KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
18.
kos.
V LJUBLJANI, dne 12. marca 1931.
Letnik
II.
V S E B
187. Zakon o zdravnikih.
108. Zakon o sprejemanju v službo zdravnikov, o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, o upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uraduikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov.
100. Uredba o osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence.
I N A :
110. Uredba ministra za poljedelstvo za veleposestnike.
111. Razglas o razveljavitvi žrebanja za amortizacijo 5% po-sojila.
112. Razglas o sedežih carinskih oddelkov, kjer bodo vršili v bodoče carinski uradniki dolžnosti opravnikov.
113. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
Razne objave iz »Službenih nov in«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
107.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
Podpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra 2a socialno politiko in naroduo zdravje in po zaslišanju Predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o zdravnikih."
PRVO POGLAVJE.
Zdravniški poklic in zdravniški stan.
§ 1.
Zdravniki so osebe, ki jim je poklic zdravljenje “blnikov in skrb za narodno zdravje na temelju znan-8Jvene in strokovne naobrazbe, pridobljene po zakonskih predpisih.
§ 2.
Zdravniki v kraljevini Jugoslaviji tvorijo zdrav-j.^ki stan, ki je obvezno organiziran v zdrav-1 š k i h zbornicah po odredbah tega zakona.
, Vsak zdravnik, ki izvršuje zdravniško prakso, ako le začasno, mora obvezno vstopiti v zdravniško ^omioo.
~	*	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije^	z	dne
januarja št, 1
Doktorji medicine, ki niso dovršili zdravniške pripravniške službe ali ki so se posvetili čisto znanstvenemu delu ali kateremukoli drugemu poklicu in ne vrše zdravniške prakse, niso zavezani biti člani zdravniške zbornice.
§ 3.
Zdravnik se mora prijaviti pristojni zbornici za vpis v imenik zdravnikov.
Prijavi mora priložiti.
1. potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu;
2. diplomo o doktoratu iz vsega zdravilstva, pridobljeno na medicinski fakulteti v kraljevini Jugoslaviji;
3. izpričevalo, da je z uspehom dovršil zdravniško pripravniško službo po predpisih tega zakona;
4. potrdilo pristojnega oblastva o dobrem vedenju;
5. izkazilo, da je svojepraven.
§ 4‘
Za osebe, ki so v inozemstvu dovršile medicinske študije in tam pridobile doktorske diplome, veljajo predpisi zakona o nostrificiranju.
§ 5.
Zdravnike, ki so državljani druge države, toda so jugoslovanske narodnosti, smejo zdravniške zbornice vpisati v imenik na podstavi posebnega dovoljenja, danega od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v sporazumu z ministrom za notranje posle.
V prijavi za vpis v imenik zdravnikov mora prosilec nadalje navesti:
1. kje je stalno nastanjen in kje bo opravljal stalno svojo zdravniško službo, z natančnim naslovom;
2. ali bo izvrševal tudi privatno zdravniško prakso^
3. ali bo imel svojo zdravniško ambulanoo v svojem stanovanju ali v drugem prostoru dotičnega kraja, in v katerem.
§ 7.
Za zdravnike specialiste se smejo vpisati v imenik zdravnikov samo oni, ki so Bi pridobili pravico do miživa specialista po predpisih zakona o zdravnikih specialistih z dne ‘25. novembra 1921., z izpremembami in dopolnitvami v čl. 5. uredbe o obveznem praktičnem stražu za medicince in zdravnike z dne 17. avgusta 1927. (»Službene novinec št. 196—1927.).
§ &
Ne sme se vpisati v imenik zdravnikov:
1. kdor vsled sodne obsodbe zaradi kaznivega dejanja ne uživa vseh državljanskih pravic in je zavolj tega izgubil medicinsko doktorsko diplomo;
2. kdor je vsled rešitve disciplinskega sodišča izbrisan iz imenika zdravnikov katerekoli zdravniške zbornice v kraljevini Jugoslaviji;
3. kdor je prišel pod skrbstvo.
Če je prestal za vpisano osebo pogoj iz § 3., točke 1., ali nastopil primer iz § 8., točk 1., 2. in 3., jo izbriše pristojna zbornica iz imenika.
Prav tako se izbriše iz zborničnega imenika zdravnikov, kdor se izseli z zborničnega ozemlja za dobo, daljšo od 6 mesecev, ne da bi to javil zbornici.
Zoper rešitev o izbrisu je dopustna pritožba na vrhovni disciplinski svet.
§ 9.
Privatne prakse ne smejo izvrševati zdravniki:
1. ki niso vpisani v imenik zdravnikov pri nobeni zbornici, obstoječi na ozemlju kraljevine Jugoslavije;
2. ki jim je to prepovedano, bodisi od kazenskega sodišča po predpisih kazenskega zakona, bodisi od pristojne zbornice ali od pristojnega zdravniškega disciplinskega sveta po predpisih tega zakona, dokler ta prepoved traja;
3. ki jim je to z di*igini zakonom prepovedano.
§ 10.
Pravica, izvrševati zdravniško prakso, prestane:
1. z izbrisom iz imenika zdravnikov po odredbah tega zakona;
2. z odpovedjo pravici do prakse.
Zdravnik, ki se želi odpovedati zdravniški praksi, mora to izjaviti pismeno pristojni zbornici in označiti dan, ko neba izvrševati zdravniški poklic.
Dokler teče zoper njega kazensko ali disciplinsko postopanje, se odpovedne izjave praviloma ne sprejemajo.
V izjemnih primerih pa sme pristojna zbornica, v njenem imenu pa tudi disciplinski svet vsake stopnje
sprejeti odpoved tudi, dokler tako postopanje še teče.
§ 11.
Zdravniki, ki izvršujejo zdravniško prakso v inozemstvu, jo smejo od primera do primera izvrševati v kraljevini Jugoslaviji samo pri konzilijih, a to zgolj na poziv domačega zdravnika, kolikor \a i mednarodnimi pogodbami ni urejeno druua%. ''	v
DRUGO POGLAVJE.
Zdravniški pripravniki.
§ 12.
Doktorji medicine, ki imajo pogoje iz § 3., točk 1.,
2.,	4. in 5., kakor tudi oni, na katere se dajo uporabiti odredbe §§ 4. in 5. tega zakona, so Upravičeni zahtevati vpis v imenik zdravniških pripravnikov, da opravijo svojo zdravniško pripravniško službo po odredbah tega zakona.
Prijave za vpis v imenik zdravniških pripravnikov
se izroče zbornici, ki je pristojna po kraju, kjer naj pripravnik opravi zdravniško pripravniško službo.
§ 13.
Zdravniška pripravniška služba traja leto dni in se opravlja v bolnišnicah, v šoli za narodno zdravje in v higienskih zavodih, ki jih s posebno uredbo o opravljanju te službe po zaslišanju glavnega sanitetnega Bveta za to odredi minister za socialno politiko in narodno zdravje.
Od zdravniške pripravniške službe odpada polovica na kurativno, polovica pa na preventivno medicino.
Če se podaljšajo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, medicinski nauki v pravcu praktičnega pouka, se skrajša obvezna pripravniška služba, za kolikor so se podaljšali nauki.
Dokler traja zdravniška pripravniška služba, kandidat ne sme izvrševati samostojne zdravniške prakse, razen v primerih prve pomoči.
Med zdravniško pripravniško službo se smejo dovoliti doktorjem medicine na njih prošnjo denarna podpora in prejemki v naravi v mejah odobrenih kreditov.
Natančnejše odredbe o dovoljevanju te podpore predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje sporazumno zministrom za finance.
Leta pripravniške službe onih zdravniških pripravnikov, ki stopijo po dokončani pripravniški službi * državno ali v samoupravno službo, se štejejo za napredovanje in pokojnino po odredbah zakona o uradnikih, ko se je odbil vojaški rok.
Vojaški rok, odslužen po pridobitvi medicinske doktorske diplome, se všteva v zdravniško pripravniško službo.
§ 14.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje določi zavod, kjer naj zdravnik opravi pripravniško službo.
Uprave vseh higienskih in bolniških zavodov, ki 9° določeni za opravljanje zdravniške pripravniške službe, morajo sprejeti v službo takoj in brez odlašanja vsakeg* kandidata, ki jim dokaže, da je vpisan v imenik adf**' niških pripravnikov in da so ga napotiti, naj apr*** pripravniško službo.
O vsakem sprejemu v zdravniško pripravniško slu2* bo pri zavodih obveste njih uprave brez odloga *bof* nico, pri kateri je kandidat vpisan v imenik zdravrdSk® pripravnikov, kakor tudi zbornico, na čije ozemlju r* zavod.	:
§ 15.
Upravitelji zavodov, pri katerih opravljajo zd**** ■liski pripravniki zdravniško prip^vuiško službo, **
dolžni zaposliti vsakega pripravnika v vseh panogah zdravniškega zvanja.
Upravitelji zavodov, vsi zdravniki in ostali strokovnjaki, pri katerih so zdravniški pripravniki zaposleni, niorajo skrbeti za njih vsestransko praktično strokovno izpopolnjevanje.
§ 16.
Zdravniški pripravniki se morajo pokoravati redu v zavodu, pri katerem so v pripravniški službi. Podrejeni so glede svojega dela v zavodu službenemu nadzorstvu Po upravi in oddelnih šefih, glede svojega ponašanja zunaj zavoda pa disciplinski oblasti zdravniške zbornice, pri kateri so po odredbah tega zakona vpisani v imenik.
§ 17.
Ce je osnovan sum, da opravlja zdravniški pripravnik zdravniško službo §amo navidezno, je postopati Po predpisih § 16. tega zakona.
§ 18.
Potrdilo o opravljeni pripravniški službi izdaja zbornica, pri kateri je pripravnik vpisan v imenik, na postavi izpričevala onih zavodov, pri katerih so zdravniški Pripravniki opravljali svoj pripravniški rok.
Natančnejša določila o izdajanju potrdil, trajanju in porazdelitvi zdravniške službe po strokah in o doseženem uspehu predpiše z uredbo minister za socialno politiko in narodno zdravje.
TRETJE POGLAVJE.
Pravice in dolžnosti zdravnikov.
§ 19.
Zdravnik, ki je vpisan v imenik zdravnikov pri katerikoli zdravniški zbornici v kraljevini Jugoslaviji, le načeloma upravičen zdraviti bolnike za nagrado, in dolžan, skrbeti za narodno zdravje.
§ 20.
Začasno izvrševanje zdravniške prakse izven ozemlja zbornice, kateri zdravnik pripada, je dopustno:
1. če drugega zdravnika nadomešča;
2. če sezonsko izvršuje kopališčno prakso;
3. ob pozivu na konzilij, če pokličejo bolnik, odnos-n° njegova rodbina ali skrbnih zdravnika z drugega ozemlja;
4. ob javnopravni ali službeni obvezanosti, n. pr. pri železnicah, in ob uradnih zaukazih.
Ce traja izvrševanje zdravniške prakse iz točk 1. in 2- na ozemlju druge zbornice dalje kot štiri tedne, mora zdravnik o tem obvestiti pristojno zdravniško ziborni-c° in zbornico drugega ozemlja.
Dokler se zdravnik bavi s prakso v okolišu druge zbornice, se mora podvreči vsem naredbam te zbornice; °9tane pa še naprej redni član svoje zbornice s tem, da sme njegova zbornica odstopiti ovadbo ali disciplinsko Postopanje zoper njega oni zbornici, kjer je prestopek storjen.
§ 21. ------------------------
Zdravniki, ki so vpisani v imenik zdravniške zborne, so upravičeni, izvrševati privatno zdravniško Pnduo,	  -	—
Izvzeti so oni zdravniki v državni, samoupravni ali drugi javni službi, katerim je izvrševanje privatne zdravniške prakse z zakonom prepovedano.
§ 22.
Zdravniki so dolžni:
1. prizadevati si, da s svojim znanjem, svojo strokovno naobrazbo in svojim vestnim delom pospešujejo in čuvajo narodno zdravje;
2. zdraviti in dajati nasvete onim, ki iščejo pri njih sveta in pomoči;
3. braniti in varovati osebno čast, čast svojega poklica, ugled in nezavisnost zdravniškega stanu;
4. izpolnjevati svoje zdravniške dolžnosti ustrezno znanstvenemu napredku;
5. prožiti prvo pomoč.
§ 23.
Zdravniki, ki izvršujejo privatno prakso, so upravičeni:
1. dajati nasvete v vseh medicinskih vprašanjih vsakemu, ki to od njih zahteva;
2. zdraviti vsakogar, ki se za to pri zdravniku javi ali ki ga pozove, naj ga zdravi;
3. zahtevati nagrado za svoje delo in trud, kakor tudi povračilo morebitnih izdatkov.
§ 24.
Zdravnik ima pravico in dolžnost, dajati, če je pozvan, konzilijarno zdravniško pomoč, kadar ga želita bolnik ali bolnikova rodbina in ve za to zdravnik, ki tega bolnika zdravi.
Nikdar ne sme zdravnik, ki ordinira, preprečiti poziva in pristopa na konzilij onemu zdravniku, katerega bolnik ali njegova rodbina zahtevata, niti skušati, da to prepreči.
§ 25.
Zdravniki so dolžni, se v izvrševanju privatne zdravniške prakse natančno držati sodobne zdravniške znanosti. Posebno ne smejo prekiniti prevzetega zdravljenja bolnikov, razen če so sami zadržani radi bolezni ali iz drugega razloga.
