Št. 7. V Gorici, dne 25. januvarja 1898. Tečaj XXVIII. Izhujn dvakrat na teden v štirih izdanjiii, in sicor: vsak torek in potek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ali v fJoriei na dom pošiljana: Vse leto.......gld. G-— pol leta........» 3 — Četrt leta.......» 1-50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici »tv. 9 v Gorici v ««ior&ki' Tiskarni- A« Gabršček; .vsak dan od 8. ure zjutraj do 0.''zvečer; ol> nedeljidi pa'od 8. Slavni zbor! Pred vsem nam je opravičiti, zakaj se je občni zbor zakasnil za dobre tri mesece. — Slavnemu zboru Je „ znano, v kakošuih razmerah je bil sklican na jesen državni zbor in kako viharne čase smo doživeli od tedaj v Avstriji. Politiški položaj je post.'.! tako zamotan, takč nejasen, kakor Se nikoli poprej; niti za en dan naprej ni bilo mogoče le približno uganiti, kaj nam prinese. Saj je bil celo sam grof B a d e n i še v soboto zvečer, ko je šel po viharnih urah k počitku, popolnoma gotov, da je nepremagljiv na svojem sedežu ministerskega predsednika, a v nedeljo potem je že izginil s politiskega pozorišča in na njegovo "mesto je prišel baron G a u t s c h. — Naša dva državna poslanca sta bila vsied takih negotovih odnošajev vedno vezana na Dunaj, a ker sla za občni zbor našega društva potrebna v Gorici, je naravno, da se la ni mogel vršili v njiju odsotnosti. Ko sta se pa gospoda poslama vrnila v Gorico, se je odbor takoj pripravljal na občni zbor. Ker pa je treba za občni zbor precej priprav, v prvi vrsti s sklepanjem precej obsežnih društvenih računov, ki morajo biti M dnij pred zborovanjem dogotovljeni in razglašeni, za-tegadei je bil določen letni redni občni zbor na današnji dan. — Odbor se nadeja, da slavni občni zbor sprejme to opravičenje odobrovaje na znanje. Pred vsem nam jo naznaniti, da pri zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor si je razdelil poleg neposredno izvoljenega predsednika, veleč. g. dr. Antona Gregorčiča, tako-le razne društvene posle: podpredsednik: veleč. g. Blazij Grča, župnik in deželni poslanec v Sem-pašo ; denarničar: g. Valentin Kancler, nadučitelj v p. in hišni posestnik v Gorici; t a j n i k : g. Andrej Gabršček, lastnik »Goriške tiskarne" iti urednik v Gorici; odborniki: visokor. g. grof Alfred Coro-n i ni. grajščak, drž. in dež. poslanec v Gorici; g. dr. Aleksij Itojic, dež. poslanec, zdravnik in hišni posestnik v Gorici; g. dr. Henrik T u m a, deželni odbornik, sodni pristav v p. in odvetniški kandidat v Gorici; vič. g. Franc Ž i g o n, semeniški profesor v Gorici; č. g. Josip Mašera, vikar v St. Mavru; g. Tomaž J u g, nadučitelj in posestnik v Sol-k a n u. Namestniki: vlč. g. Lovro J u -v a n č i č, župnik v Dornbergu; g. Jožef Klanjšček, posestnik v St. Ferjanu; g. Anton Mozetič, župan v Solkanu; g. Anton Muha, župan in dež. poslanec v Lokvah BEH-HUR, Roman It časov Kristusovih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK VVALLACE. Poslov. Podravski. PRVA KNJIGA. Votlina v Betlehcniu. (Dalje). »Votlina, v katero vas peljem" jim je rekel, je „služila nekdaj tvojemu predniku, Davidu, da je vanjo zaganjal čedo. Potem, ko je zasedel prestol, je prihajal večkrat v staro hišo svojih očetov ter pripeljal s seboj dokaj vozne živine. Jasli so še dandanes takošne, kakoršne so bile ob njegovem času. Ljubše ti bo počivati bodisi tudi na tleh na mestu, kjer jo on počival, pa tudi ugodnejše bo to prenočišče, nego na dvorišču, ali na razpotju. Tu so vrata, ki drže v votlino'4. To zavetje res nt bilo odlično, niti ugodno, toda naši popotniki — preprosti ljudje — so bili zadovoljni z malim. Sicer pa se je zidom tačas večkrat pripetilo, da so morali i,- XU zavetja v votlinah. Kolikim važnim slučajem v zgodovini Izraela so služile za tla temne stene votlin! Našim popotnikom, rojenim v Betle-hemu, tako zavetje gotovo ni bilo novo; v na Krasu; g, Miha Z e g a, nadučitelj, posestnik in župan v Kanalu, Odbor jo imel od zadnjega občnega zbora o s e m rodnih sej, goriški odborniki pa so se shajali ob potrebi še k posebnim posvetovanjem. Pri teh so se pretresala razna vprašanja, ki so silila na površje, bodisi v občni ali naši domači politiki z vednim ozirom na lo, kaj storiti, da bi bilo v korist slovenskemu narodu v obče, Slovencem na Goriškem pa še posebe. Slavni zbor! Za seboj imamo viharno leto KSU7., kakoršnih Avstrija ne pomni mnogo, a slovenski narod tudi ne! Spomladi je bil razpuščen stari, obnemogli, za vsako pozitivno delo nesposobni državni z b o r, ki naj bi se zopet sešel pomlajen z zastopniki nove, pete kurijo. Slovenci na Goriškem smo smeli pač upati, da si ohranimo prejšnja dva mandata in da si pridobimo še tretji mandat nove kurije, ker imamo v deželi dvotretjinsko večino. Toda nasprotniki so se vrgli z vso silo celo na peto kurijo, dasi so dobro vedeli, da imamo Slovenci okoli 100 glasov (volilnih mož) večine. Upali so, da volilni možje V. kurije bodo kar na prodaj, da poletu za onim, ki več plača ; denarja v tak »prelepi" namen je bilo veliko na razpolago, — Bati se jim ni bilo ničesa iu se tudi niso ustrašili nikakoršiiega sredstva, saj so bili gotovi podpore m zaslombe raznih veljavnih činiteljev v deželi. Tako nam je med drugim znano, iu za to trditev se ne bojimo nikakoršiiega oporekanja, da nasprotniki so imeli na razpolago uradnih glasovnic, kolikor so jih želeli. Ali najlepše je to, tla s temi glasovnicami so hoteli kupovati slovenske glasove, češ: z uradno dostavljenimi glasovnicami se kupljeni volilci izkažejo kjerkoli bi bilo treba, da so napisali ime slovenskega kandidata in da se torej tako tudi volili, v lonec bi pa vrgli te druge tudi uradne glasovnice bodisi ie prazne ali z imenom laškega kandidata. A najlepša je še ta, da nadzorovanje takega iškarjotskega početja bi se imelo vršiti s pomočjo raznovrstno odtisnenega uradnega pečata, po katerem bi spoznali, ali je kupljeni volilec !udi res držal dano besedo, na kar bi šele sledilo popolno izplačilo jude-ževih grošev. Toda v čast našim volilnim možem pele kurije moramo naglasiti, da so zaničevanjem odpodili zapeljivce od sebe; tak6 ni nasprotnikom nič pomagala tudi podpora raznih veljavnih činiteljev v deželi, spletkarski na razpolago stoječe glasovnice so ostale neuporabljene, in tako ni bilo treba niti one toli pretkane kontrole, koliko izdajalcev bo na slovenski strani. njih rojstnem kraju je bilo namreč mnogo votlin, v katerih so prebivali ljudje. Niso se razjezili tudi nad tem, da prostor, v kateri jih je zapeljal stražnik, je bil hlev. Saj so bili tudi oni