LETO I. - Štev. 36
■'	- W’	■ . W/
KOPER. 4. novembra 1950
Cena 3 din
Govor maršala Tita na IIL Kongresu AFŽ
najmočnejših stebrov
Tov. Tito je pozdravil III. kongres AFŽ in se je v začetku svojega govora v imenu vlade in Generalnega Komiteja zahvalil tej organizaciji za častno izvrševanje nalog, ki so bile postavljene pred njo v povojnih najtežjih časih, ki so nastopili zaradi napada s strani, od katere je bilo najmanj pričakovati. Pri tem je maršal Tito 'poudaril, da je bila AFŽ pri tem napadu na socialistično Jugoslavijo od strani SZ in Informbiroja eden najmočnejših stebrov za varovanje enotnosti in hranitev časti socialistične domovine.
Nato se. je dotaknil nekaterih gospodarskih vprašanj in pri tem poudaril, {la navzlic oviram Jugoslovanski narodi uspešno izpolnjujejo petletni plan. N^to je navedel nekatere
za ohranitev enotnastf
ukrepe, ki jih je podvzeia Vlada FLRJ v zvezi z npvim udarcem, ki ga je letos prizadela suša jugoslovanskemu gospodarstvu in dejal, da sovražniki nove J.ugpslavije tolmačijo te ukrepe kot prjtisk Amerike. »Bodite prepričani,« je pri tem poudaril tov. Tito, »da že dve leti ne le govorimo o tem, marveč tudi praktično delamo, da bi uvedli omejitve. Prav sedaj v tem času, ko nam je prišla suša nenadoma kot močan udarec, hočemo radikalno izvesti take ukrepe, da bi se naši državljani brez razlike, od najvišjih položajev pa do najnižjih toliko disciplinirali, da bi mogli razumeti, da so dei splošne skupnosti in da nimajo pravice, da hi se na račun drugega okoriščafi z dobrinami ’naše socialistične domovine.
Organizacija jugosIovanskiMena - eden i in "hranite vp as ti| socialistične domovine

K znižanju
za leto 1950
Izterjava davka od dohodka kmečkih gospodarstev za leto 1949 je bila v glavnem zaključena v določenem roku, to je s 30. septembrom. Izterjava je potekala v redu, brez uporabe prisilnih mer, če izvzamemo nekatere zakrknjence, ki si šg vedno želijo starih časov, v katerih so najtežja bremena nosili reveži, bogati kmetje pa so nebrzdano izkoriščali delovno •silo siromašnih kmetov. Pripomniti je, da so. se take prisilne mere uporabile v Koprskem okraju le v dveh krajevnih ljudskih odborih, v Bujskem okraju pa sploh ni bilo prisilnsih mer. Bujski okraj je tudi sicer v tekmovanju, katero sta si napovedala drug drugemu oba okraja, dosegel pa je znatno boljši uspeh od koprskega.
Takšen potek izterjave davka je nedvomen dokaz zrelosti naših kmetov in njihove navezanosti na ljudsko oblast. Z druge strani pa ti rezultati kažejo pravilnost linije, katero je ljudska oblast izvajala v svoji davčni politiki. Značilnost te linije pa je zlasti v tem, da se drobnemu proizvajalcu daje široka možnost za gospodarski razvoj in vzpodbuda za čim intenzivnejše obdelovanje.
Glede kmečkih davkov za tekoče leto je izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora sklenil, da se davek zniža v splošnem za 30 % na-pram letu 1949. Pri tem je izvršilni odbor IOLO zlasti upošteval, da je letošnja suša močno prizadela naše kmete. FaSisti so včasih prav take prilike uporabili, da so še bolj pi-i-vili davčni vijak in gnali kmete na boben, kar v Istri ni bil redek pojav. Ljudska oblast pa ima nalogo ščititi interese delovnih ljudi in je zato z navedenim ukrepom priskočila delovnemu kmetu na pomoč. Pri tem je tudi upoštevala, da so morali nekateri kmetje v tekočem letu plačati davek za leto 1948 in 1949 in to ne po lastni krivdi.
