MIMMUIJJIH
LEVO 192» — 8TEVUKA 4.
2aka; SOVOrSOlO O VZGOJI.	čim preprostejše in siromašnejše jc
bilo življenje.
Nedavno smo se z nekaterimi	Tretjič je bil jasen pogled za
materami o raznovrstnih stvareh	drobne in male dogodke tistih ča-
govarjale: kako je v gospodinjstvu,	sov, ko še življenje" ni tako vrvelo
pri kurah, pri prašičih in končno	jn drvelo mimo ljudi kakor danes,
tudi kako v družini. Pa mi je ena	In slednjič je bUa vesek žr,
izmed njih rekla: »Vsakovrstne knji-	tvovalnost) ki je sama sebe pozab,
ge prihajajo na svetlo: perutninar-	ljala in se žrivovala za druge.
stvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, trav-	Tq sq bile zlasti čednosti ta.
ništvo, toda v prav mnogih družinah	kitnih mater
ms^njka knjiga o vzgoji. »Domo-	Toda y starih časih je bila tudi
ljub« nam še reče kakšno oesedo o	vzgoja primeroma lažja kakor danes,
vzgoji, pa bi rade se kaj več shsale	Takrat so otroci daIje časa ostali v
o tem, m sicer tako, da bi lahko	družini kakor danes ^ k domače
kar zagrabile, tako praktično.«	družine so prestopili v družino svo-
Teh besed sem bila vesela. Prvič	jega gospodarja, če so šli v službo
zato, ker sem izprevidela, da ma-	ali v uk, kjer se je družinsko živ-
teram je za vzgojo in bi rade prav	ljenje nadaljevalo kakor v domači
in dobro vzgajale. Drugič pa zato,	družini. Saj je bilo v tistih časih
ker sem spoznala, da naše kratke	kakor staro izročilo, da se je vsakdo
članke o vzgoji matere res bero in	moral vživeti v družino, ako je
bi rade še več brale.	sploh hotel kaj veljati v javnosti.
Mislila sem si pa tudi: »Kako	Danes pa so drugi časi, bodisi za
pa je bilo v starih časih, ko so naši	posameznika, bodisi za družino, Po-
stari starši tudi vzgajali, a brez	samezni družinski člani morajo kaj
knjig, saj še brati niso znali. In ven-	zgodaj že iz družine v življenje —
dar so vzgojili toliko dobrih ljudi	za kruhom. Družina pa je zaradi iz-
in bolje kot marsikateri profesor	premenjenih razmer danes v nekaki
dandanes, ki učene knjige piše o	krizi in stare navade pri vzgoji iz-
vzgoji, vzgajati pa ne zna.«	ginjajo vedno bolj.
Kaj pa je bilo v starih časih	Tem težja pa ie zato danes vzgoj-vzrok, da so očetje in matere bili	na naloga, ker je v današnjih raz-izvrstni vzgojitelji brez posebne	merah nemogoča po načinu izročila učenosti?	očetovega na sina, ali materinega na V prvi vrsti je bila živa vera, ko	hčer. Po pravici trdimo, da je vzgo-so jo naši predniki z vso dušo in	ja danes umetnost, ker zahteva spo-vsem srcem živeli, da jim je bila vir	znavanje življenja in otrokove namoči in krepek pogon za vestno iz-	rave. In ker tega spoznanja očetje polnjevanje dolžnosti.	in matere nimajo, jim tudi vzgoja ne Drugič je bil to neizčrpen pogum	dela nikakega veselja in bi se je za življenje, ki je bil tem silnejši,	radi otresli, S tem pa izginja tudi
smisel za družinsko življenje in seveda tudi bogat vir pravega živijen-skega veselja.
Dobro je torej, ako v teh naših pogovorih pogledamo v nekako živ-ljensko ogledalo, da spoznamo pomen in smisel človeškega življenja za čas in večnost, da pa pogledamo tudi vsakdanje življenje z vsemi podrobnostmi, iz katerih je sestavljeno, da spoznamo, kje je treba prijeti in prav krepko pograbiti, da bo naša vzgoja pravilna in res v korist našemu novemu rodu.