potomci pastirjev; ti pa so s čedo, zvesto svojo tovarišico, navajeni prenočevati v hlevu. Ta običaj je še dandanes ohranjen v jutrovih deželah, in šotor Beduina služi v zavetje konjem in njegovim otrokom ob enem. Votlina, pred katero so stali, je bila ozka in nizka; niti oken nt imela. V pročelju so bila vsekana v skalo vrata, viseča na močnih tečajih in pobarvana z žolto barvo. Med tem, ko je stražnik odpiral vrata, so ženske stopile z oslov. Popotniki, razgledajoči se v temi, so stopili v votlino. Ta je bila štirideset čevljev dolga, devet visoka in 12 — 15 široka. Ob steni so bile postavljene kamenite jasli, sredi votline je ležala na kupu slama, seno, zrnje in druga semena, pokrita z debelo plastjo prahu. Od stropa so visele nalik raztrganemu platnu debele plahte pajčevine. »Vstopite*, reče stražnik in, obrnivši se k Mariji, doda: »AH hočeš tu prenočevati?" »Ta prostor je posvečen s spomini", mu odvrne. Zdi se pa, da j o d n e g a izdajalca smo žal vendarle imeli, preslepil ga je zapeljivi manion v podobi suhega zlata. Nam bodi ta jedlni slučaj v rosen opomin, da pazimo vselej že ob prvotnih volitvah, kakošne volilne može volijo po nekaterih občinah. Kar se ni posrečilo nasprotnikom v V. kuriji, lo so dot^gli v vele posestvu; odvzeli so nam mandat, ki jo bil poprej v naših rokah. Toda, slavni zbor, po lak6 neizmerno n e j e d n a k e m boju med nasprot-niki in nami ni bilo mogoče pričakovati drugačnega izida. Nezakonitosti, nasilstva, grdo podkupovanje s tisočaki, to je bilo orožje, ki je zmagalo. Vrhu lega smo bili Slovenci osamljeni v tem boju, dočim so imeli nasprotniki na svoji strani birokracijo, vso aristokracijo in popoln vladni aparat. V utoku proti tej volilvi je naštetih okoli 80 slučajev očitne nezakonitosti aH samovoljnosti, Uspeh zadnjih državnozborskih volitev jo bil torej tak, da smo zmagali Slovenci z «1 v e m a kandidatoma, nasprotniki pa s tremi, kar jt -,ač ,primerno" razmerje s prebivalstvom, t. j. dve tretjini Slovencev in j e d n a tretjina Ftirlanov iu Italijanov s slovenskimi renegali vred! — In ker so zgubili naši rojaki v Trstu in v Istri pod jeduakhn pritiskom tudi dva m a u-d a t a, imamo zdaj na Dunaju vsi primorski Slovani lo štiri zastopnike, nasprotna m a n j š i n a pa jih ima — o n a j s t. Številke jasno govore o grozoviti abnormalnosti odnošajev v deželi! Zajedno so nam bile to številke navod, kakošno bodi naše razmerje do domače vlade v Trstu, ne preprijazno niti osrediiji vladi na Dunaju. Naše društvo je živo poseglo v vse volilne boje, toda proti toliki premoči na nasprotni strani ni bilo mogoče doseči ugodniših uspehov! Odstopajoči odbor si jo v svesti, da je storil svojo dolžnost! Kakošni odnošaji so nastopili po volitvah na Primorskem v obče in na Goriškem posebe, to je gotovo še v živem spominu gg. zborovalcem. Zalegadel vsega tega niti ne omenjamo. Naglašati pa moramo pri tej priliki, da Slovenci na Goriškem se spominjamo vselej le z nejevoljo v srcu na ona spletka-renja proti našemu narodu. Vsa spletkarstva it, rovarstva po letošnjih volitvah so imela edh •> le namen, potisniti v bolj pozabljivo ozadje • sa grda nasilstva proti Slovencem in Hrvato i na Primorskem ter po vrhu vseh krivic b volitvah še razkričati nas, da smo n e mi r n i, morda celo državi in javnemu redu nevarni, vsekakor pa s u r o v i in zdivjani življi, katere treba krotiti le s silo, z bodali in ostrimi zapori ob kruhu in vodi. Odtod vsi »agenls provocateurs" v okolici, odtod breztaktnost od strani onih, ki bi ' »Torej vas pustim same. Mir z vami!" Ko je odšel, jamejo si popotniki pripravljati ležišča. VIII. Luč na nebu. Kmalu po solnčnem zahodu je v »khanu" zavladala tišina. Židje, obrneni z obrazi proti Jeruzalemu, so deli roke navskriž na prsih, šepetajoči molitve Jehovu; bila je to sveta deveta ura, ob kateri so se v svetišču na gori Moriji darovale žrtve. Po končani molitvi so nekateri sedli k večerji, drugi pa se podali počivat. Cez kratko so luči ugasnile, zavladala je tišina in sen. * * * Okolo polnoči zakliCe nakrat nekdo na strehi: »Luč, luč na nebu! Vstanite, bratje in glejte!* Na ta glas so ljudje še napol zaspani skočili s postelje, toda pogledavši na nebo so bdi nakrat zdramljeni. Klicali so drug drugega, hiteli pod milo nebo ter obračali oči kvišku. In videli so na nebu pasmo svetlobe, segajočo od najvišjih zvezd do zemlje; pa^mo je bilo od zgoraj široko, da je zavzemalo skoro ves nebeški obok, ki pa je postajalo morali vselej najbolje vedeti, kaj je prav in spodobno ... Toda mM pozornosti ni ušl6 tako ravnanje z nami in — zapomnimo si ga za vselej! Naravno je, da po vsem tem, kar se je zgodilo proti Slovencem od letošnje spomladi dalje, smo se otresli tudi mi marsikaterih pomislekov ter začeli še resneje misliti — sami za se po geslu; »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!" — Odbor »Sloge" je začel misliti tudi na boljšo po-litiško organizacijo, v kar je potrebno po njegovih soglasnih mislih pred vsem stalnega tajnika ali uradnika, ki bi imel za jedno osebo dovolj posla. Doslej se Se ni posrečilo, pridobili društvu take delavne moči, Vendar nam je pozdraviti marsikak napredek v deželi in posebe v Gorici. Trgovina in obrt na slovenski slroni sla bolj živahni in bolj samostojni na Cisto slovenski podlagi, ne pa kozmopoliliški, 'kakor jo bilo poprej. Duhovi se ločijo, pojmi med nošo in v a 5 e se jasnijo, in to je prav! V Gorici je mogoča v največji meri lo Cisto slovenska ali čisto italijanska trgovina in obrt, oni »šviga-švoga Cez dva praga" pa mora izginili! Letos je bil napravljen velik korak naprej do tega smotra! — Seveda ni šo vso takt'), kakor bi si želel vsak rodoljuben Slovenec; v to 5o nismo pripravljeni niti na deželi niti v mestu. Vsak zaveden rojak pa deluj po migljajih iz Gorice, in konečna zmaga ne bo daleč! Med raznimi veselimi pojavi naj omenjamo le »Trgovsko-obrtno zadrugo", ki se jo ustanovila letos in ki ob-ta velikanskih uspehov. O ustanovitvi te zadruge je bilo najprej govora v »Sloginem" odboru, na kar je šele prelepo misel izvršil na vzgleden način društveni odbornik gdsp. dr. H. T u m a. Zadruga posluje zdaj seveda neodvisno od našega društva. — Takoj potem se je ustanovilo »Trgovsko-obrtno pospeševalno društvo", ki ima poučen in agitatoričen namen. (Konec prih.). Slovenci in mednarodni promet. (Izviren dopis iz Alcksandrijc). 3. Trgovina z losom. (Dalje). Po zadnjem primeru sestavim sledečo sliko. 1. Slovenski kmet. 2. Žagar. 