif govor. Na svojrm konju jr srdrl kakor kakšen vojskovodja In govoril hladno ¡11 odmerjeno, ne da bi poviševal gl.is. vendar jr bila vsaka njrgova beseda kakor udarec J z bičem. »Lepa slika. nI kaj reči. Prava družba za trgalr ušlvca ... Shedbrlb Higginsa... trga podleža. ki strelja ljudem v hrbrt ln sr usti. da jr junak. Od vseja na svrtu najbolj preziram sodrgo, ki hoir nekoga lim iti. V nnbrnl sodrgi šr nisem nalrtrl na rnega samega pravrga človeka. Zbrati sr mora vsaj sto podležrv, da bi sr upali linčati bolnega krojača. Sodrga 'il nlr drugega kot kup t strahopetcev. pa tudi kraj, ki sr stnlrga v njrm rodi, ni nič dru-grg.t kot najbolj navadno gnrzdo strahopetrev. V drvrtindevrt-drsrtlh prlmrrih od stn jr strahoprtre tudi šrrif.« Šrrif jr obmolknil — očitno zaradi trga, da bi to zadnjo mlsrl bolje prrverll — ln nadaljeval: »Šerif, ki dovoli, da mu sodrga odvlečc kakšnega ujetnika, jr najbolj umazan strahopetec na svetu. Po lanski statistiki jc sto dvainosemdeset šerifov zastonj prejrmalo plačo. Če bomo tako nadaljevali, sr bo kmalu tudi v medicinskih knjigah pojavila nova bolezen... šcrlfska mrzlica.« To mu jc bilo očitno všeč. Spet jc zastal, da bi o tej misli maler razmislil. »Ljudje se bodo spraševali: „Te šerif sprt bolan?" ,Da, lotila sr ga jc spet njegova stara mrzlica.' ,Potrm bo prišrl nov naslov. Ljudje nr bodo vrč govorili: Kandidiral jr za šrrifa okraja Rapaho?' marveč bodo rekli: .Kandidiral jr za strahopetca okraja Rapaho.' ,Za vraga, nr gre mi v glavo, kako da sr more odrasel človek bati sodrge, ki hoče nekoga linčati!'« Pogledal je ujetnika I11 ga vprašal: »Kdo si tujec in kaj si napravil?« »Ime mi jc Shrrlock Holmes. Ničesar nisem napravil « To itne jr napravilo na šrrifa močan vtis, čeravno so mu prav gotovo javili, koga hočejo kopači linčati. Obregnil sr je ob vse prisotne in dejal, da je naravnost sramota za državo, tla doživi človek, ki si je pridobil s svojimi čudovitimi podvigi svetovno slavo, takšno nesramnost ravno v Združenih državah. Potrm sr jr Shrr-locku opravičil v imenu vsega naroda in države, sr mu globoko priklonil, ukazal žandarju Harrisu, naj ga odvede v njegovo sobo ln mu zapretil, da bo osebno odgovarjal, če bo hotel Holmesa ktlo vznemirjati. Nato se je obrnil k ljudem ln sr zadri: »Poberite se v svoje luknje, golazen!« Ljudje so sr nemo razšli. Ko smo sr okrog poldne vračali domov, smo zvedeli, da jr Frtlock .lonrs ponori pobegnil Iz kollbr, v katrri jc bil zaprt. O njrm da ni nr duha nr sluha! Vsem jr bilo drago, da sr jr to tako l7trklo. Naj ga lš(r njegov stric, čr hoče, to je njegov poklic, v taborišču pa nima nihče niti najmanjše namere, da hi ga zasledoval. V. Deset dni kasneje: »James Walker« si jc lepo opomogel tako trlrsno kakor tudi duhovno. Jutri bom šrl z njim v Denver. Naslednjega večera. Kratko pisemce, ki jc bilo odposlano 7 nrkr vmesne postaje — Ko sva sla danes zjutraj na pot. ml jr Sammv Ilallicr šrpnil: »Nekaj bi ti rad povedal. Ko boš videl, da si jr Walkrr toliko opomogel, da bi ga novica nr mogla sprt potreti, mu reri: tisti davni zim in. o kntr-rrm nam jr bil pripovedoval, sr jr v rrsnici zgodil — zagrešil ga jr njrgov sorodnik. Prrd nekaj dnevi smo pravega zlot inri skupno pokopali — bil jc najbolj nesrečni človek na svetu — Plini Baknrr. Njegovo pravo ime jr bilo Jacob Filler!' Tako. draga mati. nr da bi vedel, koza pokopavam, sem pokopal tvojega moža in svojega očrta. Naj počiva v miru.