Marsikaj bomo videle, kar je vsaka li vsaj marsikatera izmed nas sama doživela; prav gotovo ne velikih in odločujočih reči, pač pa malenkosti, ki pa zaradi tega niso najslabše.
Na ta način bomo hodile z vdpr-timi očmi skozi vsakdanje življenje, da ga spoznamo, prav cenimo in pravilno uporabljamo njegov tek za vzgojo naših malih.
Dr. Justin Matej:
Vpliv zime na telo.
Vnetje sklepnih udov (udnica). Vsi sklepi, zlasti mali na rokah, nogah, tudi v kolenih in drugod, ti oteko, postanejo boleči, rdečkasti, vroči. Oteklina je tako boleča, da se ne moreš ganiti, da bolnik zavpije, če se ga dotakneš. Drugi dan morda izgine ta oteklina na enem sklepu, naseli se pa 7ato na drugem. To gre naprej in se stalno spreminja in menja, bolnik pa hujša in peša. Velika sreča je pri tem. čese srčna napaka obenem ne pojavi poleg vseh drugih oteklin in le redko ji kdo uide. Kaj je pa človek s srčno napako v življenju, pa vsi vemo. Ni za nobeno težje delo, vedno se mora čuvati in držati se umirjenosti do skrajnosti In na starost mu grozi vodenica.
In vnetje ledvic. Tudi ta bolezen je neprijetna. Vsak mraz je takemu bolniku nevaren. Mrzle noge ali malo mrzlega vetra zadostuje, da se bolniku
poslabša stanje. Beljančevina se takoj pokaže v njegovi vodi v večji množini in drugi patološki (bolezenski) znaki v njej. Srce začne trpeti, ker je krvni tlak večii in polagoma se srce razširi, žile pa postanejo trde; glavobol, in končno oslepelost — vse io se obeta takemu bolniku.
Kaj pa vnetje srednjega uha. 0 tudt ta sivar ni enostavna. Uho je zvezano z grlom po neki cevi (Evstahična cev), skozi katero lahko dohaja zrak iz ust oziroma grla v srednje uho za bobničem. Zunanje uho in notranje uho loči namreč ušesni bobnič, ki je napeta tenka kožica, ki jo lahko od zunaj vidimo, če stegnemo nekoliko uhelj na zgoraj in ven. Da je bobnič vedno enakomerno napet in ni utegnjen niti na zunaj niti na znotraj, mora biti tudi na znotraj zrak, ki je pod istim pritiskom na obeh straneh. Če se grlo vname, nastopi angina, tedaj se navadno vname tudi ta Evstahična cev, ki je majlina in ozka (le komaj bi porinil skozi njo debelejšo iglo z glavico naprej) in se kaj kmalu zamaši. Sicer pa s kašljem lahko vanjo utisnemo dosti siuze in z njo tudi glivice iz grla. Skratka: Evstahična cev se zamaši. Na eni strani je to dobro, da vnetje skozi njo iz grla ne pride prehitro do srednjega ušesa, kjer je možganska mrena in važni ueli sluha. Ti so pa direktne v zvezi z možgansko mreno; ki bi se seveda tudi kaj kmalu morala vneti in — smrt bi kmalu mogla nastopiti.