Zdravnik sme odpovedati prevzeto zdravljenje bolnika, razen v primerih nujne potrebe in pomoči:
1. če ugotovi, da bolnik neče izpolnjevati njegovih zdravniških ukazov ali da ravna drugače, kakor mu je bil predpisal;
2. če zve in ugotovi, da je bil brez njegove vednosti k bolniku poklican drug zdravnik;
3. če ga bolnik ali član njegove rodbine, ki more biti odgovoren po predpisih kazenskega zakona, razžali;
4. če honorarji, ki so od prej na dolgu, niso poravnani.
Ce zdravnik zve, da je bil k bolniku poklican za nasvet in zdravljenje mazač, ne sme odpovedati započetega zdravljenja, ali mora takoj podati ovadbo pristojnemu oblastvu in zbornici.
Ce se je započela odprava telesnega plodu, veljajo odredbe § 172., 3. dstavka kazenskega zakona.
§ 26.
V vsakem primeru prekinjenega ali odpovedanega zdravljenja mora zdravnik brez odloga obvestiti ustno ali
pismeno bolnika, odnosno njegovo rodbino ali onega, ki ki za bolnika skrbi.
§ 27.
Zdravniki so dolžni, voditi v svoji privatni praksi vpisnik, o vseh bolnikih, katerim so izdali zdravniško izpričevalo (potrdilo).
Pooblaščeni člani zdravniškega disciplinskega sveta so upravičeni, pregledati zdravniške vpisnike, in sicer v teku disciplinskega postopanja. Zdravnik jim mora dovoliti vpggled, pregled ali prepis vpisnika.
§ 28.
Zdravniki so upravičeni, izdajati zdravniška izpričevala, z ozirom na svoj vpisnik in pod njegovo tekočo številko.
§ 29.
Uradna zdravniška potrdila (izpričevala) smejo izdajati zdravniki v javni službi samo po obstoječih zakonih in drugih odredbah ali če sodna ali druga državna in samoupravna oblastva ali javni zavodi taka potrdila od njih zahtevajo.
§ 30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških izpričeval.
§ 31.
Zdravniki so dolžni varovati tajnost o vsem, kar zvedo v izvrševanju svoje privatne prakse. Za zdravnike, kolikor opravljajo javno službo, veljajo predpisi o varovanju uradne tajnosti.
§ 32.
Zdravniki so dolžni, kolikor izvršujejo prakso, izdati zdravniško tajnost:
1. če to zahtevajo od njih roditelji ali, če gre za maloletnika, skrbniki;
2. če jih na zahtevo sodnih oblastev odveže varovanja tajnosti v območju uprave mesta Beograda minister za socialno politiko in narodno zdravje, v območju banovine pa ban. Minister za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno ban sme odvezati zdravnike varovanja tajnosti samo, če je treba zaščititi upravičene javne koristi ali če je privatna korist važnejša nego to, da se varuje tajnost.
Za zdravnike v izvrševanju javne službe veljajo v pogledu tajnosti predpisi o uradni tajnosti.
§ 33.
Zdravniki so dolžni, dajati pravočasno točne statistične podatke, če jih na podstavi zakonskih odredb zahtevajo od njih sodišča, zbornice, oblastva, obče uprave ali javni zavodi.
Poročila s statističnimi podatki, ki jih pošiljajo zdravniki oblastvom ali zavodom po poiti, so proste navadne poštnine in priporočnine.
Zdravniki smejo samo s pripustitvijo pristojne zdravniške zbornice oddajati mnenja o zdravilih in drugih zdravstvenih predmetih in priporočila zanje v propa-gUMfoe gft tpktofltne munarva,	"
Ce ne reši zbornica prošnje za dovolitev v dveh mesecih, je zdravnik upravičen smatrati, kakor da je dovoljenje dano.
Ce zbornica odreče dovolitev, je zdravnik upravičen, po njej zahtevati mnenje medicinske fakultete.
§ 35.
Zdravniki, ki izvršujejo privatno prakso, smejo poslovati, odnosno ordinirati samo v enem kraju, toda pristojna zdravniška zbornica sme izjemoma dovoliti, da sme zdravnik izvrševati pravitno ambulantno prakso zunaj občine, kjer stalno biva ali kjer opravlja službo, toda edino v krajih, kjer ni drugega zdravnika s privatno prakso. Ce leži ta kraj na ozemlju druge zbornice, je treba dovolitve tudi te druge zbornice.
Za izvrševanje začasne kopališčno-sezonske prakse v drugih krajih ni treba dovolitve zbornice, razen če je ta kraj v okolišu druge zbornice.
§ 36.
Zdravniki, ki se bavijo izključno s privatno prakso, se smejo preselili in začeti prakso v vsakem kraju v kraljevini Jugoslaviji. V tem primeru morajo najprej, pismeno prijaviti pristojni zbornici namero, da se preselijo in kam se preselijo. Če je novi kraj na ozemlju druge zbornice, morajo podati mimo lega prijavo tudi novi zbornici za vpis.
O opravljeni preselitvi je dolžan zdravnik obvestiti, tako svojo dotedanjo, kakor tudi novo zbornico.
§ 37.
Zdravniki, ki so v javni službi, pa so od pristojnega oblastva premeščeni iz enega kraja v drugega, morajo sami pristojnim zbornicam prijaviti, da so se preselili. Če leže ti kraji na ozemlju dveh zbornic, jih izbriše prva, dotedanja zbornica iz imenika zdravnikov svojega področja, kolikor zoper nje ni v teku kako disciplinsko postopanje, ln priobči ta izbris drugi, novi zbornici, ki jih vpiše v imenik zdravnikov svojega področja. *
§ 38.
Zdravniki, ki se selijo iz enega kraja v drugega, plačajo vpisnino novi zbornici, če izvršujejo privatno prakso na njenem ozemlju. Ta taksa ne sme biti večja od taksey ki jo pobira dotična zbornica od zdravnika, ki se vpisuje pri njej prvikrat v imenik zdravnikov.
§ 39.
Zdravnikom je prepovedano, izvrševati privatno zdravniško prakso v družbi z osebo, ki ni zdravnik, ati v družbi z zdravnikom, ki ni vpisan v imenik zdravnikov nobene zbornice. Prav tako sta jim prepovedana vsako druženje in vsak sporazum z lekarnarji, babicami in zobnimi tehniki.
Zdravnik ne sme uporabljati agentov za pridobivanje pacijentov in tudi ne drugih reklamnih sredstev.
Prav tako je zdravnikom prepovedano, oglašati p® tisku ali z drugo podobno reklamo svojo zdravniško prakso na način, ki se ne zlaga s častjo zdravniškega poklica m z ugledom zdravniškega stanu ter ki bi utegnil govoda	tekmi	x škodo drugega zdravnik*
Lekarnarjem in babicam je prepovedano, delati za zdravnike katerokoli reklamo.
Zdravniške zbornice, katerim pride na znanje, da so se lekarnarji ali babice pregrešili zoper prednjo odredbo, morajo prijaviti takega lekarnarja lekarniški zbornici, babico pa njenemu nadrejenemu oblastvu.
Zdravniške zbornice priobčijo vsem lekarnam svojega okoliša vsako leto najmanj enkrat uradni imenik zdravnikov, ki so upravičeni, izvrševati zdravniško prakso v tem okolišu, kakor tudi vsako izpremembo.
§ 41.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše po zaslišanju zveze zdravniških zbornic maksimalne nagrade zdravnikom v privatni praksi za ona opravila in dela, ki dopuščajo po svoji naravi povprečno ceno ali tarifiranje.
To odrejanje nagrad sme biti v območju poedinih zbornic različno za različne kraje.
§ 42.
Če pride med zdravnikom in bolnikom do spora o nagradi, pa da se je bila poprej dogovorila s pogodbo ali ne, sme pristojna zdravniška zbornica na zahtevanje strank, zdravnika in bolnika, določiti velikost nagrade.
Zoper zbornično rešitev imate obe strani pravico Pritožbe na redno sodišče.
.	§	43.
Zdravniška mesta in službe pri javnih oblastvih in zavodih, kakor tudi pri zavodih za zavarovanje delavcev, se smejo oddajati samo na podstavi natečaja, ki se mora razpisati.
ČETRTO POGLAVJE.
Zdravniške zbornico (komore)
A.	Obče odredbe.
§ 44.
Zdravniške zbornice so samostojne ustanove javnopravnega značaja s pristojnostjo oblastva v razmerju Proti zdravnikom in zdravniškim pripravnikom po odredbah tega zakona.
Zdravniške zbornice so pravne osebe. Izvršujejo Pravice in dolžnosti iz tega in drugih zakonov po svojih 0rganih.
Zdravniške zbornice so avtonomne stanovsko usta-.°^e vseh zdravnikov pod nadzorstvom ministra za so-
n° Politiko in narodno zdravje.
§ 45.
Zdravniškim zbornicam je naloga:
. *• da vpisujejo vse prijavljene zdravnike, odnosno ravniške pripravnike v seznamek (imenik) zdravniških zbornic;
2.	da urejajo položaj zdravnikov, njih napredovanje
razmerja proti drugim ustanovam in osebam in da
ngajo za napredek zdravniškega stanu, za zaščito ■dravnikov in za njihovo ter njih rodbin zava.ro-
3.	da skrbe, da se varujejo stanovski ugled, disciplina in zdravniški etos.
§ 40.
Državna in samoupravna oblastva so dolžna, podpirati zdravniške zbornice v izvrševanju njihovih zakonskih nalog in izvrševati izvršne razsodbe in rešitve zdravniških zbornic in disciplinskih svetov, kadar to zahtevajo.
§ 47.
Okoliši zdravniških zbornic se praviloma skladajo z okoliši banovin, odnosno z okolišem uprave mesta Beograda. Sedež zdravniških zbornic je na sedežu banskih uprav in v Beogradu. Tako osnovane zbornice se smejo spojiti in osnovati skupno zbornico za dve banovini ali za več banovin, če to sklene skupščina zdravnikov teh okolišev ter minister za socialno politiko in narodno zdravje to odobri.
§ 48.
Vsak vpisani zdravnik je član zbornice,- v kateri je vpisan. Člani zdravniških zbornic imajo aktivno in pasivno volilno pravico, pravico govčra (besede) in glasovanja na skupščini zdravniške zbornice. Prav tako imajo pravico, podajati pismene predloge, tožbe (ovadbe) in pritožbe zoper vse organe zdravniške zbornice in zahtevati od njih zaščite svojih pravic in koristi.
Zdravniki in zdravniški pripravniki so dolžni, pokoravati se odločbam organov zdravniških zbornic; pravico pritožbe zoper dotične odločbe imajo pa samo tedaj, če so pritožbe s tem zakonom in s poslovnikom izrečno dopuščene.
§ 49.
Zdravniški člani zdravniških zbornic so dolini, izvrševati aktivno volilno pravico ob vsaki priliki, ko so redno povabljeni na volitve članov zborničnih organov in zdravniškega disciplinskega sveta.
To dolžnost morajo zdravniki izvrševati z glasovnicami osebno ali z njih predajo v priporočenem pisuni po posebnih odredbah poslovnika dotične zbornice.
§ 50.
Zdravnik, član zdravniške zbornice, je dolžan, sprejeti izvolitev v predsedništvo, v upravni ali nadzorni odbor svoje zbornice.
Te dolžnosti smejo biti na prošnjo oproščeni samo oni zdravniki, za katere upravni odbor predhodnega razdobja spozna, da so razlogi za odklonitev sprejema upravičeni.
Ponovno izvolitev za prihodnje upravno razdobje sme vsak zdravnik brez vsake nadaljnje opravičbe odkloniti.
§ 51.
Organi zdravniških zbornic so:
1. glavna skupščina vseh zdravnikov zborničnih članov;
2. upravni in izvršilni odbor zdravniške zbornice;
3. nadzorni odbor zdravniške zbornice.
Dolžnosti vseh zborničnih organov se opravljajo častno in brezplačno. Povračajo se samo dejanski potni stroški, ki se smejo določiti tudi s povprečnino. Te stroške odobrujc upravni odbor.
B.	Skupščine zdravniške zbornice.
§ 52.
Skupščine zdravniške zbornice so redne in izredne.
Redne skupščine vseh zdravnikov, članov zdravniške zbornice, se sestajajo redoma vsako leto po enkrat.
Zbornični člani se smejo sklicati po potrebi in po izprevidenju odbora dotične zbornice tudi na izredno skupščino; morajo pa se sklicati na izredno skupščino, če to pismeno zahteva tretjina zdravnikov zborničnih članov.
§ 53.
O pravicah in dolžnostih, o načinu sklicanja skupščin, njih dnevnih redih, voditvi in njih poslovanju določita posebne odredbe poslovnik in stanovski pravilnik zdravniške zbornice, ki ju odobruje njena glavna skupščina.
§ 54.
V pristojnost in področje rednih skupščin spada, da:
1. volijo predsednika, podpredsednika in člane upravnega in nadzornega odbora;
2. volijo člane zdravniškega disciplinskega sveta, tožilca in njegovega namestnika;
3. sklepajo o poslovniku za poslovanje v zbornici;
4. sklepajo o proračunu dohodkov in razhodkov za vsako poslovno leto, ki se mora kriti s koledarskim;
5. določajo višino letne članarine in drugih zborničnih računov;
6. odobrujejo letne račune;
7. rešujejo pritožbe zoper zbornične organe in vprašanja ter predloge članov;
8. oddajajo mnenja o vseh zdravniških zadevah;
9. odločujejo o vseh zadevah, ki se tičejo glavnih nalog in dolžnosti zdravniške zbornice;
10. odločujejo o podpornem fondu, o zavarovanju in o drugih dobrodelnih ustanovah zbornice.