« KONEC Priliodiipč! PržEtoiiiiiič! Naš slovi poESBosteEi LEV SEJNIN: STROGO ZAUPNO VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJKE Ne zamudite zanimivega začetka! Pravočasno si naročite Slovenski Jadran ali si ga zagotovite pri svojem prodajavcu! Krila >0 Se vedno Kratka, 7atn pa Jr pt>7ornost tembolj usmrr-jrn» na noge In seveda na no-ca\ Irr. /a večerne prlredltvr so ti modni ustvarjavrl Izmislili taki» okrašeno nogavlro, fr pa Jr frvrtj odprt, potrm so ti okraski okrog prstov 1S2 DNEVNIKOV NA" S VEDSKE.M Da ima na Švedskem tisk mnogo pripadnikov, najbolj .••govorno dokazuje podatek, po katerem izhaja v tej deželi, ki ima okrog 8 mih-jonov prebivavcev. kar 182 dnevnikov s skupno naklado blizu 4 milijone izvodov. ZA ČISTOST IN PRISTNOST NAŠIH IMEN Strmin V Notranjskem muzeju v Postojni vzbuja pozornost tudi Debcyfnua lopata Iz NOll. Miro Debevc Iz Malega Lbeljskega le kot aktivist v Razdrtem prinašal partizansko pošto oil leta 19IJ do UM", v ročaju lopate, ki Ima 22 cm globoko luknjo. Na sliki vidimo Mira Drbrv-ca, ki Se vedno dela na eestl, in njegovo lopato iz NOR Grič, ki sc samostojno dviga sredi Rižanskega polja in je bil še V zgodovinski dobi otok, .^r imenuje italijansko Sermin, knjižno Sermino. Kako jc to ime nastalo iti katera oblika je pravilna? Odgovor na to nam da zgodovina. Oblika Sermin ali Sermino jc nastala ir italijanskega samostalnika sterminio, ki pomeni v slovenščini krčevino, izkrčen svet, poseko, sploh ozemlje, ki jc bilo nekoč poraščeno z gozdom, pa so gozd posekali, da bi dobili obdelovalno zemljišče. Koren jc indocvropski in jc dal v slovenščini samostalnik zelo sorodnega pomena — strnišče (stara oblika sterni-šče), pokošena žitna njiva ali pokošen travnik in tudi strn (čez drn in strn), Omenili smo, da jc znano, kako jc bil Sermin nekoč otok, znano pa je tudi, da jc bil gosto poraščen z drevjem. Ko so drevje posekali, jc nastala tam poseka ali krčevina in italijanski Koprčani so hribi/ rekli preprosto /Sterminio, ali v narečju Stermin. Glas • t jc sčasoma izpadel in nastal je Sermin. Zakaj to ugotavljamo? Da bi ime poslovenili? A'c. Samo zato, da bi mu vrnili pravilno staro obliko. Ta bi namreč ustrezala prav tako Italijanom kot Slovencem, le da bi pomenila vsakim nekaj drugega; Italijanom bi ostal Stermin krčevina ali poseka, Slovencem pa S t r m i n strm hrib. Po stari obliki (ko »c* še ni izpadel) bi bili obe obliki enaki — Stermin. R. Slavni ameriški rlrktis bratov Itlngllng Jr začel obiskovati vse bolnišnice v ZDA. Holnlkl so pač najhvaležneJJe občinstvo in 7ato so Izvajavel protrama vrč kot dobrodošli. v neki bolnišnici v Ne« Vorku, odkoder Jr ta posnetek, Jr prisostvovalo predstavi vef kot :000 holnlkov, največjih simpatij pa Jr bil deležen slon. ki Je elegantno Izvajal tudi težke arabeske DEBATA O JEDILNEM LISTU V FRANCOSKEM PARLAMENTU Kaj nenavadno debato so načeli nekateri noslanci pred nedavnim v francoskem parlamentu. Poslanec Edouard Lcbas je namreč sprožil vprašanje, ali je umestno objavljati jedilne liste ob priložnosti slavnostnih kosil, ki jih prireja De Gaulle svojim gostom iz tujine. Lebas