Na drugi strani pa grozijo vsled zamašene Evslahič-ne cevi druge neprijetnosti. Bobnič, ki ima zračni pritisk le od zunaj ne pa od znotraj, se , vsled zaprte Evstahične cevi počne vdirati na znotraj, ni več sposoben za to, da služi sluhu. V ušesih nam šumi, cvili, cvrči, ;teče vodabrenči itd. itd. Vsa čudna muzika se vsled tega pojavlja v ušesih, hi — posluh je vsak dan slabši. V ušesih je vse nabito, vse polno. Pacijent začne kar nevede ušesa s prsti tresti, spodnje čeljusti premikati, zdehati, zijati, in se globoko, nepravilno in nehigijenično : usekne :. Za trenutek prestane muzika, uho'se-
odprec sluh zopet nastopi. Kaj se je zgodilo? S vem. da so je napel zrak v ustih, ko je bolnik nos zamašil in napihnil usta, je ta veliki pritisk od mašil Evstahično vec in jo za trenutek odprl. Zrak je švignil skozi njo v srednje uho in tamkaj porinil na znotraj upognjen bobnič zopet v njegovo pravilno lego — in vse je za trenutek ponehalo. Za trenutek pravim, ker Ev-stahična cev se je skoro gotovo zopet drugi trenutek zaprla in začelo se je po vračali prvotno stanje. To ie druga neprijetnost, da namreč osiane Evsta-hična cev vedno zamašena. V takem slučaju vedno takoj k zdravniku! — Zdravnik lahko to Evstahično cev zopet spravi v red. če ni prepozno.
Ka] bomt sejale in sadile.
Naše kmečke gospodinje še vse premalo poznajo in čislajo zelen-jadno hrano. Zato tudi vse premalo pridelujejo, zlasti boljše, žlaht-nejše zelenjadi. Saj še celo salaie, ki ie vendar tako priljubljena io zaže-Ijena jed, nimajo povsod, ali pa le kratko dobo spomladi, in še tisto v najslabši kakovosti. Marsikje po kmetih se navadno zadovoljijo s tisto ze-lenjadjo, ki zraste na njivi raed drugimi pridelki. Spomladi vržejo nekaj salate med bob ali korenje, posade kak grm graha med krompir, pa kako leho čebule in vrstico česna, pa je ze-lenjad skupaj. Na vrtičku pri hiši — še ga sploh imajo -— goje navadno le sadike od zelja in pese, in za nameček kako salato. Ko pa presade sadike na zelnik, peso na njivo in poberejo salato, navadno prepuste vrtiček plevelu. Kje pa so kolerabe, glavičasti kapus, ohrovt, peteršilj, zelena, korenček, por, rdeča pesa, spina ca, p a r a d i ž n i k i ? Ali mar mislite, da je ta zelenjad samo za gospodo, ali da je pridelovanje tako težavno? Jaz pa pravim, da bi se poleg naštetih zelenjadnih plemen prilegla tudi kakšna karfijolica ali celo špar-gelj. Tudi to se lahko pridela na kme-
tih — samo hoteli in z n a t i je treba.
Za danes naj dam nekaj migljejev, ki so važni baš za tole dobo, ko treba
začeti misliti na vrt in zelenjad. Pri vsaki hiši naj bi bil na solnčni strani primerno velik ograjen prostorček — vrtiček, kjer naj bi se gojila predvsem vsaj dišavna zelenjad, kakor petcrsilj, zelena, čebula, česen, por, majaron,šatraj in nekaj trajnih gišavnih zelišč, kakor drobnjak,pehtran,žajbelj< t i m i j a n itd. Če je kaj več prostora, bi sadili na vrt tudi glavnato sala* to, kolerabe in paradižnike. Vse drugo lahko pridelamo tudi na njivi ali na zelniku, zlasti rdeče zelje, ohrovt, glavičasti kapus, špinačo, rdečo pc> so, kumare, podzemelskc kolerabe in karfijole. Razume se, da kjer ni nič vrta., lahko vso zelenjad pridelujemo na njivi, če je zemlja dobra, udelana, zadostno gnojena ter pravilno obdelana. Čim bliže hiše je tak prostor, tem ugodneje za obdelavanje, pa tudi zato, da ima gospodinja zeleniad hitro pri rokah, ko jo potrebuje.