3. Agent. \ 4. Trgovec z lesom v Beljaku. I 5. Veletrgovcc v Trstu (ali ko- > Pijavke, misijonar). j G. Veletrgovcc v Alcksandriji. J 7. Majhni arabski trgovec. 8. Jutrovec. ožje, čim bolj se je bližalo vidnokrogu. Najsvetlejši njega žarki so padali na ,khanft, zlasti na kvišku štrlečo skalo na zahodni strani. In bilo je tako svetlo, kakor sredi belega dne, da so ljudje razločno videli drug drugega v lice. Bolj plašni so se tresli strahu in še najpogumnejši so govorili le polihoma med seboj. „Ali si že videl kedaj kaj podobnega?" so povpraševali drug drugega, »Nemara seje zvezda razletela ter pada na zemljo", je odgovoril nekdo sredi tolpe. »Kadar pada zvezda, premine njena svetloba kakor bi trenil". »Ha! jaz vem, kaj je to!" zakliče jeden pogumnejših, »pastirji so zapazili leva, pa so zakurili, da ga zapodi od Črede". Ljudje, to slišavši, so se nekoliko pomirili. „Tako, gotovo je tako; uprav sedaj imajo dokaj živine v dolini". Toda drugi, razsodnejši, so odkimavali z glavami. »Ko bi tudi znosil na jeden kup vsa drva iz vseh dolin Judeje ter jih zažgal,. ne gorelo bi tako jasno in plamen ne bi segal tako .isoko". Po teh besedah je zavladala mučna tišina. »Bratje", omeni naposled žid z osive- Predno pride les našega kmetica jutrov-skemu kmetien v roke, je napravil torej šest štacij, bil lastnina š?stili različnih gospodarjev, od kojih ga vsakateri prav pošteno «kisti^. Les n. pr. ki ga proda koroški kmet za 40 for, kupi Jutroveo za 148 for.. (primerjalno) Kmet (Žagar) za deske . . . • • • - • 4° for-Prevoznina na ladiji in železnici (marimum)....../..... 25 for- Carinarina pri nvozu v Egipet. . • _.___&_2__ • • ¦ Skupno ... 69 for. Čisti dobiček raznih kupčevaleev ... 70 » Postranski izdatki kupčevulcev . ._.___«L-L— Cena pri prpdaji na Jutrovem ... 148 for. Mi vidimo torej, da naš kmet 70 foriatov na vsak način zgubi. Da ima kmet umno zadrugo, ki ima v Aleksandriji svojo prodajalnico in zalogo, bi se vsa reč znatno spreobrnila. .Kmet (žagar) dobi za les 100 for. — 100 for. namesto 40 for. Upravni stroški zadruge 10 for. 4g f(>J. Dejanski izdatki zadruge 38 » _ __ Prodajalna cena na Jutrovem — 1*8 for. Skušal sem vso reč na teh primerih približno razjasniti. Slovenski les preko Trsta, flenetek in Reke je dobil zadnja leta mogočnega konkurenta v švedskem, ruskem in sibirskem lesu, ki je kot severni les trpcžnejši, finejši in se tudi draže plačuje. Tu preti tedaj vsako leto akutnejša kriza našemu lesu, trgovine v Trstu to silno občutijo in skušajo, da si ne znižajo dobička, tlačiti ceno pri kmetu. Da gre to še par desetletij tako naprej, bo moral kmet svoj les skoro zastonj oddajati in ves dobiček pojde raznim kupčevaleem v žepe. Tu je vsekakor dolžnost slovenske inteligence, posebno naših psevdo ekonomov in socijalnih izvedencev, narodni slovenski masi, ki v temnem tava, priskočiti na pomoč. Rusi so jako agilni, ruski parobrodi na Sredozemnem morju se vsako leto množe, med Črnim morjem in Aleksandrijo plujejo n. pr. mogočni parobrodi »Orel" »Carica Olga", »Čihačov* i dr. Najinteresantnejše je pa, da gre del sibirskega lesa letni čas po reki Obi in Jeneseju v Ledeno morje, obkroži Skandinavijo, in pride preko Anglije in Španije v Egipet. Jedina sreča našega kmeta je le ta, da so komunikacije med Sibirijo in Jutrovem jako primitivne, težavne in silno oddaljene. »Der Himmel ist hoeh und Sibirien weit", — bodi tedaj povedano našim socijalnim izvedencem, da bi se kdo čez mero ne vstrašil. Snujejo se kmečke zadruge. Glavni pridelek, ki bojo imele raaspečavatš, bo vsekakor les. Žita Slovensko ne rodi v obilju; živina ima že svoja trgovska pota, tu zadruga ne bo imela kaj opraviti; ostane tedaj le M vino in sadje; ki ima pa po večini le krajeven značaj in ne dosega nikakor važnosti trgovine z lesom. Kaj bo tedaj z lesom? »Vse dobro za Slovence pride iz nebes in Dunaja", — to je neka vrsta tajnega programa, neke vrste naših voditeljev. Prvi del stavka, ki vpošteva globoko ukoreninjeni krščanski čut v našem narodu, in nas je od nekdaj vodil in tolažil, je dober; zadnja pritiklina, ki so jo vstva-rili nekateri naši politiki, je slaba. Jaz pravim, »pomagajmo si sami in Bog nam bo pomagal!" Pustimo up, da mora priti vsaka inicijativa z Dunaja/Kaj bo torej z lesom? Hočem biti malo hudomušen. Vse pri nas tež? na Dunaj. -Pri kmečkih zadrugah bodo vsekakor nosili nekaterniki prvi zvonec (venia verbo)., V kolikor jaz poznam naše gospodarske, izvedence, ni nemogoče, da svetuje kdo,-postaviti zadružne 2aIoge na Dunaju. Saj imajo naši „onorabili" tam tudi državni zbor. Če pojdc tudi slovenski les na Dunaj, se bo tam lahko razprodaja!. Kdo ne bi poznal peklenske moči naših gorjač!? Posebno ta „artikel* pojde. Če se začne gospoda v zboru zopet »ravsati", bo Wolf imel priložnost, praktično študirati izvrstnost našega blaga..... Ali še nekaj sem pozabil, ostalo mi je na jeziku: Gospoda, bomo-li rnar tudi les.prodajali vojaščini!? Tako bi vsaj v Avstriji ostal in bi ne bilo treba prekoračiti čmo-žoltih kolov, ne bilo bi treba barantati s turškimi pasjeglavci in zamorci. Kaj tedaj z lesom? Pustim-šalo. Les je, lahko rečemo, naše jedino, specifično slovensko blago za izvoz. Les živi in vzdrži v slabih letih več nego polovico našega naroda. Ni-li teiaj trgovina z lesom jedno naj vitalnejših gospodarskih vprašanj slovenskega naroda!? Ko sem govoril o »mizarski zadrugi", sem omenil pota, katera bi imela i naša lesna trgovina slediti. Težkoee so tu seveda večje. Če se hoče kmetom pomagati, se morajo združiti. Izvoz lesa hoče kapitala. Vseslovenska ali le deželne zadruge za "govino z lesom so ne-zmisel. Stvar, ki je preveč komplikovana, zgubi ono agilnost, ki je trgovini prva potreba. Kmečke zadruge naj delajo z najbolj ko mogoče pri-prostimi aparati, ki dajo kmetom zadrugarjem vsaki čas lahkoto, pregledati vso vrsto zadružnih transakcij. Ne daje-li le možnost celo trgovino pregledati trdi inteligenci kmečki ono zaupanje, ki ga bo zadruga v veliki meri potrebovala!? Po mojem mnenju bi bilo jedino prav, da se združijo kmetje kakili a do 4 občin v jedno zadrugo. To bi bila tedaj zadruga, v kateri bi kmetje drug drugega osebno poznali in vedeli, komu zaupati in koga odstraniti. Tako vstanov-Ijena zadruga bi imela veliko jednoličnost, isti položaj, iste komunikacije, isti prevozni pot po železnici, torej tudi jednakost prevoznih cen. Cel aparat bodi priprost! Ekspedieijo po železnici, ukrcanje na parobrod v Trstu, izkrcanje v Alelcsandriji, prodaja v društveni zalogi na drobno in na debelo, so toli priproste stvari, da jih vsak kmet lahko oskrbuje. Tarifi na železnici in parobrodih so stalni, cena vsaki vrsti desk v Aleksandriji se radi konkurence le neznatno menja (minimum prodajalne cene naj se vsako pot določi), — zadruga ima torej vse hthkoče, svoje zaupne može in prodajalce (ukrcalce in izkrcalce) kontrolirati. Nadzorovalni odbor sestavi c. kr. konzulat v Aleksandriji izmed tukajšnjih Jugoslovanov, če si ga ni že zadruga sama prej oskrbela. Vsaka zadruga bi morala imeti kakih 10 do 15 žag, da je v stanu oskrbljevati svojo zalogo vsikdar popolnoma in brez zamudka. (Dalje pride). . ] »r. Karol Pe&rfk. DOPISI. 