in njegovi pristaši namreč menijo, da je to i7.7.ivanje revnih Francozov. ko berejo poročila o rn/.košnosti vladnih krogov. Odgovor vladnega predstavnika: tudi objavljanje takšnih poročil je sestavni del francoske svobode tiska. nrez besed Vodno smučanje Je prav gotovo med najprijetnejšlmi poletnimi športnimi panogami. Tudi ljubka dekleta, ki Jih vidimo na sliki, temeljito Izkoriščajo kopallike naprave. Seveda ne pri nas, ker tega šr ne premoremo, čeprav tuji turisti pogrešajo vodne smuči — PrmrJ. kot ustvarjena sva druc za drugega! V neki letalski tovarni v Kaliforniji izdelujejo prt motorjev na raketni pogon. Montirali Jih bodo v prvi del rakete Satur-nus, ki bo v kratkem ponesla ameriške astronavte na I.uno. Vsaj tako napovedujejo ln upajo, da bo Slo vse po sreči ln po načrtih Namesto običajnih rezervoarjev so začeli na Angleškem uporabljati ra transport bencina velikanske avtomobilske gume, kt držo po 7.500 litrov. Zatrjujejo, da lahko na ta način čisto preprosto zakotrljajo bencin 17. enega kraja na drugega. PREMOG — ODLIČNO GNOJILO V laboratorijih irkutske univerze v Sovjetski zvezi so ugotovili, da je premog tudi odlično gnojilo. Na poskusnih površinah, kjer so potrosili zdrobljen premog oziroma premogov prah. so pridelali približno za petino pšcnice več kot na površini, ki so jo pognojili 7. drugimi umetnimi gnojili. VELEAKVARIJ V MOSKVI Pred nedavnim so dogradili v Moskvi akvarij, ki je največji na svetu. V njem bo namreč imelo bivališče okrog dva milijona rib, ki bodo imele povsem naravno okolje bodisi arktično, tropsko, sredozemsko itd. Ribe pa ne bodo zgolj paša za oči številnih obiskovav-ccv, ampak bodo z njimi oskrbovali tudi moskovski živilski trg. KOPER — 3. AVGUSTA 1%2 ZADNJA STRAN LETO XL — ŠTEV. 32 V Švedi poznajo skrivnost Pvalseto «toletle Je zaradi tehničnega napredka In hitre dejavnoitl krepko spremenilo Jlvljenjakr pogole, zato pa «e Jr pojavilo mnogo novih bolr-znl, ki »o nelzbcina posledica protiraravnega načina žlvlje-n)a. Mrd tr »odi tudi debelo-:. Debelost nI le grda. marveč tudi nevarna, kajti zamaičenl organi ovirajo redno prebavo, normalni krvni obtok In posle-rt:re so zamaHčeno sree, zama-i.'rna pljuča Irdvlra, Jrlra Itd. Debel ,':n\f'i trpi zaradi leno-tl Črevesja, Ima težave z Želodcem, daljr srčno ln pljučno astmo itd. Mnogi srčni infarkti. vi so <1 krvni pritisk. želodčni čiri, ovirano dihanje: triki udi. nagla utrujenost itd. »o neizbežne posledice, pa tudi živci trpijo ln tako imenovana meneže.-ska bolezen ni nič drugega kot posledica nesparr.et-nrg.i načini življenja oziroma prehrane. Ce teh bolezni ne zdiavlmo pravočasno, je lin-ko posledica prrrana smrt. Zdravi jrnjr s hemo-slntettčiU-mi sredstvi pa je večinoma zelo nevarno. V 310 |et starih zapiskih nekega tvrdskci;a zdravnika pa »o bili odkriti receoM o veg,--tabllnih, naravnih zdravilih, ki •o po 'tevilnih in natančnih preizkusih potrdili, da pri-oadnikl njegov dioiine niso le slučajno dočakali starosti ¡00 let. Švedi slove po lem. da radi dobro Jedo In pijejo In verjetno jr to vodilo starega zdravnika pred 300 leti, da bi odkril sredstva, ki kljub razkošnemu žlvljenlu r,e . kodu-jejo zdravju. Švedski čaj za shuifevanje .GHASSEX- jr popolnorna biološko učinkujoče sredstvo, ki pokaže pre.senrt-lllv