§ 55.
V poslovnik vsake zdravniške zbornice se morajo jemati odredbe po teh-le načelih:
1. vsi zdravniki zbornični člani morajo biti pozvani na vsako skupščino pismeno; če pa gre za volitve, s priporočenim pismom ali z osebno vročitvijo vsaj osem dni poprej, preden se skupščina sestane; tudi se mora označiti dnevni red, ki ga je treba objaviti v stanovskem organu in v dnevnikih;
2. skupščino vodi zbornični predsednik in je sklepčna, če je prisotna petina članov. Če ni zadostnega števila članov, prične skupščina svoje delo eno uro pozneje brez ozira na število;
3. na skupščini se smejo reševati samo stvari, ki so postavljene na dnevni red;
4. vsak član ima enake pravice tako do besede (govora), kakor do glasovanja (odločevanja), predsednik pa ima pravico, izključiti s skupščine vsakega člana, ki bi tudi po dobljenem opominu oviral redni tek skupščine;
5. volitve morajo biti tajne in pismene;
6. volitve in odločbe veljajo samo, če se sklenejo z navadno večino glasov;
7. na skupščini se sme razpravljati (diskutirati) in reševati o predmetih in vprašanjih članov, če so podali ti člani svoje predloge zbornici pismeno vsaj sedem dni pred sestankom skupščine;
8. nujna vprašanja, ki jih' podajo člani neposredno na občnem zboru, se smejo tudi razpravljati in reševati,
če so podana ob pričetku seje in pred prehodom na dnevni red in če predsednik ter dve tertjini prisotnih članov na to pristanejo, toda tudi tedaj samo po končanem dnevnem redu.
§ 56.
Zoper odločbe glavne skupščine ni pritožbe.
C. Predsedništvo in upravni odbor zdravniške zbornice.
§ 57.
Predsednik zastopa zbornico pred oblastvi in predseduje skupščini in upravnemu odboru; kadar je zadržan, ga nadomešča podpredsednik, a kadar je tudi ta zadržan, najstarejši član odbora.
Razen opravljanja poslov, ki mu pripadajo po položaju kot predsedniku, spada v njegovo področje:
1. da skuša izravnati nesoglasja med člani zbornice, kadar se pojavijo;
2. da po potrebi opominja zdravnike in zdravniške pripravnike, če so to s svojim neprimernim in nedostojnim ponašanjem zaslužili;
3. da pazi, da zbornica svojega, z zakonom predpisanega področja ne prekorači;
4. da nadzira vse zbornične ustanove;
5. da podpisuje vse spise, ki jih sopodpisuje tajnik, in da v denarnih stvareh odreja izplačila, ki jih podpisuje z njim vred tudi blagajnik.
§ 58.
Predsednika zdravniške zbornice in vsakega poedi-nega člana uprave sme pozvati na odgovor za njih poslovanje v zbornici samo redna glavna skupščina.
§ 59.
Razen predsednika in podpredsednika voli glavna skupščina še 7 članov upravnega odbora in 4 namestnike, tajnika in blagajnika.
Predsednik, podpredsednik in najmanj 4 člani odborniki morajo stanovati na sedežu zbornice.
Predsednik, podpredsednik in vsi člani upravnega odbora se volijo za tri leta, toda nadaljujejo tudi še po izteku tega roka svoje poslovanje do novih volitev. C« kateri član pred odrejenim mu rokom odstopi, pride na njegovo mesto namestnik po vrsti, kakor je bil izvoljen z največjim številom glasov.
§ 60.
Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in ostali izvoljeni člani.
Upravni odbor je sklepčen, če je prisotnih najmanj 5 članov. Odloča z navadno večino glasov. Ce se glasovi enako razdele, velja sklep, za katerega je glasoval predsednik.
Upravni odbor rešuje vse stvari in posle, za katere ni pristojna skupščina ali katerih izvršilni (ožji) odbor kot tekočih poslov ne sme reševati.
Upravni odbor je zlasti pristojen, da:
1. rešuje predloge za vpis zdravnikov in zdravni* ških pripravnikov v posebni imenik enih in drugih;
2. izvršuje skupščinske odločbe;
3. opravlja gospodarske posle zbornice, pobira letne prispevke, predpisuje in pobira vpisnine in druge takse ter jih po potrebi tudi z izvršbo izterjuje.
Odborove odločbe o izterjavi letnih prispevkov in vseh ostalih taks, ki jih je treba plačati zbornici, se štejejo za listine, ki so izvršne;
4. občuje z oblastvi in z osebami, ki niso v zvezi z zbornicami, in vlaga pritožbe in tožbe;
5. oddaja mnenje o velikosti zdravniške nagrade, zlasti na prošnjo sodišč, in skrbi za to, da se spori o takih zahtevkih rešujejo mirnim potem;
6. imenuje odposlance in njih namestnike v zdravniški svet okrožnega urada in ostalih bolniških fondov in ustanov;
7. nadzira poslovanje vseh zdravnikov in zdravniških pripravnikov in jih po potrebi kaznuje za nered-nost ali pa izroča disciplinskemu svetu;
8. odreja odposlance v zvezo zbornic;
9. pazi, da nikdo brez pravice ne izvršuje zdravniške prakse in takšue osebe obtožuje; odloča o krajevni kakor tudi o sezonski pravici do kopališčne prakse;
10. odreja iz svoje srede izvršilni (ožji) odbor.
§ 61.
Izvršilni (ožji) odbor je sestavljen iz predsednika, Podpredsednika, tajnika in blagajnika.
Izvršilni odbor rešuje vse posle, ki mu jih poveri UPravni odbor po svoji pristojnosti, ali ki so mu odka-zani v dolžnost s poslovnikom in so odobreni od odbo-rove polne seje.
§ 62.
Prijave za vpis zdravnikov in zdravniških priprav Pikov v imenik morajo reševati zbornice brez odlaganja.
Vpisnino je položiti istočasno, ko se preda prijava 2a vpis.
Pritožbe zoper rešitve upravnega odbora rešuje pri-stojna kraljevska banska uprava, ministrstvo za socialno Politiko in narodno zdravje pa, kadar gre za predmete beograjske zbornice. Glede roka za pritožbe veljajo predpisi o občnem upravnem postopanju.
§ 63.
Zdravniške zbornice predlagajo do vsakoletnega red-boga sklica skupščine banskim upravam, odnosno upravi mesta Beograda poročilo o važnejših stvareh svojega potovanja; smejo v njih tudi obrazložiti, kar so opazile n» higiensko-zdravstvenein polju, in podajati stvari primerne predloge.
C.	Nadzorni odbor.
§ 64.
Bedna zbornična skupščina voli 3 redne člane in namestnika v nadzorni odbor za tri leta; ti morajo snovati na sedežu zbornice.
. CIsni nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predhodnika, ki ga nadomešča, kadar je zadržan, po letih bajstarejši član.
Na izpraznjeno mesto rednega člana nadzornega od-ra Pokliče predsednik na dolžnost namestnika, vrsto-
Po številu glasov, kakor je bil kdo izvoljen.
Nadzorni odbor je dolžan, nadzirati imovino in finančne posle zbornice. Uraduje po odredbah poslovnika; pregleduje vse knjige in spise, ki se nanašajo na imovino, blagajniške posle in blagajno.
Nadzorni odbor je dolžan, obveščati o tem, kar je opazil, predsedništvo, upravni odbor in skupščino.
PETO POGLAVJE.
Zbornični dohodki in razhodkL
g 66.
Zbornice imajo te-le dohodke:
1. vpisnino, ki jo morajo plačevati vsi zdravniki za vpis v imenik zdravnikov, odn. zdravniški pripravniki za vpis v imenik zdravniških pripravnikov;
2. članarino, ki jo morajo plačevati zbornici vsi zdravniki, ki so člani zbornice, pri kateri so vpisani, najkesneje do konca prvega proračunskega polletja;
3. zneski denarnih kazni, določenih v tem zakonu;
4. donose fondov, volila (legate) in darila.
Zbornice smejo določiti pianjšo članarino za one
zdravnike, ki ne izvršujejo privatne prakse.
§ 67.
Za vsako koledarsko leto morajo določiti zbornice proračun dohodkov in razhodkov; smejo pa pokriti morebitne primanjkljaje z odstotnim poviškom članarine že v dotičnem letu, v čemer sklepata upravni in nadzorni odbor v skupni seji.
Zbornice so dolžne, izterjati zaostalo in neplačano članarino, po potrebi prisilno po upravnih oblastvih. Rešitev zbornice o izmeri članarine je izvršna.
§ 68.
Blagajnik opravlja blagajniške posle pod neppsred-nim nadzorstvom predsedniška upravnega (izvršilnega) odbora in nadzornega odbora.
Nobeno izplačilo se ne sme opraviti brez odobritve zborničnega predsednika ali zborničnega podpredsednika, ki predsednika nadomešča.
Ves denar in vsi fondi morajo biti plodonosno naloženi pri državni hipotečni banki ali pri banovinski hranilnici.
Vsaka zbornica mora opravljati svoje denarno poslovanje po poštni hranilnici.
Ostale odredbe o blagajniškem poslovanju se izdadfl v poslovniku.
§ 60
Na koncu vsakega leta zaključi zbornični blagajnik vse račune in predloži sklepni obračun najprej upravnemu, potem pa nadzornemu odboru, ki ga rešujeta ločeno in skupščini o tem vsak zase pismeno poročata.
5ESTO POGLAVJI?.
Zveza zdravniških zbornic.
§ 70.
Za skupno zaščito pravic in koristi zdravniškega stanu ustanovč zdravniške zbornice zvezo zbornic.
V to zvezo vstopijo predsedniki in po en odposlanec vRake zbornice, ki ga izvoli upravni odbor vsak® zbornice za dobo svoje funkcijo.
Stroške za zvezo plačujejo poedine zbornice v sorazmerju s številom članov.
Zveza zbornic si izdela svoj poslovnik,
§ 71.
Zveza zdravniških zbornic je vrhovna stanovska stopnja. Zveza vodi vse posle zdravniškega stanu in je upravičena: biti v neposredni zvezi z vrhovnimi obla-stvi; biti njih posvetovalno telo in predstavnik pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje; oddajati mnenja o predlogih sanitetnih zakonov, uredb in pravilnikov; kandidirati člane glavnega sanitetnega sveta in po potrebi izdajati osrednje glasilo zdravniških zbornic.
Izvršilni odbor zveze zdravniških zbornic se konstituira in izbere izmed sebe predsednika, dva podpredsednika, enega tajnika in enega blagajnika. En član pred-sedništva, tajnik in blagajnik se vodijo izmed zdravnikov iz Beograda.
Tajniške in upravne posle zveze zdravniških zbornic vodi beograjska zbornica, dokler zveza drugače ne odloči.
Sedež zveze je v Beogradu.
SEDMO POGLAVJE.
Zavarovanje zdravnikov,
§ 72.
Zveza zbornic je dolžna, v roku enega leta potem, ko stopi ta zakon v veljavo, predpisati s pravilnikom odredbe o obveznem zavarovanju zdravnikov članov zbornic za primer nezgode, bolezni, onemoglosti, starosti in smrti.
Ta pravinik postane obvezen za zdravnike člane zbornic, ko ga minister za socialno politiko in narodno zdravje potrdi.
Zdravniki člani zbornic so dolžni, plačevati prispevke (premije), ki se predpišejo s pravilnikom. Prispevki, ki se predpišejo, so izvršni.
Teh prispevkov niso dolžni plačevati zdravniki v javni službi, kateri imajo pravico do osebne in rodbinske pokojnine.
OSMO POGLAVJE.
tl
Red in disciplina v zdravniškem stanu.«'
A.	Obče odredbe,..
§ 73.
Prekršitve, ki jih zagreše zdravniki in zdravniški pripravniki, ki so vpisani v zbornični imenik, z dejanji, prepovedanimi po tem zakonu, odnosno z opustitvijo dejanja, predpisanega po tem zakonu, ali vobče z zanemarjanjem dolžnosti svojega poklica, se kaznujejo, če so neznatnejše narave, kot nerednosti od upravnega odbora zbornice, v ostalih primerih pa kot ^ disciplinski prestopki od disciplinskega sveta. V vsakem primeru je treba, preden se izreče odločba, zaslišati onega, ki se je pregrešil.
Prekršitve predpisov: § 22. (dajanje prve pomoči, varovanje osebne časti in časti osebnega zvanja); § 25. (nelojalna tekma); § 32. (kršitev zdravniške tajnosti, bodisi namenoma, bodisi iz malomarnosti); § 39. (druženje) je smatrati praviloma za disciplinske prestopke.
Kazni zaradi nerednosti so:
1. pismen opomin;
2. denarna kazen od 300 do 1000 dinarjev.
Zoper odločbo upravnega odbora praviloma ni pritožbe, razen če zdravnik ali zdravniški pripravnik predhodno nista bila zaslišana.
§ 75.
Disciplinske kazni so:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen od 1000 do 5000 dinarjev zoper zdravnika pripravnika;
3. ustavitev izvrševanja privatne zdravniške prakse, ki ne sme presegati leta dni. Namesto z ustavitvijo prakse se kaznujejo zdravniški pripravniki z odgoditvijo roka za pridobitev pravice do prakse najdalje do leta divi.