85 dežele. — (O h, t e pravde!) — Pogovarjal sem se nekedaj z neko odlično osebo o prebivalcih v B. Ista mi reče: »Škoda, da so ti ljudje razdeljeni pod dve sodniji; boljše bi bilo, da bi spadali pod eno samo sodnijo, in ta naj bi bila -tam kje v deveti deželi, potem bi ne bilo toliko tožb iti pravd med njimi*. A ne samo v B., tudi pri nas se dobe ljudje, za katere bi bilo boljše, du bi bila sodnija v deveti deželi. So osebe, katere kar iz trte izvijejo uzrok, da se te tožarijo in pravdajo. Tožbe in pravde so jim glavna naloga v življenji; to jim je tako potrebno kakor ribi voda. Ne pomislijo pa, kako sami sebi škodujejo, premoženje vničujejo, otrokom pa pripravljajo beraško palico. Naj navedem le jeden slučaj: Gospodar, kateremu so tožbe in pravde prešle že v kri in meso, in čegar zemljišče meji z občinsko potjo, hotel se je pri tistej lastiti nekih pravic. Nastala je med njim in občino dolga pravda. Konečna razsodba se glasi v korist občini, a nasprotnik mora nositi vse stroške, ki znašajo okroglih 600 gld. Vsa last pa, radi katere seje .prav d al, je vredna ko mej jedno krono! Menda ni treba daljšega pojasnila, da pravde prisilijo marsikoga, da nastopi „rakovo pot". Torej: Varujte se pravd! limi lasmi, „pravim vam, da je to lestva, uprav ista, katero je videl naš očak Jakob v spanju. Blagoslovljen bodi Bog in Gospod naših očetov!" In popadli so na tla ter mu dali vsi j najvišjo čast. IX. Kristus se je rodil. Za poldrugo milja od Betlehema se je razprostirala ravnina, oddeljena od mesta s kopico gričev. Po njej so rasle ciprese, hrastje, divje. smokve, v njenih jarkih so dozorevale murbe in oljke. Na'severni strani se je nahajal obširen vrt „marah", kamor so ziganjali pastirji na noč svoje črede. Kameni to njegovo obzidje je bilo visoko za človeka, vsekako pa je včasih lev aH tiger, prignan od- gladu iz puščave, pokukal za njegovo steno ter razširjal strah in opustošenje sredi črede in pastirjev. . Unanja stran obzidja, da bi bila pred temi krvoločneži bolj varna, je bila ograjena z gostim plotom iz trnja. Onega dn6, ko se je pripetil dogodek, opisan v poprejšnjem poglavju, je nekoliko pastirjev, iščočih za svojo čredo sveže paše, zagnalo čedo v dolino. Že od jutra so se razlegali v njej klici, veseli smeh, zvončki koz, lajanje psov in meketanje ovnov. Iz Komna, 23. jan. — (J o ž e f Š1 u n-der). — »Zarja večerna, Slava nezmerna8. Stritar. Vrl rodoljub in pravi šolski prijatelj je prečastitt gospod Jožef Šlunder, mnogoza-služni vikar in učitelj v Gabrovici pri Komnu. Ta mladinoljub se je porodil 1. 1826. v Kobaridu na Tolminskem ter se je posvetil duhovskemu in učiteljskemu stanu. Najprej postal je šolski pomočnik 1. 1852. na takratni trivialni šoli v Kobaridu in kmalu p0tera _ 1855. I. — je bil kot učitelj na tej šoli potrjen. Tamkaj je služboval jako uspešno in sicer kot učitelj in duhovnik. Kako težko J3 spolnovati dolžnosti dvojnega stanu, zna oni. ki je pač to že sam poskusil. Koliko tak Človek lahko človeštvu koristi, nam pove bivši škof Slomšek, ki je pisal: ,Moder in imet učitelj več koristi človeštva kakor najslavnejši vojskovodja, kateri kroti sovražnika in kateri si mesta osvoji". Potem ko je preč. g J. Šlunder 3 leta v Kobaridu služboval, ga je škofijski ordi-narijut premestil v Lipo (v komenskem okraju), kjer je kot učitelj in duhovnik služil 3 leta. Od tam je bil premeščen v Trnovo pri Kobaridu in tam je deloval 4 leta, od koder je prišel zopet v Lipo, kjer je ostal še 4 leta. —- Prišel je potem v Branico; tam je služboval od 1. 1869. naprej; konečno je bil nameščen mnogo let v Gabrovici pri Komnu kot učitelj in duhovnik. Do 1. sep!. I. 1807. bil tam učitelj-voditelj in vikar. O tem času je pa visoki e. kr. deželni šolski svet tamkaj ustanovil redno enorazrednico, ker preč. g. Šlunder zbog svoje starosti ni mogel več dveh bremen nositi. Ker je bila komonska sliri-ra/,rednica prenapolnjena zbog prevelikega števila šoloobiskajoče mladine, odvzelo se je komenski šoli 50 otrok, spadajočih pod občino Tomaževico, in jih všolalo v Gabrovico. Rednim učiteljem pa se je imenoval g. Fr. Kotnik. Preč. g. Šlunder je tedaj učiteljeval 45 let. V tem času je bil tudi — od 1 1809. do 1876.1. — učiteljski zastopnik v okr. Š. svetu. Ves čas svojega službovanja je bil priden in vesten učitelj in duhovnik in kakor poslednji še sedaj službuje v Gabrovici. Kaj se pravi 45 let šolski prah požirati, zna ceniti oni, ki je že mnogo let to sam poskusil. Zato veljajo preč. g. Šlundru Stritarjeve besede: Ko se je solnce nagnilo k zapadu, so i pastirji svoje črede v „marahB, na kar i zakurili ter si pripravljali večerjo. Jeden njih je stal na straži pri vratah. Bilo jih je šest. Nekateri so stali, drugi, grejoči se pri ognjišču, ležali na tleh.; Vsi so bili zagorelega lica, kodrastih las, prepaljenih od solnca — hodili so vedno gologlavi' — in dolge brade so jim segale do prsij. Ovčja koža, prepasana čez ledja z debelim pasom, je pokrivala do kolen njihovo telo; roke in jioge so imeli gole, samo stopala so jim tičala v debelih opankah. Čez levo ramo so imeli obešeno mavho z živežem in s kamenjem za pračo. Poleg njih so ležale pastirske palice — znamenja njih poklica ter bramba v slučaju napada. Takošni so bili židovski pastirji. Na videz divji in surovi, kakor njih ovčarski psi, gre joči se ob enem ž njimi pri ognjišču, prat za prav pa tihi in prostodušni radi občevanja s prirodo in z živalim!, - zaupanimi njih skrbi. Po/živaje večerjo so se fazgovarjali med seboj. Pogovarjali so se o čredi, ki je bila jedini predmet vseh njihovih skrbij, zvesta njih tovarišica in oslada njihovih potovanj. Dogodki spreminjajoči obličje zemlje in narodov niso jih prav nič zanimali. Slišali so sicer večkrat, da je Herod Mnogo je let, Dolgo trpljenje. Malo miru, Mnogo sadu, Zarja večerna, Slava nezmerna".. Visoki c kr. dež. šol. svet je uvaževal mnogoletno delovanje preč. g. Šlundra ter mu podelil