Davek za leto 1950 se bo plačal v dveh obrokih. Prvi rok zapade 31. januarja 1951, drugi rok pa 30. junija 1951. S tem bo dana davkoplačevalcem možnost, da bodo še v letu 1951 lahko plačali tudi davek za to leto, nakar bi v sledečih letih prešli na redno poravnavo davka v letu, ko je bil dohodek dosežen. Tako plačevanje predvidevajo davčni predpisi, je pa ta način nedvomno v interesu davkoplačevalca, saj bo davek tesneje povezan z dejansko ustvarjenimi dohodki.
Odmera davka za leto 1950 bo zelo enostavna, zato pa se mora izvršiti čim hitreje, na vsak način mora biti zaključena pred iztekom leta. Krajevni ljudski odbori sestavijo razporede
na osnovi razporedov iz leta 1949. V ta razpored vnesejo dohodek iz leta 1949, davek pa znižajo za 30% na-pram lanskemu. Po sestavi razporedov se sestanejo krajevne davčne komisije. Te pregledajo razporede in preverjajo za vsakega davkoplačevalca posebej, če je morda pri njem nastopila v tekočem' Tetu“"kal<šna bistvena izprememba glede dohodka. Nato komisije skličejo sestanke davkoplačevalcev. Na teh sestankih bodo davkoplačevalci razpravljali o spremembah dohodka in o priznavanju olajšav, katere predlaga komisija. Vsak davkoplačevalec ima možnost staviti prK pombo k delu davčne komisije na sploh, k lastni odmeri ali k odmeri katerega koli davkoplačevalca.
Takšen način odmere davka je brez dvoma zelo demokratičen in so ga deležni kmečko—davkoplačevalci razen pri nas samo še v FLRJ. Treba je samo, da se naši delovni ljudje zavedajo široke demokratičnosti naše oblasti in naš,ih predpisov ter da začno dejansko uživati pravice, ki jim pripadajo. Se v teku lanske davčne kampanje smo naleteli na ljudi, ki bolj iz nevednosti kakor iz omalovaževanja niso prišli na sestanek, kjer se je (Nadaljevanje na 2. strani)
Morali smo tako ravnati in pri tem nismo zadeli na nekak odpor. Seveda smo morali udariti po tem, da bi pa uspeli, smo morali iti od zgoraj navzdol, da bodo ljudje vedeli, aa se bodo nekako disciplinirali, da bodo vedeli, kakšen mora biti odnos do splošne skupnosti, kakšen mora biti odnos do ljudske imovine. Pojem o ljudski imovini je pri nas še precej raztegljiv in pri mnogih ljudeh nejasen pojem. Tu moramo najodločneje ožigosati pojav, da imajo mnogi ljudje še danes do državne imovine odnos, ko da ni njihova, hkrati pa tudi družbena last. Pri pjih se jfe nekako obdržal še stari pojem o državni imovini in ti imajo isti odnos do pje, kot so ga imeli prej, v Času kapitalistične vladavine. Stopnjo za stopnjo, korak za korakom, bomo spremljali, če se ta uredba točno izvaja ali ne, in -tisti, ki se bodo proti njej pregrešili, bodo poklicani na odgovornost. Kajti te, uredbe nismo izdali zaradi tega, kec, je Komimfcrm pripovedoval to in to. Bodite prepričani, da je ta slabost, ki je bila pri. nas, v Sovjetski zvezi in drugih državah na vzhodu V pravilu. To pa ni naša lastnost, to je bilo prenešeno v, našo državo iz Sovjetske zveze in drugih socialističnih držav
okrog nas, mi pa hpčemo izkoreniniti ta, za socialistično državo negativni pojav. Mi §mo sposobni in smo dovolj zavedni, da bomo brez njihovega ukazovanja popravljali napake, ki se pojavljajo in ki se bodo verjetno še pojavljale.