4. izbris iz imenika zdravnikov, odnosno iz imenika zdravniških pripravnikov do največ treh let.
§ 76.
Kdor je:
1. v primeru zakonite zapreke za vpis na goljufiv način dosegel vpis v imenik zdravnikov ali zdravniških pripravnikov;
2. navzlc temu, da mu je pristojni disciplinski svet prepovedal izvrševanje zdravniške prakse za dobo te ustavitve, izvrševal zdravniško prakso za svoj račun ali to ustavitev na katerikoli drug način obrezuspešil, se kaznuje, kolikor njegovo dejanje ne prehaja v zločinstvo ali prestopek, ki se kaznuje po predpisih kazenskega zakonika, samo z izbrisom iz imenika zdravnikov
Isto velja tudi za zdravnika, ki drugemu pri takem dejanju pomaga.
§ 77.
Disciplinska kazniva dejanja zastarajo, če gre za nerednosti, črez leto dni, a če gre za disciplinske prestopke, čez tri leta.
Zastaranje začne teči onega dne, ko se je storilo disciplinsko kaznivo dejanje. Če se je s tem kaznivim dejanjem povzročila škoda, začne teči zastaranje, ko oškodovana stranka zanje zve, a najkesneje, ko mine od storjenega kaznivega dejanja 5 let.
Zastaranje se prekinja s predajo disciplinske ovadbe zbornici, zdravniškemu disciplinskemu svetu ali nadzornemu oblastvu, kakor tudi z vsemi onimi činjenicamh s katerimi se po kazenskem zakonu zastaranje prekinja-
Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu preiskava ne more (proizvedbe ne morejo) začeti ali podvzeti, dalje, dokler je okrivljenec na begu ali dokler je izbrisal1 iz imenika zdravnikov.
Zastaranje okrivljenca ne oprošča, če se je discipl111'
ski tako hudo pregrešil, da je časti vsega zdravniškega
stanu v korist, da se izreče kazen izbrisa iz imenika.
r
§ 78.
Zdravnik, ki je izbrisan iz imenika zdravnikov, 110 sme biti vanj vnovič vpisan, dokler ne minejo tri leta 0 * dneva izbrisa; zdravnik pa, ki je bil izbrisan radi kazeO' ske obsodbe, ne more biti iznova vpisan, dokler se 110 izreče, da je vreden izvrševati izgubljeno pravico do ak®j demske doktorske časti, ali do časa, ko more prido^’ pravico do javne službe ali do javnega zvanja (§ * * točki 1. in 2., in § 90. kaz. zakona).
Kaznovani zdravnik in kaznovani zdravniški pripravnik se obsodita tudi na povračilo vseli stroškov disciplinskega postopanja zbornici po računu, ki ga predloži njen upravni odbor.
Povračilo škode se ne more zahtevati v disciplinskem postopanju in oškodovanca je napotiti na pol redne civilne pravde.
B.	Zdravniški disciplinski svet prve stopnje.
§ 80.
Pri vsaki zdravniški zbornici se osnuje za njen okoliš zdravniški disciplinski svet, ki je sestavljen iz predsednika, podpredsednika, petih rednih članov in Prav tolikega števila namestnikov. Predsednik, podpredsednik in najmanj trije redni člani in njih namestniki morajo stanovati na sedežu zbornice; prav tako tudi zbornični tožilec in njegov namestnik, ki se volita obenem z zdravniškim disciplinskim svetom.
Volijo ju člani zbornice na skupščini za tri leta in na isti način, kakor se volijo tudi člani upravnega odbora zbornice.
Predpisi tega zakona veljajo tudi za volitev in dolžnosti zdravniškega disciplinskega sveta.
Člani upravnega in nadzornega odbora zbornice ne siuejo biti voljeni v zdravniški disciplinski svet.
§ 81.
Člani zdravniškega disciplinskega sveta opravljajo svojo službo brezplačno. V poslovniku se odredi, koliko jim povrne zbornična blagajna stroške, ki jih imajo v gotovini ob izvrševanju službe.
§ 82.
Zdravniški disciplinski svet poizveduje in izdaja rešitve na prvi stopnji o vseh disciplinskih tožbah (ovadbah), ki jih je vložil zbornični tožilec.
Rešitve izdajajo stalna sodišča (sodni zbori), ki jih Postavlja predsednik zdravniškega disciplinskega sveta °l> začetku vsakega leta v naprej.
Ta sodišča sestoje iz predsednika in štirih članov.
Pri vsakem sodišču vodi zapisnik posebni zapisnikar, ki ga odredi predsednik zdravniškega disciplinskega sveta.
Vsaka zdravniška zbornica poskrbi za to, da ima zdravniški disciplinski svet svoje prostore in da je zatožen z vsemi pisarniškimi potrebščinami.
§ 83.
Svoje službe v zdravniškem disciplinskem svetu ne smejo vršiti oni člani zdravniškega disciplinskega sveta, zoper katere je v teku preiskava ali razprava zaradi zločinstva, prestopka ali prekrška, ali zaradi disciplinsko kaznivega dejanja, dokler se ne dokonča postopanje zaradi teh kaznivih dejanj.
Če take člane zdravniški disciplinski svet ali kazensko sodišče obsodi, prestane njih častna služba, čim po-stone obsodba pravnomočna.
§ 84.
Disciplinskega postopanja se ne sme udeleževati član Zdravniškega disciplinskega sveta, ki je;
1. sam obdolžen disciplinskega kaznivega dejanja, z njim oškodovan ali je sam tožilec;
2. zakonski drug obdolženca, oškodovanca ali zasebnega tožilca ali njegov izvoljeni ali zakonski zastopnik;
3. z obdolžencem ali obsojencem ali oškodovancem v naravnostnem sorodstvu v navzgornji ali uavzdojnji vrsti kateregakoli kolena, v stranski vrsti po krvi do četrtega, a po svaštvu do drugega kolena.
Sojenja se ne more udeležiti oni član, ki je bil odrejen za preiskovalnega poverjenika.
C.	Disciplinsko postopanje na prvi stopnji.
§ 85.
Za izvrševanje disciplinske oblasti je pristojen zdravniški disciplinski svet one zbornice, pri kateri je okriv-ljenec ob času tožbe (ovadbe) vpisan v imenik zdravnikov ali v imenik pripravnikov.
Ob sporu med zdravniškima disciplinskima svetoma dveh zbornic iz važnih razlogov, zaradi bojazni,’ da je mogoča pristranost ali da bi se moglo vplivati od zunaj, odloča o pristojnosti na obtožencev ali tožilčev predlog vrhovni disciplinski svet. V poedinih primerih sme zaprositi zdravniški disciplinski svet vrhovni disciplinski svet, naj se poverita disciplinska preiskava ali razprava, sporazumno z njim, zdravniškemu disciplinskemu svetu kake druge zbornice.
§ 8«.
Zdravniški disciplinski svet postopa in izdaja rešitve po odredbah tega zakona in poslovnika, izdanega na podstavi tega zakona; kolikor v njih ni posebnih predpisov, uporablja zakon o kazenskem sodnem postopanju.
§ 87.
Vsi organi zdravniške zbornice in njen tožilec so i dolžni, naznaniti upravnemu odboru vsak primer disciplinskega kaznivega dejanja zdravnikov in zdravniških pripravnikov; odbor take primere odstopi po |>otrebi, če meni, da je dejanje moči smatrati za disciplinski prestopek, zdravniškemu disciplinskemu svetu.
Zdravniški disciplinski svet uvede po službeni dolžnosti postopanje odnosno sojenje, čim zve, bodisi po upravnem odboru, bodisi kako drugače, za disciplinsko kaznivo dejanje zdravnikov ali zdravniških pripravnikov.
§ 88.
Če spozna zdravniški disciplinski svet, da je ovadeno dejanje kaznivo po kazenskem zakonu, mora obvestiti o tem pristojnega državnega tožilca.
Dokler se to kazensko postopanje ne konča, je prenehati s poizvedbami in sojenjem zaradi disciplinsko kaznivega dejanja, toda zdravniški disciplinski svet mora postopati po odredbah § 92. tega zakona.
§ 89.
Kazenska sdišča so dolžna, obvestiti zdravniški disci-| plinski svet, če se zoper zdravnika ali zdravniškega pri-J pravnika uvede kazenska preiskava, vloži tožba ali ukrene pripor ali preiskovalni zapor. Po dokončanem kazenskem postopanju pošlje kazensko sodišče spise zdravniškemu disciplinskemu svetu, ali pa dopusti, če so mu . spisi še potrebni, delegiranemu odposlancu zdravniškega
disciplinskega sveta ali zborničnemu tožilcu pregled in prepis spisov.
§ 90.
Med postopanjem sme odločiti zdravniški disciplinski svet, da se v zaščito časti in ugleda zdravniškega stanu predhodno ustavi privatna praksa, odnosno privatna služba:
1. če sta izročena zdravnik ali zdravniški pripravnik v preiskavo zaradi zločinstva ali kakega drugega kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja ali hudega zanemarjenja zdravniških dolžnosti;
2. če se je izrekla zoper obdolženca še neizvršena razsodba, da se izbriše iz imenika zdravnikov.
Ti ukrepi se ukinejo, čim prestane razlog, ki jih je povzročil.
O teh ukrepih* je takoj obvestiti upravni odbor zdravniške zbornice, obdolženca in zborničnega tožilca.
Zoper tako rešitev se smejo pritožiti tožilec in obdolženec na vrhovni disciplinski svet.
§ 91.
Če bi obsodilo kazensko sodišče zdravnika ali zdravniškega pripravnika na kazen, s katero sta združeni izguba častnih pravic in državne ali javne službe in prepoved, izvrševati zdravniški poklic, odloči zdravniški disciplinski svet po pravnomočnost obsodbe brez nadaljnje razprave, da se obsojeni zdravnik ali zdravniški pripravnik izbrišita iz imenika; v drugih primerih pa postopa po predpisih naslednjega paragrafa.
§ 92.
V vsaki tožbi (ovadbi) ali prijavi odločuje zdravniški disciplinski svet na predlog zborničnega tožilca v tajni seji, ali je treba:
1. postopanje ustaviti;
2. ovadbo odstopiti upravnemu odboru, da izreče sam kazen zaradi nerodnosti;
3. uvesti predhodno preiskavo.
Preden se izda takšna odločba, je zaslišati okriv-ljenca in, če treba, provesti predhodno preiskavo. Preiskavo vodi preiskovalni poverjenik, ki ga odredi predsednik sveta ali zdravniški disciplinski svet. Preiskovalni poverjenk posluje sporazumno z zborničnim tožilcem in sme zaslišati priče ali izvedence, pozvati okrivljenca, naj pride na zagovor ali ga poda pismeno, opraviti ogled in zahtevati spise in obvestila od sodišč in vseh upravnih in samoupravnih oblastev in drugih ustanov, ki so vsi dolžni odgovoriti, kakor je treba.
Če je potrebno, sme zaprositi preiskovalni poverjenik sodišče, da izvrši poizvedbe. Pri tem zasliševanju sme poverjenik sodelovati osebno ali poslati namestnika in staviti vprašanja. Do takega sodelovanja so upravičeni tudi zbornični tožilci, obtoženci in njih branitelji.
Zdravniški disciplinski sveti so dolžni, drug drugemu dajati pravno pomoč.
Zdravniki in zdravniški pripravniki so dolžni pričati in dajati mnenja pred zdravniškim disciplinskim svetom. Druge osebe se k temu ne smejo siliti. Zaslišanje prič in izvedencev pod prisego sme opraviti vedno le pristojno sodišče. Za zaslišanje prič in izvedencev in njih nagrade (pristojbine) se uporabljajo predpisi zakona o sodnem kazenskem postopanju.
* .V izvirniku pomotoma: Le kar ima (- zdravnikih}.
Spisi dokončne preiskave se priobčijo zborničnemu tožilcu, a tožilec jih pošlje s svojim predlogom zdravniškemu disciplinskemu svetu v petnajstih dneh, odkar jih je prejel.
Ako se stavi predlog, da se naj preiskava ustavi, sme zdravniški disciplinski svet na ta predlog, če ga ne usvoji, odrediti, da se preiskava dopolni.
Če obsega predlog obtožbo, se o tem rešuje na razpravi.
Zoper odlok, da se določi razprava, ni pritožbe.
§ 94.
Predsednik določa kraj, dan in uro razprave. Razpravo je določiti tako, da poteče od dne, ko se je poziv vročil obtožencu, do dne razprave najmanj osem dni. Obtoženec se sme temu roku odpovedati. Predsednik odredi razen tega, da je o razpravi obvestiti zborničnega tožilca, da je pozvati priče in izvedence in pripraviti vse, česar je treba za razpravo.
Obtoženec in zbornični tožilec sta upravičena, vložiti v petih dneh od dne vročitve predloge za razpravo ali zahtevati, da se ta odloži. O tem odloča predsednik zdravniškega disciplinskega sveta in zoper njegovo rešitev ni pritožbe.
Predsednik določi istočasno tudi enega člana odbora za poročevalca na razpravi.
§ 95.
Obtoženec ali vsi obtoženci, če jih je več, imajo pravico zahtevati, ne da bi navedli za to razloge, da se dva člana zdravniškega disciplinskega sveta izključita od sojenja na razpravi.