v dogovoru z deželnim odborom 200 gld. letne pokojnine, katero je blagi mož gotovo zaslužil, kajti: „Der Stand der Volks-schullehrer ist der Truger derCultur furdas Volk" piše Frohschammer. In preč. g. Šlunder je gotovo deloval v tem smislu; tedaj je tudi zaslužil to majhno pokojnino, katero naj bi blagi mož še mnoga leta užival! Kličemo mu tedaj: „Za trud z neba naj blagor Ti rosi, In mnoga leta Bog Te naj živi !" Prijatelj na Tabru. *) Z Ijlvkst. — Prejeli smo n astopni dopis in ga priobčujemo doslovno: Slavni zastop in odgovorni urednik Soče v goriški tiskarni Andreja »iaberšček! u Gorici. *) Ob tej priliki bodi povedano, da je pred. g. Šlunder 9slavec slovenski", kajti on je pesnik. Pri raznih slovesnostih smo ga slišali kot govornika govorili v vezani besede, katere je kar sipljal, kakor iz rokava. " Pis. zidal palače ali gimnazije, da se je podal kam na vojsko — toda kaj je bilo njim to mar? Ko so vodili črede preko gričev, jim je doletaval časih na ušesa glas bojne trombe, in gledaje bojazljivo izza grmičja, so videli korakajoča krdela, včasih cele Iegijone; a ko so prešli mimo in ž njimi vred tudi strah, so si pastirji belili glave, kaj bi mogli pomeniti orli in leskeče se tarče; primerjali so življenje teh vojakov s svojim in potem se jim je njih življenje zdelo še prijetnejše. A ti preprosti ljudje so vendar temeljilo znali predpise svoje vere ter jo gojili globoko v svojem srcu. Vsako soboto so po osnaženju svojega telesa >li v sinagogo in dasi so tam sedeli daleč p;oč od ladije, vendar, ko je „chazan" , nosil naokrog »Toro", ni je poljubil nihče z .ečjo jubeznijo nego oni; ko je »shehiaeh" oital tekst, ni ga poslušal nihče od njih z večjo vero; ko so zapustili sinagogo, ni nihče tako pogostoma in tako dolgo premišljeval o nauku duhovnikov. Jedua vrsta Sheme je bila vsa njihovo znanje, namreč: da »Gospod je njih jedini Bog in da Ga morajo ljubiti z vso svojo dušo" In ljubili so Ga prisrčno. V tem je bila njih modrost, ki je bila večja od modrosti kraljev. Ž ozirora na slavno isto tiskano in izdano Sočo z dne 11. januarja 1898. Štv. 3. Tečaj sene vidi Udano pod pisano županstvo se pritožuje čez to obreko, kar ni resnično, da njegova soproga pod pisava ali podpisuje kake uradne ali tudi ne uradne spise, in tudi ne novenih spričeval uradnih in ne uradnih. Občinski pečat tudi ni novenemu na razpolago razum takim kateri ga imajo pravico rabiti, ki jem ga županstvo iz roči, ako bi moralo kam od potovati, to je pa pravilno dase namestnik postavi en podžupan ali starošina kadar ki je zmožen delo oprau-ljati. Istega županstva ni od šlo no veno število u letu ne 1897. in 1898. ne na slavno c. k. okr. glavarstvo, in na c. k. okr. sodišče in na c. k. davkarijo, in u neveno občino in na veleslavni deželni odbor, in na c. k. namestništvo ne. Kdor je to izporočil. Tiskarni Goriški Gospoda Andrej Gabršček ta je en dobri lažnjivec, ali pa mogoče daje bil le ta sam tak daje iz dal dovoljenje usakimu neč ured-nežu ali usaki osebi dovoljenje za naprau-Ijati take in druge opravila tiln skrbno soprogo svojega bivšega podžupana, ljubljeno mater svojega sedanjega najmlajšega podžupana, veleposestnika itd. in predobio taščo dveh svojih občinskih zastopnikov. Nešlt-vilne sveče in mnogi venci so zaljšali krasen sprevod in pogrtb nepo-zalne jiokojnice, katera sedaj z ljubeznijo zre spred božjega prestola na svoje blago žalujoče otroke. Rodoljubni, najodličnejši doruberški družini naše iskreno sožalje: blagi pofcojnici pa nebeško plačilo, katero si je gotovo priborila s svojim vzglodnim živ-Ijenjeiijem! N. v m. p.! »Sežanska Čitalnica" priredi dne I. februvarja l.^.ls, ob 7. iu pol zvečer \ prostorih pri „Tnh kronah" \eselico s plesom. Petje bo izvajal čitalnični zbor. Med točkami in pri plesu bo sviral oddelek orkestra c. iu kr. pešpolka št. 47. iz Gorice. V-stopiiina za osebo 2 kroni. Cwti dohodek je namenjen zakl.idu ubožne šolske mladino. Dame v plesni, gospodje v salonski toaleti. Zahvala. — Gospod Oddo L e 11 as s i v Gorici je daroval ubožcem občin Deskla, Anhovo i:» Kanal 100 gld, ker so mu naši občani o priliki plovlienja po Soči v nesreči prišli na pomoč iu nalovljena drva pustili nedotaknjena, (za kar so bili pa odškodovanj. Za ta velikodušni dar se v imenu ubogih toplo zahvaljuje županstvo Deskla, dne 22. jan. 1898. A. K o n j e d i c. Dopisnice s fotografijami. ~ Fotograf Anton Jerkič v Gorici izdeluje dopisnice s fotografijami trgov iu zanimivejših vasij na vsem Goriškem. Kedor jih hoče imeti v razprodajo, naj se obrne naravnost dogosp. Jerkiča. 45 10 1 Listnica uretluištva. — (J. (lop. ,Iz Sernpaske županijc": prihodnjič. Deželni zbori. V tržaškem zboru je interpeloval posl. Denussi deželnega glavarja radi odsotnosti slovenskih poslancev, in je te zasmehoval, Češ, celo leto hodijo v občinski svet in se ne hoje za osebno varnost, a čim zboruje občinski svet kot deželni zbor, se bojo za svojo varnost. Deželni glavar je odgovoril, da se slovenskim poslancem ni nikdar kratila osebna svoboda, vladni zastopnik baron Conrad pa, da smatra odsotnost slovenskih poslancev za neopravičeno, ker se je v zboru varovala svoboda govora in osebna varnost, in da je sporočila v tem smislu tržaška vlada tudi I osrednji vladi na Dunaj. , Venezian je interpeloval vlado, je li res, da je vpokojila Rinaidinija Slovencem na ljubo; na kar je odgovoril vladni zastopnik, da je upokojenje namestnika ukrep cesarjev, in da deželni zbor nima pravice cesarjeve odredbe kritikovati. — Da bi izgubili okoličani še sedanjih šest svojih poslancev, je predlagal Venezian — splošno in jednako volilno pravico, in sicer tako, da bi volili vsi skupaj v jednem razredu — okoličani in meščani. Istrski deželni zbor je bil olvorjen 20. t. m., glavar je govoril samo laški, vladni zastopnik okr. glavar Fabiani laški in slovenski. Ko je Fabiani slovensko spregovoril, so na galeriji pokašljevali. V seji od 22. t. m. so proteslov.di italijanski poslanci proti premeščeuju deželnega zboru v Pulj; o ravno listi zadevi se je prečita! tudi protest italijanskega političnega društva. V protestih je bilo vse polno napadov na Hrvate, Slovence in vlado. Čitala sta se v italijanskem prevodu predloga Hrvatov in Slovencev glede odprave šolskih taks in za častita nje papežu. Odklonili so nujnost z raznimi vskliki, galerija pa je razsajala zaradi par hrvaških besedij. Predloga manjšine za podporo vsled slabih letin slradajočim niso prečilali. Slovanskih poslancev ni nihče voljen v rfobon odsek, tako bodo, kakor do sedaj, Italijani eamovlastuo gospodarili — tudi za naprej. V kranjskem deželnem zboru, kjer imajo Slovenci večino, kjer pa zavoljo prepira v domači hiši — vlada Nemec - odgovarja c. kr. deželni predsednik kot zastopnik vlade baron llein — tudi na slovenske interpelacije le in izključno le nemški! Kes, daleč, smo že prišli na Kranjskem! Zbor je jednoglasno sklenil, da se odpošlje česiilka, biserno- mašiiiku papežu Leonu XIII. Mestni župan ljubljanski iu deželni poslanec gospod Ivan Hribar, se je povrnil v klub narodne stranke, iz katero je bil nedavno izstopil. Koroški dc/.elnt zbor. — Vlada je zopet, predložila zakonski načrt, naj se na višji realki v Celovcu vpelje veronauk. V moravskem deželnem zboru je utemeljil češki poslanec Žaček dne 19. 