V zvezi z glasovi reakcije in kom-informistov o ameriški pomoči Jugoslaviji, je tov. Tito dejal: »Pravijo nam, da nam morajo Američani, ker smo prosili za pomoč v živilih, postaviti nož na grlo in reči: Uvedite to in to, uvedite staro demokracijo in kaj jaz vem. To pomeni, da bi izročili tej reakciji imovino, ki so jo izgubili kot nezasluženo pridobljeno, naropano. Enim in drugim povem s tega mesta, da se motijo, če mislijo, da bodo kar koli dosegli pri nas s to svojo propagando. Naši reakciji povem, da je bolje, da je na miru, kot je bila nekaj časa, bolje je naj molči, ker se mi ne znamo šaliti, kadar se nam nekaj, zagabi. In se tudi ne bomo šalili, kadar gre za našo državo, kadar gre za herojsko ljudstvo, ki gradi ^vojo boljšo bodočnost. V vprašanju so milijoni žrtev, velikanske, gmotne in človeške žrtve, ki so bile dane za tako Jugoslavijo, kot je danes. Potem-(Nadaljevanje na 4. strani)
Ob zaključku IV. festivala hrvatskih prosv. društev
Ponosni smo, da lahko razvijamo svojo nacionalno^ in po vsebini
sociaiističnoiiiulšuro
”V"' nedeljčuje7bil~v Bujah zaključen IV. festival hrvatskih prosvetnih društev — veličastna kulturna manifestacija Hrvatov Bujščine. Ni bilo vasi v bujskem okraju, ki bi ne bila^zasto-pana na tem festivalu. Poleg članov prosvetnih društev, ki so priredili več kulturnih nastopov, je napolnila veliko dvorano v novem zadružnem domu pa 4udi trge in ulice Buj, opremljene z zvočniki, velika množica delovnih ljudi.
V otvoritvenem govoru zaključne
Velika dvorana novega zadružnega
vala
doma je bila ob zaključku IV. festi-polna.
slavnosti je tovariš Sraj pozdravil sekretarja CK KP STO tvariša Branka Babiča, predsednika IOLO tov. Julija Beltrama, predstavnika VUJA tovariša Curka, tajnika SHPZ in vse goste, predstavnike množičnih organizacij in vse ljudstvo. Zatem je podal besedo tovarišu Erminiju Medici, sekretarju okrajnega komiteta KP za Buje, ki je imel govor, v katerem je med drugim dejal, da sta ljudska revolucija in naša stvarnost zahtevali dvig človečanske in kulturne zavesti.
»Naši delavcj, delovno ljudstvo in delovna inteligenca so vsak na svojem delovnem področju v tovarnah, na gradbiščih, v kmečkih delovnih zadrugah, v šolah in v privatnem delu razvijali vse svoje zmožnosti,« je nadaljeval tov. Medica, »in tako z zavestjo delali za skupnost in zase. Prav zato je bilo potrebno, da je postala kultura last najširših množic. Zato naj bo naš cilj: še več šot, več izobraževalnih tečajev, čitalnih skupin, marksističnih krožkov itd. To naj bo skrb vseh naših delovnih ljudi, v prvi vrsti pa mladine. V dramskih družinah, folklornih skupinah, pevskih zborih itd. naj sodelujejo vsi
—	stari in mladi. Le s sodelovanjem vseh si zagotovimo lepše in kultur-nejše življenje,« je zaključil tovariš Medica svoj govor ob burnem ploskanju, odobravanju in skandiranju: Tito
—	Partija, Bratstvo — edinstvo itd.
Tovariš Beltram je v imenu ljudske oblasti pozdravil festival in podčrtal, kaka zgovorno priča, da tu živi in se razvija hrvatski živelj, ki s svojim delom dokazuje svojo življenjsko sposobnost. Dejal je, da mi ne zapostavljamo kulture drugih narodnosti. Želel je festivalu in vsem sodelavcem polno uspehov in napredka.
S tem in s pesmijo je bila zaključena dopoldanska slavnost.
Tržaško vprašanje. Sovjetska zveza in italijanski šovinisti
Pred Organizacijo združenih narodov se je v teh dnevih zopet pojavilo že tolikokrat razpravljeno tržaško vprašanje. Sprožil ga je sovjetski delegat Višinski, ki je bil mseaja, da bi ga dalo prav hitro in brez posebnih težav rešiti, če bi ie vse velesile imele dobro voljo ter potegnile iz miznic svojih zunanjih uradov mirovno pogodbo z Italijo, kjer so te stvari tak lepo napisane. Rusija bi šla v svoji popustljivosti celo tako, daleč, da bi, bila pripravljena pristati na vsakega guvernerja, ki bi ga njeni nasprotniki predlagali. Malo čudna je sedaj naenkrat tako široka dobra volja Sovjetske Zveze pri izvajanju mirovnih pogodb z Italijo, ko kaže ista Rusija isto tako malo dobre volje z izvajanjem mirovnih pogodb tam, kjer ima ona besedo.