Večino zelenjadi je treba sejati takoj, ko se marca meseca zemlja osuši in nekoliko ogreje. Kdor pa hoče o pravem času sejati, si mora o pravem času preskrbeti potrebno sejne. Tisti pravi čas za nakup semen je pa baš sedaj ta mesec. Dalje je treba vedeti, da je od kakovosti semen odvisen ves uspeh. Pregovor: Kakršna setev, taka žetev, velja prav posebno v zelenjadarstvu. Skrbna gospodinja pridela semena nekaterih zelenjadnih rastlin doma (n. pr. čebulo, korenja, rdečo peso, paradižnik, morebiti tudi salato, špinačo, motovileč). Vso domačo zalogo semen je treba sedaj pregledati in določiti kaj manjka. To pa. je ireba kupiti v zanesljivi semenski trgovini. Semena, ld jih prodajajo krošnjarice od hiše do hiše, navadno niso nič prida. Dobra, pristna semena so razmeroma draga.
Kar j« zelo poceni, navadno ni nič vredno. Nekaterih rastlin ne bomo sejali doma, ker je bolje, da si potrebne sadike kupimo, ko bo čas saditi. Take rastline bi bile: paradižniki, zelena, karfijole, glavičaštikapus in morebiti Še frhrovt in rdeče zelje. Kdor ima pa toplo gredo, lahko seje doma tudi to zefenjad in sadike oddaja svojim sosedam, ki si jih ne morejo vzgojiti same.
Semena prodajajo na težo (na grelne). Pri kupovanju je treba vedeti, koliko zrn gre na 1 gram, da ne kupimo preveč ne premalo.
Od karfijol gre na 1 gram 300 zrn, od kolerab in zelja tudi 300 zrn, od radiča 700 zrn, od endivijc 800 zrn, od kumar 40 zrn, od salate 1000 zrn, od pora 300 zrn, od motovilca 700 zrn, od redkve 100 zrn, od pese 50 zrn, od zelene 2000 zrn, od špinače 60 zrn, od paradižnikov 4C zrn, od čebule 200 zrn. Iz teh podatkov vsakdo lahko izračuni, koliko gramov tega ali onega semena potrebuje.
Svet!o^kan?e ceriia.
Vsaki gospodinji ni pri roki sve-tlolikalnica neglede na to, da ta tudi stane. Rada bi zato možičku sama poškrobila ovratnike, zapestnice in srajce, a nikakor so ji ne posreči. Kakor vsak, tako tudi ta posel zahteva znanja, spretnosti in potrpljenja.
Predvsem pazi, kako razredčiš škrob. Postopati tu kar približno, je pogrešeno. Ako napraviš pregosto, se pri likanju sprijema na likalniku in n. pr. pri formiranju ovratnika se loči vnanje blago od notranje vloge, delajo se mehurji, in to vse zato, ker pregosta tekočina ni mogla predreti v sredino ter se po blagu enakomerno porazdeliti. Premalo škroba tudi ni prav, ker tako ne dobiš zaželjene oblike. Ravnaj se tedaj po sledečem navodilu.
Vzemi na pol litra vode 50—55 gr škroba. Da dobi perilo pri likanju
lesk in prožnost, raztopi poleg tega še v pol litra vročo vode za kavino žličko fcoraksa in nekoliko fino nastrganega stearina (opratviš tudi s svečo). Stearin-sveča olajša likanje, kajti likalnik drči ložje. Ko imas tekočino skrbno pripravljeno, namoči perilo in žuli, da se dobro napoji. Nato ožmi moeno ter na snažen prt lepo iazlegni na dolžino in širino, izravnaj gube in gubice in trdo zvij. Tako pripravljeno perilo likaj šele čez nekaj ur.