1. m, predlog, kako naj se izvede na Moravskem popolna ravnopravuosi obeh narodiiuslij, 1 tekel je, tla je ni listine v vsi ustavni zgodovini Moravske, ki hi govorila zoper tako ravnopravuosi; poMauec Slranskv pa je zahteval, tla se izvedejo jezikovne uaredho za Moravsko popolnoma. V 1'rusi zopet vre! - Nemška bur-ševska društva, so izzvala novo nemire v Pragi. Nemški burši odičeni s prusaškimi Irnhojuicami, so pohajali v oddelkih po mestu in iz/ivuli češko občinstvo, dokler ni prišlo tlo pouličnega pretepa. Vojaštvo jo napravilo red iu z novic palroluje z nasajenimi bajoneti po mestu. Nemški burši so bili nedvoj-beno liahujskani od strani prusaških vel mož, katerim načoluje poslance Woif. Zaradi pouličnih dogodkov je oslro interpeloval vlado češki poslanec Dvorak, rekši, da Nemci namenoma dražijo meščane, da bi tako zanesli boj h zbornice na ulico; grajal je surovo postopanje policije in vojaštva. Namestnik je odgovoril, tla je dal potrebne ukaze policijskemu ravnateljstvu in obvestil tudi vojaško zapovedništvo. Nemški poslanci so na posebnem shodu sklenili, tla ostanejo še v deželnem zboru. V seji 21. t. m. je utemeljeval Schle-singerjev predlog glede, odpravo jezikovnih naredi) Nemec Kppinger in rekel, tla Nemci 7, vladno izjavo niso zadovoljni, ker ni odpravila jezikovnih naredi). Za Kppingerjem" je govoril Kaizl in izjavil, da Cehi ne odnehajo od n a č e I a, na katerem so zasnovane jezikovne naredbe, da pa so pripravljeni odnehati, ako se jim dovolijo tiste olajšave kot Nemcem. Potem je govoril Nemec lleininger iu ostro napadal ces. namesl.iika, češ, da ni cesarjev namestnik, nego namestnik po mi-losli praškega župana Podlipnega. \Volf je zaupil: „Vou z namestnikom!" a dobil v odgovor: »Molči, ušivc-cl" V petek 21, t. m. je namestnik Cou-d e n h o v e odgovoril na interpelacijo glede vladne odredbe^ s katero se je prepovedalo nositi narodne trakove in drugo take znake. Namestnik, je rekel, daje nastopanje nemških buršev praško prebivalstvo silno razburilo. To razburjenje je sicer neopravičeno, aH prov/ročilo je že mnogo izgredov in postalo nevarno javnemu miru. Vlada je opetovano posredovala v tem smislu, da bi nemški dijaki za nekaj časa ne nosili svojih prebivalstvo razburjajočih čepic in trakov, a dijaki lega niso hoteli storiti, pač pa so se dogovorili, da uprizore velik bummel in se morebitnim napadom zoperstavijo z revor-verji. Vsled tega je nemškemu prebivalstvu v Pragi pretila nevarnost in to je napotilo vlado, da je začasno suspendirala pravico, nositi znake. Prepoved je izdana le za malo časa, 7. njo pa se dijakom ni vzela pravica, nosili znake. (VVolf: Besede, same besede! Namestnik se boji! Velik hrup.) Zbornica je potem nadaljevala razpravo o Schlesingerje-vem predlogu, naj se razveljavijo jezikovne naredbe. Ko sta govorila Čeh Koldinsky in Nemec Opilz je zbornica na predlog veleposestnikov sklenila konec debate. Nemci so začeli silno razgrajati in vpiti, Wolf: To je nesramnost! Najboljše je, da gremo 1 Sel pa ni nihče. Dež. maršal je poklical Wolfa k redu. Generalnima govornikoma sta bila izvoljena Strache in Kramaf, Ko je začel Kra- mar govoriti, je jel Wolf razgrajati in vpiti: Ta ne sme govoriti! Mi ga ne pustimo govoriti. To je Abrahamovdczev „Schinder-kneeht4'. Dež. maršal je WoIfa ostro pokaral. Wolf mu je zaklical: Ne. razburjajte se, ta človek ne sme govoriti. Vladal je silen hrušč in že je kazalo, da se kaj primeri, ka so Nemci utihnili in skoro vsi odšli .iz dvorane. V galISkom deželnem zboru je predlagal poslanec Novakovski, da se razširi volilna pravica, t. j. da se vpelje splošna volilna pravica in ima. pravico glasovanja vsak polnoleten državljan. . Rusini so stavili predlog, da se izdajo tudi za Galicijo jezikovne naredbe, kakor so se izdale za Češko; zahtevajo tudi, da sta poljski in ruski jezik obvezna predmeta na vseh srednjih-šolah in na obeh vseučiliščih v -Galiciji.— . t Razgled po slovanskem svetu. Zastopniki tržaških SIotciiibot so se 17. t, m, poklonili c. kr. namestniku Gofissu, ki je deputacijopreprijazno sprejel in zagotovil poslance in predsedništvo političnega društva .Edinost", da bode slovanskemu ljudstvu vsikdar kazal isto dobrohotnost kakor drugim ter bode vsikdar nastopal proti vsaki krivici. Odposlancem delavskih društev je rekel, da' mu bode blagor delavskega stanu vedno na srcu. — Ali ni bil »sprejel Binaldini ravno tako prijazno tržaških Slovencev zastopnike o priliki svojega nastopa ? Slovenci smo bili koj začeli hvaliti Rinaidinija, imenovale so ga razne zaslepljene občine častnim občanom in — vendar je bil Rinaldini strupen sovražnik Slovencem! — Dosedanje izkušnje — silno žalostne izkušnje — so nas izučile, da ne verujemo več sladkim besedam od vladne strani. Treba bo dejanj g. grof, potem bo delo hvalilo mojstra. Dotlej pa že moramo ostali hladni do kostij! — Tudi z imenovanjem Bčast-n i m o b 6a n o in" nekatere preradodarno občine lahko še počakajo! Kranjska. — V spomin in 'proslavo cesarjeve petdesetletnico bodo zidal ttbfiinski svet na Bledu — nbožno hišo, U č i t e 1 j s t v u plače »višajo. Deželni odbor so je odločil za upeljavo stali'sa in bodo nasvetoval deželnemu zboru štiri plačilne razrede in sicer: 7t0, 8 nemških društev, Predsednikom deželnega sodišča v Ljubljani je imenovan dosedanji podpredsednik islotam g. Albert Levičnik. Z osuševanjem ljubljanskega močvirja — Barja — se bode pričelo v kratkem. Za izvršitev projekta je proračunjenih 1,370.000 gld.; država plača polovico,, drugo polovico pa dežela kranjska, mesto Ljubljana in prizadete občine. :¦¦¦¦¦¦¦, • Cesar je 17. t. m. sprejel v- avdijen-cijo ljubljanskega župana g. Hribarja; Koroško. -^ S Koroškega ni več prijetne novice. Pri občinskih volitvah so pro-pali koroški Slovenci