Izključitev predsednika, podpredsednika in poročevalca se more zahtevati samo, če obstoji sum o njih n »pristranosti. Zdravniški disciplinski svet odloča o upravičenosti tega zahtevanja brez udeležbe članov, odklonjenih po prvem odstavku tega §-a. Zoper tako rešitev ni pritožbe. Temu sklepanju predseduje, če se odklonitev usvoji na razpravi, namesto odklonjenega predsednika njegov namestnik, a če je tudi ta odklonjen, po letih najstarejši član zdravniškega disciplinskega sveta.
Izključitev se more zahtevati samo najkesneje tri dni pred razpravo.
Če se zahteva, naj se izključi ves disciplinski svet, odloča o upravičenosti zahtevanja vrhovni disciplinski svet. ki odredi za razpravo, če je odklonitev upravičena, zdravniški disciplinski svet druge zbornice. Poedinih članov ali vsega tako odrejenega disciplinskega sveta ni moči več odkloniti.
§ 96.
Obtoženec je, najsi je prišel na razpravo ali ne, upravičen imeti svojega branilca iz vrst zdravnikov, vpisanih v katerokoli zbornico.
Zdravniški disciplinski svet sme po svoji uvid' nosti odrediti, da pride obtoženec osebno na razpravo. Če ne pride in do razprave ne poda dokazov, s katerimi opraviči svoj neprihod na razpravo, se opravi razprava in izreče razsodba tudi brez njega ob prisotnosti njegovega branilca) če tega ni, se mu postavi zastopnik-
— 3&1 —
Razprava se vrši v tajni seji; pristop je dovoljen zdravnikom in zdravniškim pripravnikom, če se razpravlja zoper zdravniške pripravnike. Toda niti ti niti zbornični tožilci niti obtoženec in njegov branilec ne smejo Prisostvovati posvetovanju o razsodbi in drugemu glaso-vanju zdravniškega disciplinskega sveta. Prepovedano priobčiti javnosti, kar se je godilo na razpravi (vsebino razprave).
Prepovedano je, priobčiti javnosti po tisku ali na kateri drug način katerekoli disciplinske spise ali vesti 0 disciplinskem postopanju (sojenju), bodisi pred razpravo, bodisi po njej.
§ %
Razpravo pričenja z ustno obrazložitvijo stanja poročevalec, ki ga je odredil predsednik izmed članov zdravniškega disciplinskega sveta. Potem se zaslišujejo obtoženec, povabljene priče in izvedenci, se čitajo zapisniki 0 zaslišbah in drugi spisi, a zbornični tožilec (namestnik) poda svoje predloge. Sklepno besedo imata obtoženec in njegov branilec v onem redu, kakor sta se sama nied seboj sporazumela. Ce spozna zdravniški disciplin-8ki svet, da je treba postopanje dopolniti ali še kaj dokazov pribaviti, odredi, česar je za to treba, in določi novo sejo za nadaljevanje ustne razprave.
§ 99.
Na razpravi se vodi zapisnik, v katerem je navesti •mena vseh članov zdravniškega disciplinskega sveta, zborničnega tožilca, obtoženca in njegovega branilca, če 8a obtoženec ima, in bistveno vsebino razprave.
§ ioo.
Ko je razprava končana, izda zdravniški disciplinski 8vet razsodbo, vpoštevajoč samo ono, kar je bilo podano Da razpravi.
Svet ni vezan niti z rešitvijo niji z razsodbo kazen-skega sodišča, s katero je bil obtoženec oproščen kazen1 ske odgovornosti, temveč sodi po svojem svobodnem Prepričanju, pridobljenem na podstavi ocene vseh dokazov obtožbe in obrambe.
«
§ 101.
Zbornični tožilec pri zdravniškem disciplinskem avetu je poklican, da zahteva pred njim v zaščito po flužbeni dolžnosti ali po nalogu zborničnega odbora pre-lskavo in pokaznitev za dejanja, ki so kaznujejo disciplinski. Prav tako je njegova dolžnost, naznaniti vsa akšna kazniva dejanja, ki jih ovadijo drugi ali za katera am Zve, takoj upravnemu odboru, odnosno zdravniške-u disciplinskemu svetu, in sodelovati pri preiskavi in a razpravi s tem, da predlaga vse, česar treba, vlaga, rani in zastopa tožbo in sploh postopa po odredbah e8a zakona.
Zborničnemu tožilcu se dajo na vpogled vsi službe-1 spisi, preden zdravniški disciplinski svet o njih izda v°]o odločbo, da more podati svoje predloge.
Zbornični tožilec mora prisostvovati vsaki seji zdrav-disciplinskega sveta razen sej, na katerih se posuje svet o razpravi.
Ob vsakem času mu je dovoljeno, poučiti se s pregledom spisov o stanju uvedenih preiskav in zahtevati, da se mu spisi priobčijo; samo ne sme s tem zadrževati disciplinskega postopanja niti ga zavlačevati.
Zbornični tožilec je dolžan, poročati o stanju uvedenih preiskav ministra za socialno politiko in narodno zdravje, kadar ta to zahteva. Tožilec je dolžan, zahtevati od zdravniškega disciplinskega sveta, če opazi zastoj ali nerednost v postopanju, da se zastoj ali nerednost odpravita.
§ 102.
Z razsodbo se obdolženec oprosti tožbe ali se obsodi za dejanja, katerih je bil obtožen. V razsodbi je izrečno navesti, ali je zdravnik oziroma zdravniški pripravnik kriv kršitve zakonskih predpisov ali pregreška zoper dolžnost svojega poklica ali ponašanja, ki je škodilo časti in ugledu zdravniškega stanu. Razsodba mora obsegati tudi kvalifikacijo dejanja na podstavi razpravnih podatkov in po tem izreči kazen, ki sme biti tudi samo kazen zaradi nerednosti. Razsodba, s katero se izreče disciplinska kazen, mora obsegati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopanja.
§ 103.
Razsodbo je priobčiti z razlogi in vročiti obdolžencu in zborničnemu tožilcu najkesneje v petnajstih dneh po končani razpravi.
Pravnomočne razsodbe se smejo objaviti v celoti ali v izpisku v stanovskih listih, če to sklene disciplinski svet.
§ 104.
Stroške disciplinskega postopanja nosi zdravniška zbornica, ki je na sedežu zdravniškega disciplinskega sveta, a obsojeni zdravnik ali zdravniški pripravnik sta dolžna jih povrniti.
Razsodbe se vračajo v zaprtem pismu obdolžencu osebno ali njegovemu branilcu ali pooblaščencu.
§ 105.
Ce se ne ve, kje obdolženec stanuje, pa ni imenoval pooblaščenca, mu postavi zdravniški disciplinski svet enega člana zbornice za zastopnika, dokler ne zve, kje stanuje, ali dokler ne imenuje sam drugega pooblaščenca. Ta zastopnik brani obdolženčeve pravice in koristi, ima vse pravice, ki gredo obdolžencu, in jih vrši v njegovem imenu in na njegov račun.
Obdolžencu se poziv in razsodba ne smeta priobčiti po tisku.
§ ion
Če se vloži pritožba, jo pošlje predsednik zdravniška ga disciplinskega sveta zborničnemu tožilcu, ki poda svoje predloge. O pritožbi, kakor tudi o tožilčevem predlogu rešuje zdravniški disciplinski svet.
§ 107.
Zoper razsodbo zdravniškega disciplinskega sveta o krivdi in kazni, kakor tudi o povračilu stroškov je dopustna pritožba.
Za pretres pritožb je pristojen vrhovni disciplinski
svet.
Pravico do pritožbe imajo:
1.	obdolženec, če je obsojen.
2. roditelji, otroci in vdova obdolženca, če je umrl prej, nego je postala razsodba pravnomočna;
3. zbornični tožilec, če je izrekel disciplinski svet oprostilno razsodbo ali kazen zaradi nereduosti.
§ 108.
Pravna sredstva se vlagajo pri disciplinskem svetu pismeno v petnajstih dneh po vročitvi razsodbe ali rešitve; ta rok se ne da podaljšati.
Če pade poslednji dan roka na praznik, izteče rok prvi delavnik po prazniku. Dnevi, ki jih potrebuje pravno sredstvo, da dospe po pošti, se v rok ne vštevajo. Pravna sredstva se smejo vlagati tudi brzojavno.
Če umre oni, ki je bil obsojen na disciplinsko kazen, dokler še teče rok Za pravno sredstvo, prične teči rok za osebe, navedene v § 107., odstavkih 2. in 3., od dne njegove smrti.
Pritožbe, ki se vlože po izteku roka, disciplinski svet zavrača.
Pravočasno vloženo pravno sredstvo odloži izvršitev odločbe, zoper katero je zglašeno, razen pritožbe zoper odločbe po § 74.
Č. .Vrhovni-zdravniški disciplinski svet.
§ 100.
Vrhovni zdravniški disciplinski svet se osnuje pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Sestavljajo ga: en državni svetnik pravnik, odnosno njegov namestnik, kot predsednik, ki ju za tri leta postavlja predsednik ministrskega sveta; en višji uradnik sanitetnega oddleka ministstva za socialno politiko in narodno zdravje; trije zdravniki in trije namestniki, ki jih izvoli zveza zbornice za tri leta.
Za reševanje v vrhovnem disciplinskem svetu mora biti prisotnih 5 članov. Svet rešuje z navadno večino glasov.
Članom, ki morajo potovati na seje, gre odškodnina po uredbi o potnih in selitvenih stroških, kakor uradnikom 2. skupine 1. kategorije. Člani s sedežem v Beogradu imajo pravico samo do dnevnice. Te stroške zalaga predjemoma zveza zbornic.
D.	Izvršitev nar d d b in drugih odločb v disciplinskem postopanju.
§ no.
Pravnomočno kazen je vpisati v knjigo, ki jo stalno vodi odbor zdravniške zbornice.
Pismene opomine, ukore in popolnoma plačane denarne kazni, ki ne presegajo zneska 600 dinarjev, izbriše odbor iz knjige, če obsojenec po triletnem neprikornem ponašanju to zahteva.
§ 111.
Odbor je dolžan skrbeti, da se razsodbe in odločbe (sklepi) izvrše.
Če bi se morali denarne kazni ali stroški izterjati po izvršilnem oblastvu, zaprosi odbor na postavi izpiska iz izvršne razsodbe pristojno upravno oblastvo za izvršitev.
§ 112-
Če se z disciplinsko razsodbo ustavlja izvrševanje zdravniške prakso ali odreja izbris iz imenika zdravni-
kov ali če je ustavitev prakse zamena za drugo kazen, obvesti odbor po pravnomočnosti razsodbe ali odločbe, s katero je izrečena ustavitev zdravniške prakse kot zamena za drugo kazen, o tem ministra za socialno politiko in narodno zdravje, kakor tudi pristojno bansko upravo; obenem odredi, da se razsodba ati odločba razglasita v ^Službenih novi na h«. Isto velja tudi tedaj, kadar se zdravniška praksa ustavlja začasno. Na zahtevanje izvršilnega odbora sname upravno oblastvo zdravniško napisno tablo. Odbor sme zahtevati izvršitev tega predpisa tudi po upravnem oblastvu, ki ga je dolžno izvršiti ob stroških obsojenega zdravnika.
E.	O b n o v a disciplinskega postopanja.
§ 113.
Če se prekine disciplinsko postopanje ali če je obtoženec oproščen, se sme obnoviti postopanje v obdolženčevo škodo samo, če se navedejo nove činjenice ali nova dokazila, ki utegnejo biti sama po sebi ati v zvezi s prej izvedenimi dokazi važna, da se ugotovi obdolženčevo kaznivo dejanje, pa niso bila znana ali se niso mogla predlagati.
Če je zdravnik, zdravniški pripravnik obsojen na disciplinsko kazen, se sme dovoliti obnova postopanja v obsojenčevo škodo samo tedaj, če utegnejo nove činjenice ali dokazila sama po sebi ali s prej izvedenimi dokazi opravičiti težjo kazen, pa niso bila znana. Predlog o tem poda zbornični tožilec. Ako je kdo obsojen na disciplinsko kazen, smejo njegova vdova, njegovi roditelji in otroci zahtevati obnovo postopanja tudi po izvršeni kazni, če navedejo nove činjenice ali dokazila, ki utegnejo sama po sebi ali v zvezi s prej izvedenimi dokazi upravičiti namesto strožje milejšo kazen.
§ 114.
O obnovi postopanja odloča brez predhodne ustne razprave oni zdravniški disciplinski svet, ki je sodil na prvi stopnji.
V tem postopanju se smejo upoštevati v obsojenčevo korist samo ona dokazila, ki so zares nova in za katera se ugotovi, da zanje obsojenec ni vedel ali da jih ni mogel predlagati.
Zoper rešitev zdravniškega disciplinskega sveta ,ie dopustna pritožba na vrhovni zdravniški disciplinski svet. Pritožbe je vložiti v štirinajstih dneh od prejema rešitve.
Če se obnova postopanja dovoli, prestane razsodba veljati, kolikor se tiče onega kaznivega dejanja, zaradi katerega je obnova dovoljena. Z obnovo se vrne stvar v stanje preiskave. Vendar pa sme izreči zdravniški discip' linski svet, ki je dovolil obnovo v obdolženčevo korist, 3 pristankom zborničnega tožilca takoj razsodbo, s katero obtoženca oprošča ali mileje kaznuje.
§ 115.
Če je obdolženec, v čigar korist je bila obnova P°~ stopanja dovoljena, izmova obsojen, se ne sme izreči per njega strožja kazen od one, na katero je bil obsojen
s prejšnjo razsodbo.