Za likanje si cčedi likalnik s šmir-gelnovim platnom; pred vsako uporabo se prepričaj, ako je res snažen. Sedaj prični: ovratnik ali karkoli s snažno krpico obriši, kajti mogoče je> da je v škrobevi raztopini vendar še ostala kaka kepica. Spočetka uravnavaj z likalnikom na iahko, ko pa so odstranjene vse gubice, osuši z, Iikalnikom. Ako na ta način ravnaš, se mora posrečiti. Če se je morda kljub pažnji napravila guba, vzdigni jo previdno s £opim nožem, zmo2i znova in zlikaj. Ako si blago zažgala toliko, da je porumenelo, zmori z mrzlo vodo in postavi na solnce.
Se ersknif: ICako e 2»iio m
Če v knjigah in časopisih vidimo naslikane kmečke hiše, gotovo nisc to moderne hiše današnjih časov, ampak lepe stare kmečke hiše z njihovo značilno lepoto. Če hoče umetnik slikati kmečko dekle, je ne bo vtaknil v tako priljubljene pajčola-nasf.2 tkanine sedanjega časa in pod moderni klobuk, ampak obleči mora lepo staro narodno nošo. — Že par desetletij sem zbirajo mestni bogataši stare skrinje, sklede, krožnike i. dr., kar je v starejših kmečkih hišah še za dobiti. Celo drago jih plačujejo in marsikatera gospodinji še polakdmni tis^a denarja in odda mestnemu barantaču te dragocene družinske spomine, namesto da bi jih hranila za otroke in otrok otroke. Kajti, kakšen pomen imajo te pr:sfne
kmečke stvari v mestnih hišah? Pravo njihovo mesto je lev kmečkem domu, ki je torišče prave kmečke kulture.
Ta kultura pa je imela še to posebno odliko, da je izhajala iz dru-sine. Način družinskega življenja je dal smer kulturnim zahtevam. Celo javne slavnosti in igre so bile Ie razširjene družinske slavnosti, h katerim so pritegnili celo vas ali občino.
Družinska vzgoja, to je vzgoja očeta, matere, drugih družinskih članov in družinsko življenje sploh, vse to ie vzgajaio močan kznečki rod, ki je v lastni družini in v kmečkem življenju našel dovolj zabave in veselja ter si ni želel drugam.
»Olikan,« kakor to danes pravimo, v smislu modrosti iz knjig, z mnogimi znanostmi, obdan, svetovno izobražen, finega nastopa vajen, tak res ni bil kmet izza starih časov. Tudi v gospodarskem oziru je kmet delal kakor njegovi predniki; sam ni o tem razmišljal in kakih novosti ni poizkušal. Sicer pa je bil povsem lastna osebnost in trden, kremenit značaj, ki je znal obvladati življenje in si je križe in težave sladil s pristno pobožnostjo in z lepim sožitjem s cerkvijo in njenimi prazniki.
Svoje izobrazbe, ki mu je na noben način ne moremo odreči, četudi pomanjkljivosti ne zamolčimo, ni zajemal iz knjig, ne iz šole, ne iz p-osvetmh naprav in od nikoder od zunaj, pač pa iz življenske šole in izkušenj svojih ^prednikov, osobiro pa iz svojega lastnega življenja, ki si ga je toliko časa znal obvarovati vnanjih vplivov. Lahko rečemo, da jc bi! gospod svojega življenja.
Lc poglejmo močne in krepke postave kmečkih mož v Jurčičevih, Finžgarjevih, Jakličevih povestih! Njihov ponos js samostojnost lastne osebe in lastnega stanu. Močno in trdno stoji v družini kakor kralj, ki Se ne da odstaviti, dokler sam noče. »Ti meni luč, jaz tebi ključ!«
Prav tako trdno pa stoji tudi v svojem gospodarstvu in delu zanj. Sam dela, sam popravlja pokvarjeno orodje. Za svet tam zunaj se ne briga, a svoj svet pozna in svet svojih prednikov in zna govoriti o preteklosti ter se zna ravnati po šegab in navadah.