skoraj na celi črti. Dne 10. t in. so izgubili tudi svojo trdnjavo Kotmaroves, kjer je dosedaj županoval odlični slov. rodoljub neustrašni g. M. Pro-sekar. — Žalostno, skrajno žalostno! Ornagora. -— Pravoslavnega novega leta dne 13. t. m. je došla na Getinje nastopna brzojavka: nNj. V. knezu Nikolaju, Getinje. Prigodom novega leta sprejmite moja najboljša voščila, katera gojim za Vaše Vi-sočanštvo in za hrabre • Črnogorce. Nikolaj". Gospodar Črnegore je odgovoril: „Nj. V. čaru Nikolaju II. Petrograd. Casli in radosti je polno moje srce in srca mojih dragih Črnogorcev, ker še je Vaše Veličanstvo milostivo in velikodušno nas spomnilo. Pred Vaše noge, Veličanstvo, polagamo z globokim spoštovanjem naše zahvale kakor tudi izraze naše neomahljive udanosti, , Nikolaj8. Druga brzojavka je došla iz Zofije in se glasi: ¦ • • ¦ „Nj. V. knezu črnogorskemu Getinje. Novo 98. leto mi daje vrlo prijetni povod, da Te na novo prepričam o svoji bratski in stari ljubavi in nerazdelni privrženosti k Tebi in Tvojemu Domu, proseč Boga, da ukrepi Tvoje za nas vse neprecenljivo zdravje, in' da izlije, osobito svoj blagoslov nad Teboj v blagor Tvojega junaškega črnogorskega naroda in v blagor vseh Slovanov na balkanskem polotoku. Srčno Te poljubuje Ferdinand." . Knez Nikolaj je odgovoril:.. . ,Nj. K. V. knezu bolgarskemu Ferdinandu I. Zofija. Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, da izrazuješ v bratski svoji skrbnosti' vselej naj-toplejenerazdcino ljubay in sorodstvo krvi in vere, kateri Vežett oba nama">iila naroda. Novo leto 93., katero smo doživeli v slogi- in-jedinosti. mišljenja . in -naših teženj,, naj bode srečno Tebi in Tvojemu narodu. Bog čuvaj Tvoj uzvišeni Dom in Tvoj vrli narod. Objemam Te prisrčnS. Nikolaj*. Znamenito je posebno dejstvo, da sta car ruski in knez bolgarski prva voščila, da je knez le odgovarjal. Važno za nas pa je posebno, da oba jugoslovanska kneza pov-darjata slogo in jedinost v mišljenju in v težnjah. Poljaki na Praškem. — V pruskem deželnem zboru je protestiral poljski poslanec Motiv proti ustanovitvi ponemčevalskega fonda, rekši, da je pač v nebo vpijoče, da morajo poljski davkoplačevalci plačevati v fond proti lastni narodnosti, da morajo biti Poljaki samomorilci. Kot členi velikega nemškega cesarstva ne smejo ostat* Poljaki, ne smejo ostati katoliki, ljubezen do materinega jezika poljskega je na Pruskem hudodelstvo. Prusi nočejo vedeti in ne priznati, da imajo Poljaki nad 1000-letno zgodovino. Država, ki si je prisvojila tuje narodnosti, mora priznati tudi jezike teh naroduostij. Poljaki se bore za vero« za državo in cesarja, in zato smejo tudi zahtevati, da se jim dajo tiste pravice kakor drugim narodom. Rusija. — Proračun ruskega carstva za leto 1898. znaša: redni dohodki 1364 milj. rabljev, izredni dohodki 3 milj. rubljev, preostanek v blagajni« konec leta 1897. IGU milj, rubljev. Temu nasproti ima država rednih in izrednih stroškov 1474 milj. rubljev, tedaj prebitek 14 milj. Ljudsko štetje od 28. januarija 1896. leta je izkazalo, da ima ta velikan „z lončenimi nogami", kakor ga Nemci radi zovejo, 129,211.114 prebivalcev, od teh je na Ruskem 94,188.750, na Poljskem 9,442.590, na Kavkazu 9,723.553, v nemškem .strašilu" Sibiriji 5,731.722, na stepah 3,415.174, onkraj Kas-piškega morja in v Turkestanu itd. 4,181.524, in na Finskem 2,527.801 duš. Ako se bode pomnoževr,,^ prebivalstvo na Ruskem v jednaki meri hakor do sedaj, tedaj bode imela Rusija v 20 letih 175 milijonov prebivalcev. Prištejmo Rusom še nemške Poljake, avstrijske Slovane, Črnogorce, Srbe, Bolgare — koliko je nas potem v slovanski družbi? Koga bi se še bali? Poročali smo že, da je imenovan ruskim vojnim ministrom general Kuropa tkin. — Bil je v rusko-turški vojski načelnik generalnega štaba slavnega generala Skobeleva, poznej je bil prideljen generalu Obručevu v glavnem štabu, dokler ga niso poslali v srednjo Azijo za generalnega guvernerja, kjer je imel obilo posla ter se izkazal izvrstnega organizatorja. Minister Kuropatkin je nekaj nad 50 let star. Književnost. ,VIenac". — Zagrebški „V i e n a c" je nastopil letos 30. tečaj. Izhaja vsako soboto na dveh polah v 4*. Cena 7 gld. na leto. — Na Hrvaškem je vstajalo in propadalo v tem času raznih leposlovnih listov, „V i e n a c" pa gre trdno svojo pot naprej. List je vreden, da bi ga imelo vsaj vsako slovensko društvo. — Letos prinaša večji spis o slovenskem pesniku Aškercu. Napisal ga je Mijo Vamberger. Ves spis je jako laskav slov. pesniku. — Tudi slik prinaša BVienacK letos več. Bodi slov. občinstvu vredno priporočen. Novo doba. (Hobo aouh — Nova Doba). List sjedinjene hrvatske, srpske in slovenačke omladine za književnost, politiku in socijalna pitanja. — Prejeli smo že drugo številko tega velezanimivega zbornika. Večji slovenski sestavek prinaša pod naslovom »Rane na našem narodnem telesu", ki vspod-buja dijaštvo in voditelje naroda, naj poučujejo narod ob vsaki priliki, ker le zaveden narod bo v kritičnih časih znal varovati svoje koristi. — »Nova doba* ima kaj lepo in ide-jalno nalogo, zato zasluži obilne podpore. Vsaj vsako društvo bi moralo biti naročeno! Cena gld. 3*60 na leto. Naroča se: Praga — Kr. Vinohradv, Shretovti ul. C. 15. Dunajska borza 24. januvarja 1898. Skupni državni dulg v notah ... 102 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 102 , 40 , Avstrijska zlata renta.......121 , 90 , Avstrijska kronska renta 4% . . . 102 , 85 „ Ogerska zlata rent-. L%......121 „ 20 , Ogerska kronska renta 4$.....99 , 30 , Avstro-ogerske bančne delnice , . . 933 „ — , Kreditne delnice.........357 , 25 » London vista...........119 , 95 , NemSki drž. bankovci za 100 mark . 58 , 77 */», 20 mark.............It # 76 20 frankov............9 , 52 >/»» Italijanske lire..........45 , 45 * C. kr. cekini...........5 „ 69 , Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 41 52—2 priporoča pristna bela jMn$$jfr brlsfcf h, dal-In Lrna vina ^4o^r mafinsklh in iz vipavskih, 4pmr i ste rs k I h furlanskih, j§ vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cane zmarne. Postraiba poltena. Seiizjicijonelno sladilo!! OUKERIN 350krat slajši od sladkorja kos za 2'/« kr. 200 „ „ , . » , 1«/* . 