Treba je pogledati le na primer od-nošajev Jugoslavije in njenib satelitskih sosed, ki gazijo najsvečanejšC dolofbe mirovnih pogodb, le zato da delajo težave ali škodo Jugoslaviji, na zapoved Rusije.
Sef delegacije FLRJ na glavni skupščini OZN je dobro osvetil to dvojno igro Sovjetske Zveze ter jo označil le kot manever, da se prepreči rešitev tržaškega vprašanja, torej ravno nasprotno od tega, kar ona navidezno skuša doseči. Znano je, da je pri reševanju tega zamotanega vprašanja bilo sprejeto načelo medsebojnega sporazuma zainteresiranih držav Italije in Jugoslavije, ki sta načelno tudi obe predlog sprejeli. Ruski načrti z Višinskijevimi predlogi gredo pa le za tem, da taka pogajanja preprečijo mirno ureditev vprašanja, ki bi ga Rusija želela imeti vedno nerešenega, da bi lahko ribarila v kalnih vodah, ali pa svoje intrige ob ugodnem času primerno unovčila, kakor je naredila že v raznih primerita, zlasti s Slovensko Koroško.	;
So pa še drugi ljudje, ki jih trese mrzlica že ob sami zamisli, da bi moglo priti do nekega sporazuma med sosedi v tem vprašanju. To so ljudje okrog tržaškega CLN, ki so se preko njenega tajnika Diega de Castra sprostili v zadnjem času v svetem glasilu «Giornale di Trieste» celo serijo člankov, dokazujoč svojim vernikom, da je izključeno da bi se res tozadevno mogla voditi neka pogajanja, ko vendar njih doslej še nihče ni vprašal za mnenje. CLN ne more odstopiti niti za las od svojih nedotakljivih pravic na jugosi. cono STO-ja, o kateri je vsemu svetu znano, da ga sestavlja sltoprocentno italianissimri prebivalstvo. Pri tem nam dela posebne preglavice angleški minister Davies, ki je potom svojega proučevanja na licu mesta prišel do malo drugačnih zaključkov in zato predla-gav rešitev nekako v smislu sedanje demarkacijske črte med obema conama. Torej cono kB» Jugoslaviji, ker, tam prebiva večina Slovanov, ki si nikakor ne žele vrnitve nekdanjega fašističnega blagoslova. Ni čuda če se je sedaj na nesrečnega Daviesa spravil roj italijanskih šovinistov in kmalu bomo videli kakega novega učenjaka Caramata, ki bo znašel nov zemljepis in zgodovino ter obdelal 'Daviesa z bedakom, ki nima pojma o teh vedah. Poleg tega on «non co-nosce il dima triestino», kakor jadikujejo De Castro in njegovi pajdaši po iridentističnem tisku.
Seveda najboljše bi bilo, da bi tudi Caramata in de Castro proglasila za sebe nauk o svoji nezmotljivosti, kakor so ga pogruntali njih nezmotljivi kolegi, da bi potem po mili volji lahko sodila pamet angleških «ne-vednežev». Toda gospodje CLN bodo zaman prali zamorca, sedaj ko je resnica že začela prodirati v svet, tako da je niti najsmelejše in najotipiji-vejše laži ne morejo več prevpiti.
Sdran 2
[S;T'-H
}>ra 19p0
fe s-to&o- vods-tm, tudi ni
Zakaj še ni oživel tekmovalni duh v nekaterih n^šlh vaseh
Zakaj nimajo sičoveljski rudarji boljše delovne pogoje
Ko govorimo o dvomesečnem tekmovanju pri nas, ki se je začelo 10. oktobra in bo trajalo do 10. decembra, nam ne sme uiti izpred oči dejstvo, da to še ni tako oživljeno, kakor bi mcralo biti. Temu so predvsem vzroki slabih organizacijskih prijemov osnovnih frontnih odborov, ki zaradi svoje malomarnosti ne tolmačijo dovolj jasno svojim članom pcmena in važnosti tega tekmovanja. Po drugi strani pa ne izvršujejo svoje obveznosti nasproti organizaciji in v več primerih jim je to deveta briga. Takšni frontni odbori so na primer: v Marezigah, Sečovljah, Sv. Luciji in Koštaboni.