Ti možje so bili izobraženi, jasnih misli in čudovitega naravnega reda, krepki in močni v besedi in dejanju. Bila pa je to izobrazba značaja, volje, iz življenja prednikov in iz lastnega življenja. Lahko bi jo imenovali patriarhalna izobrazba, ker je slonela na moči živega ustnega izročila. Kar je kmet dobil iz te, je popolnoma zadoščalo za njegov krog.
To je deloma tudi še danes tako. Vzemimo n. pr.: o pomenu družine za narod, o blagoslovu dobre družine in o škodi slabe družine zanj se pogovarjata dva moža, preprost kmečki mož in učen gospod. Prvi zajema vse, kar hoče povedati o družini, iz svojih izkušenj, iz svojega naziranja o družini, v kateri je zra-stel — ima torej ž i v 1 j c n s k o i o b r a z b o. Drugi pa govori o družini, kakor je čital v knjigah o njej, ali takoj med pogovorom prime za primerno knjigo; nima torei življenskih izkušenj, ampak znanje ali izobrazbo iz k n j i
Kmetu je zrastla nekdaj osebne samostojnost iz dela in lastnega gospodarstva, zlasti potem, ko je prenehala tlaka in desetina; še ceio ■» tistih časih jc kmet sanjal o osebni prostosti ter je po kmečkem uporu zaživel ono samostojno življenje, ki si ga je v robstvu zamislil.
Na misel mi prihaja povest, ki sem jo čitala o Indijancu in Evropejcu. »Ali so pametnejši kot mi?'< tak ji je bil naslov. Indijanec pripoveduje: .»Prišel jc k nam »beli« človek, da prouči našo naravo. Rekli so, da ima modrost »govorečih listov« (knjig). Pa je šel nekaj iskat, stran od svojih spremljevalcev. To-
so
iiko, da se ni zgubil- Ne pri zvezdah na nebu, ne na zemlji ni znal najti prave poti, ne po živalskih sledeh, ne po človeških — in tak naj bi bil pameten in učen? Ni si znal napraviti strehe, ne ukresati ognja, ne skuhati kosila — in tak naj bo učen? Končno so ga našli in pripeljali nazaj. Jaz pa sem se vprašal, kakšno korist ima učenost -govorečih listov«, ako je mož, kakor hitro je sam, ubog kakor dojenček?«
Dragocena povest, v kateri je .nnogo življenske resnice. Glavna stvar je in ostane praktična stran življenja, v starih časih še mnogo bolj kot zdaj; kajti zgodil se je velik prevrat v kmečkem življenju, velika izprememba v kmečki izobrazbi. (O tem pa govorimo prihodnjič.)
Praktični m^ap.
Zelo zamazane medenino (mesing) namazi z narezano limono ter odrgni z mehko krpo.
*
Ako hočeš surovo maslo dolgo časa sveže obdržati, skuhaj slano vodo, pusti, da se shladi ter nato maslo polij, da bo povsod pokrito s slano vodo.
*
Izvrstno sredstvo zoper prehlad v prvem stadiju je, da izpijemo, ko gremo spat, veliko čašo vročega mleka, v katerega smo pridejali nekoliko sladkorja in eno žlico cimeta. *
Namesto da neseš jajca v vodo ter kuhaš tri ali štiri minute, položi jih raje v krop, pokrij, postavi na stran ter pusti tako pet do šest minut. Vsak bolnik ti bo pritrdil, da
so taka jajca bolje prebavljiva. *
Lcl snaženje jekla ali aluminija ni nič boljšega, nego bel pepel lesa.
Surovo maslo naj bo vedno pokrito, ker se sicer rado navzame raznih duhov.
Kdor ima čevlje rjave ali kake druge svetle barve ter jih hoče pozneje počrniti, naj jih najprej oriba s surovim prerezanim krompirjem, potem pa očisti z navadnim potom.
Sir se dolgo ohrani svež in vla žen. ako ga pokrijemo s kosom krpf iz muslina, katero smo namočili v kisu ter jo oželi.
* . .