180 , , „ . , , t , razpošilja najmanj sto kosov povzetjem JINDftlCH VOJTfiCH, Nusle-Praha. Preknpcem in stalnim odjemnikom veliki popust S. 44 8—1 P. M 6-1 Trgovina s jedilnim blagom G. Ferd. Resberg v Gorici, v Kapucinski uliel št. 11 ter podružnici na Komu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — rlž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreni vitrijol itd. 3 20-4 Zaliia pristncia ialmatinstap žganj? m Mtli ter pristnega Črnega In belega vina. Goriško pivo! (na Gorisčeku II). Podpisani priporočam svojim p. n. odjemalcem svojo posebno dobro uležano izvozno, marčno in ule-žuno pm> najboljše kakovosti, dobiva se v sotlčekih po '/j, Vs, «/4 in */a II. kakor tudi v posebnih steklenicah. Zajedno naznanjam, da sem v minolem letu svojo pivovarno znatno zboljšal in da sem rabil za va-renje dobrega piva le najboljše blago: Žatečfci hmelj in iianaški ječmen. 0 2G—4 Proseč p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljam, naj-točnejSo postrežbo. Z najodlienejšitn spoštovanjem Gustav Seholz, Fr. IVanek, pivovarski mojster. pivovar. > Vinarsko in sadjarsko društvo | za Brda Prodaja naravne in pristne briške pridelke j po zmernih cenah. !» 52- 4 j pristnih briških vin. DESERTNA VINA. Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej, j Uzoree vin pošilja na zahtevo. ( Sedež društva je v Gorici: ulica Barzellini št 20. \ Podružna klet: ulica Torrente št. 6. $ Trgovskn-obrfno pospeševalno društvo 43 6-2 Gori vab> nt pni roditi dm zbor na dan 10. februvarja 1898. ob 10ys predp. v prostorih „Goriške Čitalnice". Dnevni red: t. Poročilo snovalnega odbora. 2. Volitev stalnega odbora društva. 3. Slučajnosti in predlogi. Ker je društvo v najtesnejši zvezi s tr-govsko-obrtno zadrugo in je namen novoustanovljenega društva vzbujati k čilejšemu delovanju trgovski, obrtni in delavski stan, pričakuje obilne udeležbe za snovalni odbor Dr. Henrik Tunia. Kedd se naroči na »Brivca"! Šaljivi »Brivec" brije vsaki deseti dan po vsem slovenskem svetu. Kosmatinci se ga zelo boje, posebno nem-čurji in lahoni. »Brivec" prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In sicer vse leto za sumih pet kron. Slovenci, podpirajte «Brivca» z naročili. Naslov: Opravnišfvo ..Brivca" v Trstu. Trgflvsfa-abrlna registrovana zadruga v Gorici P. 33, 2 -1 vabi S. 40, 7 -3 na sni redni občni zbor trgovsko-obrtne registrovane zadruge z neomejenim jamstvom v Gorici dne lO. februvarja 1898. v prostorih »Slovenske Čitalnice" ob 11. uri dop. s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Poročilo ravnateljstva. 3. Poročilo o računu in bilanci. 4. Volitev dveh članov mesto odstopivših ravnateljev. 5. Prememba pravil. Ravnateljstvo. ll*##*L#*#^#LLL#!f # Krojaški mojster * J FRANC ČUFER J -r v Gorici uliei sv. Antona štv. 1, Priporoča se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa učencem ljud- ) katero razprodaja po starih eeuah. «Š ----- H "»2 3 O® Zaloga vsakovrstne moke. ! Bilfe in kolči Rupesfris Monticola, Solonis in Riparija Portalis ter velik sortimont krepkili, najino-dernejih VRTNIC oddaja za polovično vrtnarsko ceno Josip Štrckelj v Komnu. 2G 23-5 Za pristnost jamii. 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in diplom priznanja, Kwizdov Korneuburški redilni prašek za živino. Zdravstveno in dietctičiio sredstvo za konje, govedo in ovce. Uporablja se že 13 let v mnogih hlevih, ako živina ne žre, ako slabo prenavlja, dalje za zboijSanjc mleka in ponmoženje istega pri kravah. Cena: Vi šfcatuljii 70 kr., Vs Skatuljc 3b kr. Pristno le z gornjo varstveno znamko se dobi v vseh lekarnah in miroJilnieah. Glavno zalogo ima 40 (ii) -------< FRANC IV. KWIZDA>------- c, 111 kr. avslr.-ogerski in kralj, romunski dvorni zalagatelj, okrožni leksr v Kornenlmrgu pri Dunaju. Špcdicijska poslovnica M Gašpar Hvalic y Gorici p ao 31-2 v ulici Morelli 12 se toplo priporoča Slovencem v Gorici in z dežele. Zeta 1881. v Gorici usten ¦'. vljcna tvrdka E.Rieswjlflsldlci3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd.. vse po zmerni ceni. -— Naročila za deželo izvržuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P ,cl.) Anton Potatzky v Gorici. « Xa sredi Unštelja 7. » t TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. t ^ Najceneje kupovali5če nirnberškcga in drobnega * « blaga ter tkanin, preje in nitij. f* J POTRKBŠČINB I I za pisarnice, kadilce in popotnike. | * Najboljše šivanko za šivalno stroje. * * POTREBŠČINE i * za krojače in čevljarje. t * Svetinjlee. — Kožni venci. — tfašne * « knjižice. | I lišna obuvala za vso letne fese. S « Posebnost: » j Semena za zelenjave, trave in detelje. | « Nuj boljo oskrbljena zalogu za kramarje, «• J kroSnjarjo, prodajalce po sejmih in trdili * « ter na deželi. ii :r» ii I * * Mladike (sadike in odre/.ki) amo-rikanskih trt is • Bmestris 7.u. copljenjo, katerih so ne prime trtna uš, kakor tudi mladiko drugih kako-vostij domačih in francoskih najboljše vrste v/, lastnih, trtno nSi ]>rostih nasadov, priporoča js c .-, G. G. Strechel, P.aw trpotec s,,k j, j,,l........,i. kat.-ii s,, pripravlja v l.-karni k Zmuj-¦-keiiMi. H. !Si..«lji.* in. Zavrel.. Zrinj-ki tijz štev. i!(). Trp,tc-..v s,.k noproseZno d-Mij-pri v„ih pr-hlajenjih du;..il. .-.t-anov. t,rje najbolj;., sr-dstv.. /a prsni k.i.ar. fca;.-lj. pis,,l.„|. hripav-sc in vratoh..!. Tudi zastarani ka;.-lj se s t.-m /dra\i-Iimii v tiajkraji.-m easu da ..dpraviti; l...|-niki d.-oij.. t.-k /a jelo, lahko spijo in na ta naein hitro okrevajo. — Izmed inii-i-1,'ih zahval spominjam tukaj samo .mi..: Vi-loeeiijei.i pi-Jpod lekarnik! Pošljite mi s.« tri stekl.Miiee Va-S..Ka izrstno .l.-hijoceir.-i trpote.-v.-tra soka: potrel.ujiMi. jih za iiinjc jKiznauee. .la/ sen, u,\ dv. h stoldenir od neznos-ne{rakas|jiip.ip«lii,)ma o/.ilr.i\ .-I. Hvala Vam. Priporoeil hod-m ta zdravilni sok \.-.im pr.sol.oliiiin. S s|i(istnvanjeiii Rudolf Ausiu. Xa Dunaju. L'0. niarea IS!>7. Pazi naj se toraj. da je na vs.iki stekleni.-i varstvena znamka, t. j. slika liana Nikole Zrinjsk.-^a. kajti samo oni je pravi trpotei". s..k. kateri nosi to varstveno znamko. - Cena steklenici s toČMiini opisom je ~7t kr. • Razpošilja .se 'vsaki dan s poŠto na vsa mesta in sicer proti predplavila (priračuna* ši -JO kr. za zamotek) ali jia po poštinMn j.ov-zetju. • - Ceniki raznovrstnih domaeih ..reskušanili zdravil razpožiljajo se na zaht.-vo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu. II. 1*. rod jo v in. Za-jrrel.. Zrinjski tr- štev. ŠJD. 1 ID 7 Zaičitna znamka: SIDRO. LINIMENT. GAPSICi COMPOS. Iz Rlehterjeve lekarne v Prag-i pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z našo zaščitno znamko, s „Sidrom(i namreč, iz RIC H T E RJ E V E lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—7 znamko. p^n Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" [(rt J v PRAGI. [yWJ