Zgodilo se je, da je okrajni odbor
vaščanom sv.
Res je, da smo v kmetijski zadrugi pred čascm razpravljali o raznih vprašanjih na. vasi in da smo govorili tudi a apnu.
Izvedel sem glede onega apna, ki ga je odsek za gradnjo zadružnih domov pomotoma poslal v Pobege več, kakor je bilo določeno. Takole je! Ze kc smo pri apnu, bi hotel kmetijsko zadrugo pri Sv. Antonu opo>zoriti na nekaj važnega. To pa ne velja samo zanjo, ampak prav, tako za vse druge zadruge. Nedavno, ko je okrajna zadružna zveza imela svoj trgovski odsek, je dobivala dnevno 2 do 5 vagonov apna. Ko smo to razdelili po zadrugah, smo vse pravočasno obvestili, naj si skopljejo jame odnosno apnenice, da bodo apno shranile za svoje člane. Vsa naša obvestila na okrajni zadružni poslovni zvezi so bila zamah. Zgodilo se je, da so zadruge zavračale polne kamione apna, nihče ga ni hotel sprejeti, češ da ga nimajo kam dati ali da ga ne potrebujejo.
Zadružna poslovna zveza je morala v tem primeru ekspedirati apno v tiste kraje, kjer so ga potrebovali, to je v Buje itd.
Ko pa je prišel čas, da po vaseh’ niso več imeli apna, smo bili v skrbeh, kam naj bi šli poi apno. Vsi so se razburjali, da je kriva poslovna zveza, ker ni apnai itd.
Prav tako se dogaja zdaj z umetelni: gnojili. Neštetokrat smo sveto/;?-t,al: zadrugam, naj si pripravijo sl iišča za umetna gnojila, da bo vsaj blago ped streho. Zgodilo se je prav tako kakor z apnom. Nihče se ni pozanimal za skladišča in ko pride blago, ga enostavno zavrnejo, češ trenut-. no ga ne potrebujemo. Potem kmetje godrnjajo in tožijo o pomanjkanju, te ali one stvari. Zadružni delovodje.bi se morali zavedati, da mora biti blago vedno pravočasno dobavljeno in vskla-diščeno in se ne sme čakati zadnji trenutek, ko člani zadrug potrebujejo flcdisi apno ali umetno gnojilo.
S takimi napakami delamo veliko ikedo našemu gospodarstvu
Strancar Herman
Vaje za prvomajski rtaslop
so že pripravljene
Dne 21. oktobra so bile v Trstu stadionu »1. Maj« prikazane pred tehnično komisijo vaje za prvomajski nastop, ki so jih sestavili razni tovariši. Medtem ko so gledalci svoje mnenje o vajah izražati, j h je komisija ocenjevala. Ocenjevala jih je po lepoti in po tem ali bodo zmožni te vaje naši mladinci na vasi predvajati.
Nato je komisija imela sejo, na kateri je sklenila, da prejmejo za vaje siedeči tov. nagrado.
I.	nagrado za vaje za pionirje od— C do 10 let Olga Gorjupova.
I.	nagrado za vaje za pionirje od 19 do 14 let Miloš Stergar.
I.	nagrado za vaje za mladinke Olga Gorjupova.
II.	nagrado za vaje za mladinke Vladimir Janovsky.
I.	nagrado za vaje za mladince tov. Žerjal Marjan.
II.	nagrado za vaje ,za mladince tov. Stergar Miloš.
Nada‘je prejmeta nagrado za posel-ene točke tov. Dolgan Marjan in Stergar Miloš.