Ko se odmerja kazen, je treba vpoštevati že presta
no kazen.
DEVETO POGLAVJE.
.Vrhovni nadzor nad zdravniki, zdravniškimi pripravniki in zdravniškimi zbornicami.
§ ne.
Predsedništva vseh zdravniških zbornic so dolžna, podati koncem vsakega leta pristojni banski upravi, odnosno upravi mesta Beograda poročilo o svojem delovanju m seznamek disciplinskih tožb (ovadb) in rešitev.
Kraljevske banske uprave in uprava mesta Beograda pred lože ta poročila s svojimi opazkami in predlogi ministrstvu za socialno politiko in -narodno zdravje.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme zahtevati pojasnila o delovanju zbornice in zdravniških disciplinskih svetov.
§ 117.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje opravlja vrhovno nadzorstvo nad zdravniki, zdravniškimi Pripravniki in zbornicami, pazi na to, da se ta zakon izvršuje, in skrbi za to, da se izdajo potrebne uredbe in Pravilniki za njegovo izvrševanje.
Za izvrševanje nadzorne pravice je uporabiti organe kraljevskih banskih uprav, odnosno uprave mesta Beograda.
Če zdravniška zbornica ali njen odbor ne bi opravljala dolžnosti, predpisanih s tem zakonom, niti po ponovnem opominu in predočitvi, da bo odbor odstavljen, sme minister za socialno politiko in narodno zdravje odrediti. da se odbor zdravniške zbornice razpusti.
Obenem z razpustom je odrediti tudi volitve novega odbora v roku meseca dnj in imenovati posebni odbor treh oseb, ki morajo biti zdravniki in ki jim je opravljati zbornične posle dotlej, da jih prevzame novi odbor. rt’a odbor treh ima iste pravice, kakor upravni odbor zdravniške zbornice.
§ 118.
Vrhovnega zborničnega tožilca in dva njegova namestnika za zdravniški disciplinski svet voli za tri leta plenarna seja zveze zbornic.
Vrhovni zbornični tožilec ima vse pravice zborničnega tožilca po tem zakonu, mora stanovati na sedežu zveze zdravniških zbornic in biti zdravnik.
Vsi zbornični tožilci brez razlike so dolžni, izvrševati vse naredbe ministrstva za socialno politiko in na-lQdno zdravje, predsedništva in odbora dotične zbornice, °duosno zveze zbornic, izdane po tem zakonu.
§ 110.
Spore o pristojnosti med zbornicami rešuje zveza travniških zbornic.
Spore o pristojnosti med zdravniškimi disciplinskimi sveti rešuje na podstavi predloga zveze zdravniških zborne vrhovni disciplinski svet.
DESETO POGLAVJE.
Prehodne in končne odredbe.
§ 120.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje izda 1'otrobnu navodila za izvrševanje tega zakona.
§ 121.
Potem, ko stopi ta zakon v veljavo, je voditi dosedanjim organom zbornic, zdravniških disciplinskih svetov in zborničnemu tožilcu še naprej one posle, ki spadajo po tem zakonu v pristojnost organov, ki te posle vodijo; dosedanjim pregledovalcem računov pa vse pravice in dolžnosti nadzornega odbora; vse to pa do prve redne letne skupščine, ko se izvrše volitve in ko se konstituirajo upravni in nadzorni odbor in zdravniški disciplinski sveti skladno z odredbami tega zakona.
§ 122.
Zdravniki, ki so vpisani v imenik zdravniških zbornic po odredbah uredbe o zdravniških zbornicah (»Službene novinec št. 85 z dne 18. aprila 1923.) in so pridobili pravico do izvrševanja zdravniškega zvanja, obdrže to pravico tudi po odredbah tega zakona.
§ 123.
Disciplinski predmeti iz preiskav, ki bodo v teku, ko dobi ta zakon obvezno moč, se nadaljujejo po predpisih tega zakona, če so kazni po tem zakonu enake ali milejše.
Glede vrhovnega zdravniškega disciplinskega sveta se predpišejo odredbe za izvršenje tega zakona na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje s posebno uredbo predsednika ministrskega sveta.
§ 124.
Z dnevom, ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati:
1. zakon z dne 22. decembra 1891. o ustanavljanju zdravniških zbornic;
2. uredba o zdravniških zbornicah »dne 27. marca
1928.,	kakor tudi ostale odredbe glede zdravnikov In zdravniških pripravnikov, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
V Beogradu, dne 14. januarja 1931.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega svete, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
«■5. j	* •
Minister za socialno poli tile o in narodno zdravje: Nikola Preka s. r.
Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata: minister pravde dr. Al. Srškič s. r.
m
»i
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon
o sprejemanju v službo zdravnikov, kakor tudi o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov uradnikov osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov.*
§ i-
Zdravniki uradniki, ki se sprejemajo na podstavi natečaja v službo pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organih, morejo imeti mimo pogojev, predpisanih s službenim pravilnikom za zdravnike uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev, tudi še dovršen tečaj o socialni medicini.
Ta tečaj traja tri mesece in se vrši v šoli za narodno zdravje v Zagrebu.
Natančnejše odredbe o predmetih in o vršitvi tega tečaja predpiše s pravilnikom minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
§ 2.
Šef zdravnik in zdravniki uradniki pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, kakor tudi glavni zdravniki uradniki pri njegovih krajevnih organih morajo biti specialisti za socialno medicino.
Natančnejše odredbe o specializiran ju v socialni medicini predpiše minister za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju osrednjega urada za zavarovanje delavcev in glavnega sanitetnega sveta
§ 3.
Šef zdravnik in zdravniki uradniki pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, kakor tudi glavni zdravniki uradniki pri njegovih krajevnih organih niso upravičeni, izvrševati privatne prakse.
§ 4-
Uslužbenci osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov pridobe pravico do osebne pokojnine, ko dovrše deset let, prebitih efektivno v aktivni službi pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organih. Za uslužbence urada se smatrajo uradniki, zdravniki uradniki in slu-žitelji, ne pa tudi pogodbeni zdravniki, dnevničarji in pogodbeni uradniki.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. januarja 1931., št. 22/VI/29.
V čas za pokojnino se šteje aktivnemu uslužbencu pri navedenih uradih tudi čas, ki ga je prebil pri kakem drugem zavodu za socialno zavarovanje {pri zavodih, ki so provajali, preden je stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., zavarovanje po dotlej veljavnih zakonih o zavarovanju delavcev in nameščencev), kakor tudi čas, ki ga je prebil v svojstvu uradnika ali zvaničnika, ne pa tudi v svojstvu pogodbenega uradnika ali pogodbenega zdravnika uradnika ali dnevničarja v državni ali samoupravni službi ali v službi pri mestnih občinah.
Za takih deset let, prebitih efektivno v aktivni službi pri navedenih uradih, gre uslužbencu urada iz naslova osebne pokojnine 50% pokojninske osnove. Pokojninska osnova so uslužbenčevi celotni letni prejemki (sistematična in položajna plača ter funkcijska in krajevna doklada). Za vsako nadaljnje leto gresta uslužbencu urada 2% pokojninske osnove tako, da dobi po 35 službenih letih popolno pokojninsko osnovo za pokojnino. Začeta druga polovica leta se šteje za popolno leto.
Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno komisar pri tem uradu odrejata upokojitve uslužbencev urada po dotičnih določbah službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev in službenega pravilnika za zdravnike uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kolikor niso izpremenjene s predpisi tega zakona.
§ 5.
Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno komisar pri tem uradu smela upokojevati uslužbence urada, ki so dovršili po § 4. tega zakona efektivnih deset let službe, čeprav dotični uslužbenci niso nesposobni za službo ali čeprav niso dovršili določene dobe starosti ali vsega števila službenih let za pridobitev popolne pokojnine.
§ 3.
Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno komisar pri tem uradu smeta po službeni potrebi premeščati uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov tudi iz okoliša urada, pri katerem so nameščeni.
V premostitvenem odloku je navesti, ali ima dotični uslužbenec pravico do selitvenih stroškov, kakor tudi na kakšen položaj je postavljen.
§ 7.
Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev, odnosno komisar pri tem uradu smeta uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, če treba, odpuščati iz službe brez navedbe razlogov, če niso še pridobili pravice do pokojnine po § 4. tega zakona.
Ce so odpuščeni iz službe, dobč stalni uslužbenci urada, ki so prebili najmanj eno efoklivno leto v nepretrgani aktivni službi urada ali njegovih ustanov, z A od-pravnino trimesečni znesek celotnih svojih prejemkov; oni, ki imajo najmanj dve leti službe, dobd štirimesečni znesek svojih prejemkov; oni pa, ki imajo več ko dve leti, pa še niso pridobili pravice do osebne pokojnine, dobč za odpravnino za vsaki dve nadaljnji leti, ki so jih prebili efektivno v nepretrgani aktivni službi urada,
celotne prejemke za dva meseca s tem, da šteje začeto Peto dveletno razdobje za dovršeno. Celotna vsota odpravnine pa nikakor ne sme biti večja od enoletnih celotnih prejemkov.
Predpise tega paragrafa je uporabljati tudi v primeru, ki ga jemlje v ftiisel točka 5. § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev, razen glede zdravnikov uradnikov.
§ 8.
Odpravnina se izplačuje v mesečnih zneskih, enakih enomesečnim prejemkom, izza onega meseca, v katerem je bil uslužbenec odpuščen, po vrsti vsak mesec, .dokler ni izplačana.
Ce taka oseba umre, preden je odpravnina docela izplačana, se plačuje odpravnina onim, ki bi imeli po službenem pravilniku za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev in po službenem pravilniku za zdravnike uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev pravico do rodbinske pokojnine.
Odpravnina se more izplačati tudi enkrat za vselej, ce tako odloči ravnateljstvo osrednjega urada za zavaro-vanje delavcev, odnosno komisar pri tem uradu.
§ 9.
Do odpravnine nimajo pravice oni uslužbenci urada, ki so po službenem pravilniku za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje^ delavcev, odnosno po službenem Pravilniku za zdravnike uradnike osrednjega urada za zavarovanje delavcev kazensko odpuščeni.
§ 10.
Vsi zdravniki, omenjeni v §§ 1. in 2. tega zakona, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v službi pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in ujegovih krajevnih uradih, so dolžni, v petih letih se specializirati v socialni medicini in dovršiti tečaj o social-ui medicini.
Zdravniki, omenjeni v § 3. tega zakona, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v službi pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organih, morajo nehati izvrševati privatno Prakso najkesneje v enem letu.
§ H-
Uslužbencem osrednjega urada za zavarovanje delav-Cev in njegovih krajevnih organov, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v službi pri omenjenih Ustanovah, se šteje v.čas, v katerem se po § 4. tega zakona pridobi pravica do osebne pokojnine, tudi čas, 1 i*tn je priznan za pokojnino po dosedanjih predpisih službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada Za zavarovanje delavcev in službenega pravilnika za zdravnike uradnike osrednjega urada za zavarovanje uelavcev.
§ 12.
Vsi sklepi ravnateljstva, odnosno komisarja pri Srednjem uradu za zavarovanje delavcev po tem zakonu so izvršni, če v 15 dneh po priobčitvi sklepa ministru z» socialno politiko in narodno zdravje ne dospe ustavi ev izvršitve ali razveljavitev sklepa. Rešitve o teh skle-Pih so dokončne.
Neglede na predpise § 179. zakona o zavarovanju delavcev in § 101. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dvanajstinah sme minister za socialno politiko in narodno zdravje po nastali potrebi razpustiti samoupravne organe, odnosno imenovana ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov in postaviti na njih mesta komisarje, ki jim je opravljati do njegove nadaljnje odredbe, odnosno do njih izmenjave vse posle samoupravnih organov pri teh ustanovah.
§ 14.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, ko ga kralj podpiše, a obvezno moč dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«; s tem dnem prestanejo veljati odredbe o zavarovanju delavcev in službenega pravilnika za zdravnike uradnike pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, ki nasprotujejo odredbam tega zakona.
V Beogradu, dne 20. januarja 1931.
Aleksander s. r.
Minister za socialno politiko	Predsednik
in narodno zdravje:	ministrskega sveta,
Nikola Preka s. r. minister za notranje posle, Videl	častni adjutant
in pritisnil državni pečat Njeg. Veličanstva kralja, čuvar državnega pečata,	armijski general:
minister pravde:	P. Živkovič s. r.
Dr. M. Srškič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
109.
Odredba
o osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence.*
Clen 1.
Ustanavlja se osrednja šola za policijske izvršilne uslužbence — za državne uslužbence policijske straže iu državne policijske agente.
Sedež šole je v Zemunu.
Člen 2.
Naloga osrednje šole je:
1. da strokovno pripravi in vzgoji policijske straž-nike-pripravnike in policijske agente-pripravnike za policijsko izvršilno službo;
2. da strokovno pripravi in vzgoji policijske stražnike in policijske agente za nadzorne uslužbence in za starešine policijskih straž in policijskih agentov.
Člen 3.
Osrednja šola je podrejena neposredno ministrstvu za notranje posle.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. januarja 1931., št. 22/VI/33.
Osrednji šoli načeljuje upravnik šole, ki se mu pri-deli potrebno število stalnih in honorarnih učiteljev in pomožnega osebja.
Upravnik šole, stalni učitelji in pomožno osebje se' odrejajo v to službo iz vrst uslužbencev resora ministrstva za notranje posle, honorarni učitelji pa smejo biti tudi iz vrst uslužbencev kakšnega drugega resora ali iz svobodnih poklicev.
