— 3 — Gospodarstvo. Naše gospodarske razmere kričijo po zboljšanju. Cena živini pada, a pri mesarjih se nič ne pozna. Cena zrna pada, pšenica se dobi že po 2 K, moka pa še vedno stane B—7 K. Cene za sladkor, obleko in industrijske izdelke neprestano rastejo. Pod temi razmerami trpi le kmet, delavec in uradnik, ki so stebri družbe in države. Skrajni čas je, da vlada poseže z železno roko med izkoriščevalce ljudstva. Pogodba prehranjevalnega ministrstva z mlinarji se mora razvelja- I viti. Ministrstvo za prehrano je poklicano, | da ščiti malega človeka, _e pa podpira na- j vijalce cen! V Nemški Avstriji vlada pomanjkanje živil in vendar je tam kruh cenejši . nego pri nas, kjer imamo dovolj živil. Priporočamo mestnemu uradu in vladi, da revidira cene kruha in mesa. Mlinarji, peki, mesarji ne bodo sami od sebe šli s cenami dol. Naše j poslance pa poživljamo, da store svojo dolžnost, j Pododsek komisije za stvarno demobilizacijo V Ptuju naznanja, da ima iz nekdanjih voja- : ških zalog večje število starih sodov na raz-polago. Sodi imajo vsebino od 30 do 3000 1, največ je takih od 80—1501. Oddajali se j bodo direktno uporabnikom ; prekupci so iz- J ključeni, Kdor si želi nabaviti sode, naj to I javi potom občinskega urada ali potom pri- j stojne kmetijske podružnice okrajnemu gla- I varstvu v Ptuju. Nakaznice se bodo strankam razpošiljale potom občinskega urada. Državna posredovalnica za delo podružnica ! za Ptuj in Okolico. V tednu od 13. do 19. julija 1919 je iskalo delo 100 možkih in 74 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je \ izvršilo 44. Od 1. januarja do 19. julija 1919 je iskalo dela 456 delavnih moči. Delodajalci \ so iskali 417 delavcev in delavk. Posredovanj se je izvršilo v tem času 192. Delo iščejo: 1 oskrbnik, vrtnarji, poljski delavci, rudarji, kovači, ključavničarji, mehaniki, mizarji, kolarji, bičarji, usnjarji, čevljarji, vrvarji, j peki, zidarji, trg. pomočniki, pis. moči, šivilje, služkinje itd. V delo pa sprejme posredovalnica : 2 poljska pristava, večje štvevilo poljskih delavcev in delavk, mizarje, kolarje, tesarje, pletarje, čevljarje, služkinje itd. Kranjska hranilnica v Ljubljani v slovenskih rokah. Kranjska hranilnica se je na zadnjem občnem zboru preuredila v slovenski zavod. Za predsednika je izvoljen veletrgovec gosp. Dragotin Hriber. Sprejeto je bilo toliko članov, da so imeli Slovenci večino in si izvolili svojega predsednika in svoje ravnateljstvo, j Kaj pa je s Ptujsko šparkaso ? Ta ima po- j polnoma jednak statut. Ali bi ne mogli v j Ptuju posnemati Kranjske hranilnice ?