Seveda, ti! Kovač Snoj je bil trezen človek, kadar ni bil pijan in s svojo ženo Špelo je živel v miru, kadar se ni prepiral. Kadar pa se je z njo prepiral, takrat je bilo hudo. V takem slučaju se je Špela pač branila z orožjem, kakršen je ženskam prirejeno, namreč z jezikom; včasih pa tudi s solzami in vzdihi. — Ko sta se zopet nekoč sporekla, je ona vzdihnila: »Ah, da bi bila v nebesih!-On pa hitro nato: »In jaz, da bi bil v gostilni!« To je bilo pa za Špelo preveč, zato jc vzrojila: »Seveda, ti
hočeš najboljše vedno le zase!i «
Dobro domače sredstvo za odstranjevanje madežev si napravimo na sledeči način: Štiri žlice salmi-jaka, štiri žlice vinskega cveta in eno žlico soli. To treba v kozarcu d^bro premešali. Z mehko krpo, namočeno v to zmes, je lahko odpraviti vsaktere madeže, bodisi oljnate, mastne itd. Le one, povzročene po smoli ali teru, ie treba prej omehčati s surovim maslom.
Miši je mogoče pregnati. Skuhaj par krompirjev ter jib olupi. Nato pa zatakni v krompirje, kolikor mogoče mnogo užigalic, t. j. onih starih z žveplom in fosforjevo kapico. Ko se bo krompir shladil, previdno izvleci vžigalice ter krompir potresi s sladkorjem, nakar ga položi na kraj, kjer se nahajajo miši. V par dneh boš prepričana, kako izborno deluje te vrste strup.
Pošljite naročnino!
Mirko Kunčič:
Potovanje snežnega moža.
Snežni mož ob beli cesti žalostno je zaihtel: Kot jetnik sem k tlom priklenjen. Jaz bi raci po svetu šel!«
Zlobno vanj se zarežal je črni vran: • »Debeli k um, kar na noge čvrsto stopi! Bo ie šlo kako. Pogum!
Veverica poskočila je veselo z vrha smrek: ; Ded, če hočeš, naučim te, da boš skakal z brega v breg!«
In je s Krasa privihrala burja, tetka muhasta, dedu tožnemu dejala: »Ti bom jaz pomagala .. .!
Bum! se vanj je zaletela. Snežni mož je šel odtod: v jarek pal je.,. Vran se smeje: Dedek stari — srečno pot!«
Po svetu okrog,
(Dalje.)
Muri brž uho nastavi: saj zares bedak je pravi, kdor nazaj po tepež leta, če se sreča mu obeta! Brž dobrote vse preudari, — brez oklevanja udari: Prav! S teboj grem in veljal: Dobro! Pojdeva oba k
Ko pa sta zvečer hodila mimo doma, opazila deco sta gozdarjevo: Muriju na jok je šlo ... Ko pa Minkin glas svetal euje, raje skor ubral bi jo spet domov, a Pazi de mu: »Zajec ti, le pazi naglo k gospodarju mi: bržčas kožuh te srbi! Kdor pogumen je premalo, da v Svobodo bi ga gnalo.
vreden ni, to rečeni jaz, — ne mesa in ne klobas!«
Ali! Beseda sladka ta revčka je premagala. Ah! Meso in pa klobase! Kdo ustavljal bi se še? Muri bil je pač premagan, — vzela pot sta pod noge.. -
Kosilo v graščini
Mesečina je svetila, ko junaško sta hodila naša dva popotnika po dolinah, prek gora. Drugi dan pa o poldne Muri drugu to-le de:
Dragec, konca te poti ni, '—• -del si, da je raj v bližini!... Dolgo noge brusim si, — raja videti še ni. 1 Pa bi tekanje pustila? Se najedla in spočila.c
Prav!« de Pazi. >Sem za to, — poldan bilo vsak čas bo. Gori tja v graščino greva, za kosilo se najeva!«
(Dalje^
Brinje.