Honorarni učitelji prejemajo nagrado.
Člen 5.
Dolžnost upravnika šole je:
1. da vodi celotno upravo šole (personalna evidenca, predlogi o prideljevanju števila in vrste učiteljev in pomožnega osebja, nastanitev šole in temu podobno);
2. da nadzoruje celotni pouk in skrbi, da se izvaja ta pouk po učnih načrtih ali dotičnih predpisih (daje predloge o pogojih za sprejem in o številu gojencev, ki se lahko sprejmejo, o začetku in sklepu poedinih tečajev, določa vzpored in število ur poedinih učnih predmetov, vzpored izpitov in temu podobno);
3. da skrbi za notranji šolski red in disciplino podrejenega mu osebja in gojencev (kaznuje po ustrezajočih predpisih, predlaga odpust gojencev iz tečaja in temu podobno);
4. da skrbi za oskrbovanje šole z materialnimi potrebščinami ih za šolsko gospodarstvo (oskrbuje šolo s pohištvom, tehničnimi predmeti, potrebnimi za pouk, pisarniškimi potrebščinami, skrbi za način prehrane gojencev in temu podobno).
člen 6.
V osrednji šoli se lahko otvorijo nastopni tečaji:
1. tečaj za policijske stražnike-pripravnike;
2. tečaj za podnadzornike policijske straže;
3. tečaj za poveljnike in nadzornike policijske straže;
4. tečaj za policijske agente-pripravnike;
5. tečaj za šefe, nadzornike in podnadzornike agentov.
Ti tečaji trajajo praviloma šest mesecev. Vendar
sme ministrstvo za notranje posle za tečaje iz točk 2., 3.,
4.	in 5. ta rok trajanja skrajšati ali podaljšati.
Člen 7.
Poleg tečajev, navedenih v čl. 6., se lahko otvorijo pri osrednji šoli tudi kratkoročni tečaji: konjeniški, kolesarski, prometni, brzojavni in radio-brzojavni, šoferski i. dr.
Trajanje teh tečajev se določi v odloku, s katerim se otvorijo tečaji.
Člen 8.
Vsak tečaj se dovršuje z izpitom.
Člen 9.
Pouk in opravljanje izpitov v osrednji šoli se vršita po učnih načrtih in predpisih o izpitih, ki jih izda minister za notranje posle.
Člen 10.
Stražniki-pripravniki se sprejemajo v tečaj iz točke
1.	čl. 6. po opravljenem natečaju banskih uprav in
uprave mesta Beograda ob pogojih in v maksimalnem številu, ki jih določi minister za notranje posle. Po uspešno dovršenem tečaju razdeli minister za notranje posle pripravnike po banovinah, oziroma v upravo mesta Beograda — po izkazani potrebi.#
V tečaj iz točke 2. čl. 6. se sprejemajo uslužbenci policijske straže na podstavi natečaja banskih uprav in v maksimalnem številu, ki ga določi minister za notranje posle. Prednost imajo oni uslužbenci, ki so dovršili z odličnim ali prav dobrim uspehom tečaj za policijske stražnike-pripravnike, ali ki imajo večjo šolsko kvalifikacijo, kot se zahteva po zakonu, v primeru nezadostnega števila takih kandidatov tudi oni uslužbenci policijske straže, ki so se odlikovali v službi in jih priporoči starešina dotičnega policijskega oblastva.
V tečaj iz točke 4. čl. G. se sprejemajo policijski agenti-pripravniki na način, ki je predpisan za sprejem gojencev v tečaj za policijske stražnike-pripravnike s tem razločkom, da se smejo sprejeti v ta tečaj tudi oni uslužbenci policijske straže, ki imajo najmanj 5 let službe, z' odličnim ali prav dobrim uspehom dovršen tečaj za policijske stražnike-pripravnike in priporočilo dotičnega policijskega oblastva, da imajo posebne sposobnosti za službo policijskih agentov. Po dovršenem tečaju razdeli minister za notranje posle po izkazani potrebi tudi te po banovinah, oziroma v upravo mesta Beograda.
Gojenci za tečaj iz točke 3. in 5. čl. 6. se sprejemajo na podsfavi natečaja ministrstva za notranje posle ter ob pogojih in v maksimalnem številu, ki se določijo s tem natečajem.
V kratkoročne tečaje iz čl. 7. se sprejemajo uslužbenci policijske straže in policijski ageuti na podstavi natečaja banskih uprav .ter ob pogojih in v maksimalnem številu, ki jih določi minister za notranje posle.
Uslužbence, ki se sprejmejo v tečaj, morajo dotična policijska oblastva, odposlati na določeni dan in z določeno opremo v osrednjo šolo.
Člen 11.
Gojenci se smejo odpustiti iz tečaja:
1. zaradi slabega učnega uspeha;
2. iz disciplinskih razlogov;
3. zaradi daljše bolezni, radi katere so zaostali ali postali nesposobni za nadaljnje učenje.
O odpustu gojencev iz tečaja pod točkama 3. in 5. čl. 6. odloča minister za notranje posle na predlog upravnika šole, podanega po odločbi učiteljskega sveta.
O odpustu iz tečajev po drugih točkah čl. 6. in čl. 7. odloča učiteljski svet na predlog upravnika šole.
Policijski stražniki-pripravniki in policijski agenti-pripravniki, odpuščeni iz tečaja, se odpustijo iz službe.
Člen 12.
Stražniki-pripravniki prejemajo, dokler so v tečaji' v osrednji šoli za policijske izvršne uslužbence, plačo i" ostale prejemke — razen službenih doklad (§ 14. zakona o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih) iz proračunskih kreditov one banske uprave, oziroma uprav® mesta Beograda, po katere natečaju so bili sprejeti v službo in odposlani v šolo. To velja tudi za agente-prI‘ gravnike,
Po potrebi se bodo krile, dokler ne stopi v veljavo Proračun za leto 1931.-32., gmotne potrebe osrednje šole tako, da se bodo izločevale po poedinih banovinah iz kreditov za gmotne izdatke policij, kolikor niso potrošeni, potrebne vsote in dajale na razpolago ministrstvu za notranje posje — kolikor pa ta sredstva ne zadoščajo, se bodo uporabljali drugi krediti.
Po potrebi se smejo izločiti iz inventarjev poedinih policijskih uradov in odkazati v inventar osrednje šole predmeti, ki so potrebni za pouk gojencev, n. pr. konji, vozila, tehnični predmeti in temu podobno.	■
Odlok po tem členu izda minister za notranje posle.
Clen 14.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih rrovinah«.
Beograd, dne 21. januarja 1931., III. št. 4560/31.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general P. Živkovič s. r.
110.
Odredba za veleposestnike.*
Opazil sem, da lastniki zemljišč, ki so podvržena agrarni reformi, često parcelirajo in razprodajajo brez aioje predhodne odobritve zlasti gozde in gozdne krčevine, ki do danes ne služijo namenom agrarne reforme, it' da take površine celo oddajajo kupcem v posest in uživanje pred odobritvijo dotičnih pogodb.
S takim postopanjem se povzročajo nered in razdori •Ped kupci in nepotrebni stroški v primeru, da se ne °dobre tako sklenjene pogodbe, ki postanejo končno-Veljavne šele po odobritvi ministra za poljedelstvo.
Po drugi strani pa se smejo po § 106. zakona o gozdih deliti gozdovi in gozdne krčevine zasebnikov samo ? dovoljenjem bana ali ministra za šume in rudnike.
Da se preprečijo nerednosti in sistematizira delo glede teh predmetov
odrejam:
Veleposestniki morajo podati, ko so dobili od ministrstva za šume in rudnike dovoljenje za delitev gozdnega zemljišča po § 106. zakona o gozdovih, predvsem utinistrstvu za poljedelstvo prošnjo za načelno o d o -britev parcelacije in razprodaje takih gozdnih površin, •ki jih nameravajo prodati, in sicer s seznamom imen in Poklicev oseb, katerim nameravajo prodati te površine, z navedbo približnih cen za jutro ali hektar in površin, ki se nameravajo prodati poedinim osebam.
Veleposestniki smejo začeti s parcelacijo in sklepanjem kupno-prodajnih pogodb, ki jih je potem predlogi ministrstvu za poljedelstvo v konečno odobritev po
* »Službene novine kraljevin^ Jugoslavije« z dne 31. januarja 1931., št. 22/VI/35,
čl. 38. finan. zakona z dne 31. julija 1925., odnosno čl. 6. in 7. zakona o prepovedi odsvojitve in obremenitve, šele ko prejmejo načelno dovoljenje.
O tem je obvestiti banske uprave s pripombo, da mo-•rajo občinska načelstva razglasiti to odredbo na običajni način.
Beograd, dne 20. januarja 1931., št. 3270/VIa/31.
Minister za poljedelstvo: dr. Šibenik s. r.
• 111.
Razglas
o razveljavitvi žrebanja zti amortizacijo 5°/» posojila.*
V skladu s čl. 8. zakona o ureditvi predvojnih državnih posojil z dne 15. dec. 1930. je razveljavil minister za finance z odlokom štev. 26280/1930.—VI. opravljeno žrebanje za amortizacijo 5% posojila iz leta 1902., ki je bilo objavljeno dne 15. marca 1930. in razglašeno v štev. 70. »Službenih novin« z dne 27. marca 1930.
Št. 5436. — Iz oddelka za državne dolgove in državne kredite pri ministrstvu za finance v Beogradu, dne 3. februarja 1931.
112.
Razglas
o sedežih carinskih oddelkov, kjer bodo v bodoče vršili carinski uradniki dolžnosti opravnikov.**
Minister za finance je odredil pod štev. 4792 z dne
11. februarja 1931., da vrše v bodoče carinski uradniki dolžnosti opravnikov v teh-le carinskih oddelkih:
1. carinarnice 'na Rakeku — v Planini;
2. carinarnice na Jesenicah — v Kranjski gori;
3. carinarnice v Ljubljani — pri Sv. Ani nad. Tržičem in na Zgornjem Jezerskem;
4. carinarnice v Mariboru — v Št. liju;
5. carinarnice v Gor. Radgoni — v Cmureku, Srdici in Hodošu;
6. carinarnice v Kotoribi — v Dol. Lendavi in Lo-tinjskem mostu.
Štev. 4792. — Ministrstvo za finance, Beograd, dne^
12. februarja 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	februarja 1931, št. 35.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 20. februarja 1931, št. 38.
1	-fc
113.
Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Popravek objave.
Občina Cabar, srez čabarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 749/1 občinsko trošarino od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka po Din 14"— in ne po Din 4'—, kot je bilo pomotoma objavljeno v Službenem listu št. 12 z dne
17.	februarja 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 25. februarja 1931.
II.	No. 749/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Popravek objave.
Objava o pobiranju občinskih trošarin v občini Kaplji v kamniškem srezu, ki je bila priobčena v 10. komadu »Službenega listac z dne 7. febr. 1931., je bila pogrešena in se mora pravilno glasiti:
Po odloku kraljevske banske uprave II. No. 166/1 bo občina Kapljavas, kamniški srez, pobirala v letu 1931. \aslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100'—,
c) od	100	1	piva Din	25’—.
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
26. februarja 1931.
No.-166/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Draga, srez Cabar, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 2488/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din lbO'—,
b) od 100 1 piva Din 50-—,
c) od hi stopnje/alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Dir( 6—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II No. 2488/1.
Občina Mengeš, srez kamniški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 2637/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 piva Din 50*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, ,
dne 28. februarja 1931.
II No. 2637/1.
Po odredbi bana načelnik Upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Suhadole, srez kamniški, bo pobirala ▼ smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 736/1 v letu 1931.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1	vina Din	100’—,
b) od	100 1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100 1	piva Din	100'—,
č) od hi stopnjo alkohola špirita, žganja, likorja, ruma in konjaka Din 4’—.
Kraljevska banska u,prava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. februarja 1931.
II.	No. 736/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Koče, srez kočevski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 172/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II.	No. 172/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Videm, srez kočevski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1724/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din SO*--,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 80—,’
c) od 100 1 piva Din 25*—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani*
dne 25. februarja 1931.
II.	No. 1724/2.
*s ‘	!\	Po odredbi bana
načelnik upravnega oddelka« Dr. S tarč 3. r.
Občina Tepanje, srez konjiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 2452/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 62'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 62-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. februarja 1931.
II No. 2452/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Sdra, srez Kranj, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 37.040/ex 1930 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 25'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 28. februarja 1931.
H. No. 37.040/ex 1930.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Mokronog, srez krški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 575/1 v letu 1981. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100*—,
c) od	100	1	piva	Din	100-—,
č) od	hi stopnjo	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 26. februarja 1931.
H. No. 575/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Radohova vas, srez litijski, bo pobirala v 8mislu odloka kraljevske banske uprave II. No. £119/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	34’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	34’—,
®) od	100	1	piva	Din	20’—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma jn konjaka Din 5-—.
kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. februarja 1931.
No. 2119/1.
Občina Veliki Gaber, srez litijski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1715/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 10O 1 vina Din 50’—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. februarja 1931.
II.	No. 1715/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Iška Loka, srez Ljubljana, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2460/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od j00 1 piva Din 50-—,
c) od hi stopnjo alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubi'ani,
dne 26. februarja 1931.