učinek V najkrajšem času, nr da bi morali drž.atl dleto. Najbolj zamaSCen človek smr jesti vse, kar mu ugaja, lahkp opravlja svoj poklic brrz težav In motenj in vendar opazi Je po enem tednu, da •ginialo prvi kilogrami t ržr. Sredstvo jr ceneno in ne povzroča drugih posledic, ker .le sestavljeno iz. prlrodnih zelišč v pravilnih razmerjih In učln-ku)r samo blokatalltlčno. Šved- ski rliksir življenja .RIOJT-VF.NT ;r drugo biološko sredstvo, ki bi ga bilo treba uživati že od rane mladosti zaradi pravilne : i usmerjanja /iv-l:rn-.kih iunken. Pridobljeno iz. 37 zelišč, cvetov, korenin in semen, sorazmerno pravilno vsklajeno. Preprečuj- vf.ok krvni pritisk, pospršmr krvni obtok in prrsnovo, čisti jetra, lrdvlrr. vranico, mehur ln tudi dihalne organe, krepi srcr, želoder In črrvesjr. Pri r,talnem uživanju po kapljicah nudi človeku tudi v virokl :ta-rosti .-.v/, ¡r. mlndo.-!nl videz, podaljšuje življenje, krrpi živce ;n trlo. Svod -.ki antldlabetikum .DIA-BETEX" Jc ž" mnogim olajšal ž.ivljcnle In jim ga podaljšal, zalo Je čedno, da imenovana tri zdravila nl?o /nana. delali bi celo lahko, da .so ostala tajna za svetovno avnost. Vsekakor niso toliko razbob-nana ln to je Akoda. kaiti tisoči trpečih bi lahko v na -kraiirm času naJll olajšanje In ozdravitev. BERITE IN ŠIRITE SVOJE GLASILO O SLOVENSKI © JADRAN! BABILONSKI STOLP IN TURIZEM Irak naj bi postal Še bolj privlačen .'a tu r tur.ste. k. it: vlada «r ',• odločila, da betlo rekonstruirali legendarni babilonski stolp, ki naj bi stal blizu mesta Hilrh. 131 kilometrov Južno od Bagdada. V stolpu. ki ^a bodo zgradili po zbranih dokumentih, da bo po-v«čm enak temu zgodovinskemu stolpu tudi po notranji opremi, bodo vsako leto prlr---j.-.li razr.e festivale. Makedonski slikar Vrlkov se Jr v Portorožu kaj hitro znašel. Ker nI mogel svojih tlel razstaviti v ljudskem doniu. sr Jr odlo, I za razstavo v portoroškem parku. In komercialni uspeh Je hll zadovoljiv, saj Je Imel dovolj ohlskovavrev ln tudi kupcev... Malokdo, ki obtičr Goriška Brda vr. tla hortl po nemirni zrmni. V času velikih nalivov, na pomlad ln v leseni se prič-no namreč premikati plar.tl ?em!|e, ki drsr navzdol ln povzročajo škodo v vinogradih In sadovn. iklh. Z zemljo vrrd . potujejo tudi sadna drevesa ln trte. Tu pa tam pritisk zemlje poruši tudi oporne rest-ne zidove in zemeljska masa, ki drsi po fllšnlh tleh, zatrpa k.-.tcro Iz.merl cest. ki se vljejo po dolinicah med gričevjem. Za Brda Jc erozija sovražnik št. 1. Prejšnji teden smo naleteli na kmečko hišo, kalerc prebi-vnvrc je samo domača mačka. Hiša Jc žr vrč let zapuščena, ker je plaz. porušil poleg stoječe gospodarsko poslopje. Sedaj pa tudi zapuščena domačija kaže znake razpadanja in vedno večje razpoke. Išr.že. da se Jedro plazu _Ae nt povsem umirilo. Lr češnja, ki jc stala pred dvema letoma ob vogalu hiše. fe vedno rodi sladek sadež. čeprav kakih 20 metrov nižje, kot je stala nekoč. OZN flnanrira zavod, kjrr učijo gluhoneme po najnovejših metodah. Kitajska deklica Iz llong Konga (na sliki) sr uči govoriti tako, da jr položila prst ene roke na učiteljev nos ln prst druge roke na svoj lastni nosek. VčitelJ počasi In razločno Izgovarja besrrie, deklica ga posnema. Pri tem Imata na mizi še različne pripomočke, med katerimi so na prvem mestu risbe