Vsi gotovo poznate ta gozdni grmiček s špičastimi iglami in drobnimi, temnomodrimi jagodami, iz katerih kuhajo brinjevec, pa jih tudi v kuhinji rabijo za začimbo; vejice pa večkrat zažigamo, ker tako prijetno diše.
Danes vam pa hočem povedati, zakaj je brinje tako majhno in pritlikavo in nikoli ne zraste v visoko drevo. Nič se ne bojte, če pride stara čarovnica zraven!
Bilo je zimskega jutra, prav tako kakor zdaj, prve dni v poslu, le tako mraz ni bilo več. Solnce se je zbudilo in je z zlatimi prameni razsvetlilo zasnežena gozdna pota. Tisoči in tisoči ledenih in sneženih ^glic so zablesteli in zopet tisoči srebrnih iskric so skakljali po snež-nobelem prtu ter zopet tisoč zlatih lučk je zaplesalo po hitrih valovih potočka, ki jih je zagnal v dolino ves srečen, da je prost ledenih spon. Kajti taliti se je pričelo. Povsod so cingljale kapljice nizdol, da si se moral začuditi, odkod toliko nemira v sicer tako tihem gozdu. Na koncu vej so visele blesteče kapljice v dolgih nizih; drevesa pa so stala trda še, kakor iz bele pločevine in so se bleščala v solncu, A v zatišjih hriba in v senci pa je še vse tako, kakor v pravi zimi; do tja še ne dosežejo topli soln.kovi prstki, da bi stajali grmovje in drevje.
Celo košek je že zapel, a zima ni rada slišala tega petja. Toda starka Sibila se je zveselila, da se zima poslavlja, to je ona v gozdni koči, ki pozna vse živali in rastline, ki zna delati vreme in ureči celo človeško življenje. (Saj ste že slišali, da so čarovnicam pripisovali tako moč.)	'
Prav zdaj prihaja mimo skupine brinjevih grmičev do potoka. Ni sicer ?irok, a za staro ženo je kmalu preveč. Zato si hoče pomagati; ob stezi leži precej debelo deblo bri-njevega grma. Starka ga vrže preko
obeh bregov, da bi stopila nanj kot na brv. Ko pa stopi nanj, se dablo prelomi in starka bi bila padla v vodo, da se ni pognala z vso močjo naprej na drugi breg. Vsa jezna se obrne nazaj proti brinjevim grmom in zakriči: »O ti, ničvredni les! Če nimaš toliko v sebi, da bi mogel biti za brv, pa bodi do konca sveta pritlikav in krivenčast!«
Pravijo, da je brinje od tedaj dalje vedno tako pritlikavo, kakor ga mi poznamo.
Km na;i se igramo.
(Za majhne in velike.)
♦ Ali si moj par?
Voditelj igre postavi dve vrsti stolov, obrnjenih vrsta proti vrsti (n. pr. 6 v eno vrsto ali čim več, tem bolje). V eno vrsto posadi same fante, v drugo sama dekleta, in sicer tako, da pri vsakem ostane en sedež prost. — Voditelj igre nati-homa dekletom pove, kdo izmed fantov je posamezne sesed, fantje pa tega ne vedo. — Nato gredo po vrsti fant za fantom k dekletom in s po-klonom vpraša, če je on pravi. Če je pravi, dekle ostane in se mu prikloni, če ne, pa mu obrne hrbet. Če je bil pravi, se vsede poleg nje, če ne, mora nazaj na svoj prostor.
—	To se vrši toliko časa, da pride vsak na sedež k dekletom. Potem se igra obrne. Voditelj pove fantom, katera izmed deklet je vsakemu soseda in hodijo dekleta izpraševat.
—	Zelo smešno!
„Slovenec"
najboljši slovenski dnevnih Vsako nedeljo 8 strani slik v
v bakrotisku Pišite naj se Vam pošilja na ogled
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.