II.	No. 2460/1.
Po odredbi bana ^ načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Studenec-lg, srez ljubljanski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 730/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	37'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	151—,
c) od	100	I	piva Din	15-—,
č) 04	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 4'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II No. 730/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Šmartno p. šmarno goro, srez Ljubljana' — okolica, bo pobirala v smislu odloka kraljevske bi ike uprave II. No. 2450/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
, a) od	100	1 vina Din	150-—,
b) od	100	1 vinskega	mošta	Diu	150'—,
c) od	100	l piva Din	50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 8’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. februarja 1931.
II.	No. 2450/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Okoslavci, srez ljutomersko-radgonski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 3349/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50’—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. februarja 1931.
II No. 3349/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, srez Ljutomer, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3463/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100	1 vina Din	100-—,
b) od 100	1 vinskega	mošta Din	100'—,
c) od 100	1 piva Din	1001—,
č) od hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II.	No. 3463/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Lož, srez logaški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 5619/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 180'—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 180-—,
c). odlOO 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 15—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. februarja 1931.
II No. 5619/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Šentovec, srez Maribor, desni breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 726/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine ▼ Ljubljani, dne 2. marca 1931.
II No. 726/1,	'	■'
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. *
Objava.
Občina Dobrenje, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 36729 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. februarja 1931.
II.	No. 36729.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Jarenina, srez Maribor, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 722/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	35'—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	25•—,
c)	od	100	1	piva Din	50*—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
24. februarja 1931.
II.-No. 722/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Selnica ob Muri, srez Maribor levi breg, po pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 2815/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	75-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. marca 1931.
II No. 2815/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Slemen, srez mariborski — levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave IL No. 744/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani dne 24. februarja 1931.
II.	No. 744/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč e. r.
Objava.
Občina Velka, srez mariborski, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II, No. 2633/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 70*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 70-—t
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani) dne 24. februarja 1931.
II. No. 2638/1.
*	Po odredbi bana
.načelnik upravnega oddelka* Dr. Star« s, r8
Občina Št. Peter pri Mariboru, srez mariborski, levi breg, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2161/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	80-—,
h)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	25'—,
c)	od	100	1	piva Din	60'—,
č)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
'uma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska kanska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. februarja 1931.
II.	No. 2161/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Boreča, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 1722/1 v letu 1931. kot občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 90-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. februarja 1931.
II No. 1722/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Kančovci, srez mursko-soboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1980/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	50’—.
^r«ljevska banska uprava	Dravske	banovine v Ljubljani,
T	dne	24.	februarja 1931.
U- No. 1980/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s.
Objava.
Občina Krplivnik, srez Murska Sobota, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3023/1 mtu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 50-—,
h) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ma »n konjaka Din 10-—.
^»Ijevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
,,	dne	28.	februarja	1931.
11 No. 3023/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Moravci, srez murskosoboški, bo pobirala po lft^i kralievske banske uprave II. No. 1015/1 v letu • naslednjo občinsko trošarino:
°d 100 1 vina Din 50-—.
•favska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
i, ^	dne	28.	februarja	1931.
famotintt hamu Dr, PuJmutjec, s. k.
Občina Martjanci, srez mur.sko-suboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1061/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 20*—,
b) od 100 1 vinskega mošfa Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. februarja 1931.
II.	No. 1061/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. v. ■
Objava.
Občina Stanjevci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3370/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 60-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
24.	februarja 1931.
II.	No. 3370/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Trdkova, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave 11. No. 115/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	125*—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din 125-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II.	No. 115/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Gorenje Polje, srez novomeški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 563/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: -
a)	od	100	1	vina	Din	30'—,
b)	od	100	1	piva	Din	20'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 2-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. februarja 1931.
II.	No. 563/1.
načelnik upravnega oddelka: Po odredbi bana v Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Prečna, srez Novo mesto, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 184/2 v letu 1031. naslednje	občinske trošarine:
a) od 100 1	vina Din 100*—,
b) od 100 1	vinskega mošta Din 100-—,
tij:	100 1	giva Din 30-—,
e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
25. lehruarja 1931.
II.	No. 184/2.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sela-Šumperk, srez novomeški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2636/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	i	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50’—,
c)	od	100	1	piva Din	25—,
' č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 3’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
26. februarja 1931.
II.-No. 2636/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Gornja Pristava, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2117/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. februarja 1931.
II.	No. 2117/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Ločič, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 567/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	50-—,
b)	od	100	l	vinskega	mošta	Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovin« v Ljubljani,
dne 20. februarja 1931.
II.	No. 567/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Polanci, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2816/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	50’—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
26. februarja 1931.
II.-No. 2816/1,
Pomočnik bana: Dr, Pirkmajer s, {,
Objava.
Občina Stojnci, srez Ptuj, bo	pobirala v	smtelu	odloka kraljevske banske uprave II	No.	2671/1	v	letu	1931.
naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina, Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta	Din	50*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II No. 2671/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Stare s. r.
Objava.
Občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave
II.	No.	642/1 v	letu 1931.	naslednje	občinske trošarine:
a)	od	100	l	vina Din	50—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta	Din	50’—,
c)	od	100	1	piva Din	50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. februarja 1931.
II.	No. 642/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starš s. r.
Objava.
Občina Sv. Marko, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II No. 1409/3 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 50’—,
b)	od	100 1 vinskega mošta	Din 50’—,
c)	od	hi stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II No. 1409/3.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r.
Objava.
Občina Ribno, srez radovljiški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No 2453/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	100—,
c) od	100	1	piva Din	30’—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerj®«
ruma in konjaka Din 8’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine y Ljublj*®*«
26. februarja 1931.
II.-No. 2453/1,	,	,	, . |
Pomočnik bana: Dr, Pirkmajer % *•
Občina Stari trg, sre* slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 707/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarino:
a)	od	100	1	vinu Din	100—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	50'—,
c)	od	100	1	piva Din	20*—,
(!)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Diri 8 —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine r Ljubljani,
due 24. februarja 1931.
II.	No. 707/1.
Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Star6 s. r.
Objava.
Občina Šoštanj mesto, sre* slovenjgraški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2020/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 100*—,
b) od	100	1	vinskega moflta Din	100*—,
c) od	100	1	piva Din 75*~,
6)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjuka Din 10*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. februarja 1931.
H.	No. 2020/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Gorjane, srez šmarski, bo pobirala v smislu °dloka kraljevske banske uprave II. No. 941/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 50*—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50*—,
c) od	100	1	piva Din 25*—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 10*—,
d) od 100 kg izvlečkov esenc in eteričnih olj z alkoholom Din 60 —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. februarja 1931.
No. 941/1.
Poipočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Križe, srez šmarski, bo pobirala v »mislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3648/1 v letu *93l. naslednje občinske trošarine:
*) od 100 1 vina Din 100*—,
h) od 100 1 vinskega mošta Din 100*—.
kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
26.	februarja 1961.
ftuuttatuk baua; De, PiakMajar a, r.
e
Občina Lemberg, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1005/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	l	vina Din	150*—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	150*—,
c)	od	100	1	piva Din	150*—,
č)	od	lil	stopnje alkoholu špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 20*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II, No. 1005/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Siadka gora, srez Šmarje, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3814/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100.
c) od 100 1 piva Din 100*—,
Č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. februarja 1931.
II.	No. 3814/1.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r.
Objava.
Občina Stoperce, i3rez šmarski, bo pobirala po, od loku kruljevske banske uprave II. No. 1012/2 v letu 1931. sledečo občinske trošarine: n) od	100	1	vina Din	100*—,
h) od	100	1	vingkega	moštu Din	25*—,
c)	od	100	1	piva Din	25*—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerju,
ruma in konjaka Din 15-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24, februarja 1931.
II.	No. 1012/2.
Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer, s. r.
Objava.
Občina Sv. Peler pod Sv. g,, srez šmarski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2674/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	90 —,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	90*—,
c) od	100	1	piva Din	50*—,
č) od	hi	stopnjo alkoholu	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5*—.
d) od 100 kg izvlečkov ju eteričnih olj z alkoholom Din 800-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
24. februarja 1931.
II.	No. 2674/1.
Razne ob jave iz „Službenih novin“.
Številka 22 z dne 31. januarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. januarja 1931.: Postavljeni so za sodnike apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sodniki okrožnega sodišča pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Gaber Milko v 3. skupini I. kategorije; Strasser Vinko in dr. Sajovic Rudolf v 4.a skupini I. kategorije ter namestnik državnega tožilca v Ljubljani v 4. a skupini I. kategorije dr. M a s t n a k L a v o, vsi v dosedanji skupini in kategoriji.
Številka 23 z dne 2. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. januarja 1931.: Postavljena sta po potrebi službe: Za policijskega svetnika policijske uprave v Ljubljani v 4. skupini
I.	kategorije Pestevšek K. Karel, policijski svetnik predstojništva mestne policije v Mariboru v isti skupini in kategoriji; za sekretarja kraljevske banske uprave Savske banovine v 6. skupini I. kategorije Verbič A. F r a n c, sekretar ministrstva za notranje posle v isti skupini in kategoriji.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. decembra 1930.: Upokojen je na lastno prošnjo U 1 b i n g Franc, upravno-pisarniški uradnik sreskega načelstva v Prevaljah v 1. skupini III. kategorije.
Številka 24 z dne 3. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1930.: Napredovali so v 3. skupino 1. kategorije: Verbič Vladimir, profesor na prvi realni gimnaziji v Ljubljani v 4. a skupini I. kategorije; dr. Mencej Josip, profesor na gimnaziji v Novem mestu v 4. a skupini I. kategorije; H o 1 e č e k Pavel, profesor na gimnaziji v Celju v 4. a skupini I. kategorije; v 4. a skupino I. kategorije: Pavlič Rado, profesor na drugi gimnaziji v Ljubljani v 4. skupini I. kategorije; v 4. skupino I. kategorije: dr. Debeljak Anton, profesor na prvi realni gimnaziji v Ljubljani v 5. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. decembra 1930.: Napredoval je v 4. a skupino I. kategorije Fink Franc, profesor na ženskem učiteljišču v Mariboru v 4. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. decembra 1930.: Napredovala sta: v 5. skupino I. kategorije Lapajne Adolf, profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani v 6. skupini I. kategorije; v 6. skupino I. kategorije dr. Ambrožič Ivan, profesor na gimnaziji v Kranju v 7. skupini I. kategorije.
Številka 26 z dne 5. ferbuarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. januarja 1931.: Postavljen je za predsednika deželnega sodišča v Ljubljani Keršič Peter, sodnik apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani v 3. sku-
~N*w
Številka 27 z dne 6. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 16. januarja 1931.: Napredoval je za višjega monopolskega inšpektorja v 1. a skupini II. kategorije pri tobačni tovarni v Ljubljani Tomc Ivo, monopolski inšpektor v 1. skupini II. kategorije pri isti tovarni.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. januarja 1931.: Napredovala sta pri tobačni tovarni v Ljubljani: za višjega monopolskega oficiala v 1. skupini III. kategorije Zagradnik Ivan, monopolski oficial v 2. skupini III. kategorije pri isti tovarni; za višjega monopolskega oficiala v 1. skupini III. kategorije Antič Ivan, monopolski oficial v 2. skupini III. kategorije pri isti tovarni.
številka 28 z dne 7. februarja 1931.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 4. decembra 1930.: Napredoval je v ministrstvu za finance za svetnika ministrstva v 4. skupini I. kategorije dr. Stegenšek Franc, višji sekretar ministrstva za finance.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. januarja 1931.: Postavljen je za višjega carinskega kontrolorja v glavni carinarnici v Mariboru Cvitkovič Bogdan, carinski kontrolor v isti carinarnici.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. januarja 1931.: Postavljen je za poštno-hranilničnega uradnika v 2. skupini II. kategorije pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani Podgornik Dušan, poštno-hra-nilnični uradnik pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani v 3. skupini II. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. decembra 1931.: Napredovali so: za profesorja v 3. skupini I. kategorije na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Nardin Julij in Šantel Aleksander profesorja v 4. a skupini I. kategorije na isti šoli: za profesorja v 4. a skupini I. kategorije na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Sodnik Alojzij, profesor v
4.	skupini I. kategorije na isti šoli: za profesorja v ,4. skupini I. kategorije na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Kremenšek Josip, profesor v 5. skupini I. kategorije na isti šoli.
Številka 29 z dne 9. februarja 1931.:
Odlok ministra za notranje posle z dne 26. januarja 1931.: Postavljen je za pristava kraljevske banske uprave Dravske banovine v 8. skupini I. kategorije Lenarčič Alojzij, politično-upravni pripravnik v 9. skupiui 1. kategorije pri isti upravi.	'
Sprejem v našo državljanstvo. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 5. januarja 1928. je bil sprejet v državljanstvo kraljevine Jugoslavije De Zardo Konstantin, žagar v Glažuti, skupno z ženo Antonijo in malo-letnimi otroci Antonom in Ano, z domovinsko pravico v občini Draga v kočevskem srezu.
številka 30 z dne 10. februarja 1931.:
Ukaz Nj. Vel. kralja z dne 17. decembra 1030-: Napredoval je v čin armijskega generala divizijski g0" neral, častni adjutant Nj. Veličanstva kralja Zi vkovič P. Peter, predsednik ministrskega sveta in minister za notranje poslei,
pini I. kategorije.
W
i.Unia kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik ln odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani* j«	aMeskuc	■	UbMnAi njen BiedrtaroUu Otmar Mihfttok s Ijnhijsnt.