Dejstva, da so vaje že pripravljene, nas navdaja z velikim zaupanjem, da bo prihodnji 1. maj res pripravljen.	f
SIAU sklical po večjih središčih našega okraja seminarje vseh predsednikov in tajnikov osnovnih frontnih organizacij, da bi tako proučili vprašanje pošiljanja poročil in vodenja evidence nad storjenim delom v času tega tekmovanja. Toda, ko je bil ta seminar v Marezigah, iz daljnih krajev, na primer iz Boršta, Laborja, Babičev, Glema itd., so prišli predsedniki osovinih odborov SIAU, iz Marezig pa ni bilo nikogar, čeprav so za to vedeli. Torej kje tičijo vzroki takšne malomarnosti članov odbora SIAU v Marezigah? V prvi vrsti je to predvsem znak pomanjkanja čuta odgovornosti članov odbora frontne organizacije, ki bi' v tem pogledu morali biti pobudniki za pritegovanje vsega ljudstva k čim širšemu sodelovanju izvajanja dvomesečnega tekmovanja. Tega pa se odborniki iz Marezig izogibajo in se med seboj zgolj sovražijo kot drugo. Seveda, da takšno stališče fronte na vasi zelo. vpliva na ostalo ljudstvo. Torej ni nikakor čudno, da v tem sektorju ni oživel tekmovalni duh. Na takšne primere ne naletimo samo v Marezigah, ampak prav tako tudi v Sičovljah in Koštaboni. Tako na primer v Sičovljah sploh ne vedo, kdo je predsednik fronte organizacije.
Kako bi naj potem bilo uspešno tekmovanje?
Delavci, kmetje, zadružniki in vse ljudstvo pomaga pri uresničevanj", enoletnega plana z vsemi svojimi močmi. Toda kaj pomaga njih delo, če nihče ga ne oceni, če ne dobijo nobenega priznanja in če nimajo nikogar v navedenih vaseh, da bi jih von.l k
š večjim delovnim zmagam, jih spodbujal pri reševanju kakršnih koli težav.
Vsekakor je tu potrebno, da okrajni odbor SIAU daje več pomoči: gornjim vasem, njihovim frontnim odborom, da prouči njih stališče iz kakršnega koli vidika, skratka da jim nudi najširšo pomoč, če hočemo, da tudi Marežgani, Sičovljani in Koštabonci sodelujejo z nami, -v naši borbi za izpolnitev enoletnega plana.
V Sečovljah so pred časom začeli z deli za obnovo opuščenega premogovnika. Težav ni manjkalo, kajti začeti s črpanjem vode, ki je rudnik prav do vrha poplavila, ni' lahko. Pomanjkanje strojev in strokovnih delovnih moči je bilo sprva glavna ovira. Tudi nerganje nekaterih domačinov, češ da s tem ne bo nič, postaja vedno hujše, čeprav so prišli sečoveljski rudarji že 500 m pod zemeljsko površino. Na marsikatero oviro še nalete pri delu. Pomanjkanje električne-
Pomjančani si gradijo vodnjak
Delamo tako« kakor nam
narekuje naša zavest
Dokaj hladno jesensi y jutro. Nad dolino Mirne se zbiraj > sivi oblaki in kaže, da bo vsak ča, deževalo. Nad reko žvrgoli jata ptic, kakor bi oznanjale prezgodnji in mrzli jesenski dan. Ob straneh ceste,- vzdolž -eke 'delajo tu pa tam skupine ljudi. Čistijo kanale, prevažajo iz njih zemljo, da bi po njih ob poplavi odtekala voda.
»Ne, ne bo več veda prestopala bregov in nam jemala velikih količin poljskih pridelkov, marveč si jo bomo podredili, da nam bo dajala boljše letine!« je dejal prileten možak, srednje rasti, ves zagrizen v delo. To je bil kmet iz Nove vasi, ki že dalj časa dela v frontovski brigadi pri nama-
■.. i i	..-...... ......... ..-.......
kalnih delih v dolini reke Mirne. Prav je imel možak, ko je povedal gornje besede. Mirna ne bo več prestopala svojih bregov, pa naj bo poplava še tako huda. Vsa zemljišča so obdana s kanali, ki so jih skopali naši delovni ljudje, zemlja ne bo več pod vodo!
»Kaj pa v primeru suše?« bo kdo vprašal. »Tudi te se nam ni treba bati,« je pripovedoval tehnik. »Gradnja sifona — podzemnega kanala — nam bo pri tem veliko pripomogla. V izviru pri Gradulah je vedno dovolj vode. In prav s to vodo bomo namakali polja. Zgrajeni so kanali, zgrajen je tudi sifon, Skozi katerega bo odtekala gradulska voda dva me-
P U č E
kimamo- dmtdi detame site-
Nedavno smo v naši vasi imeli masovni sestanek. Obravnavali smo več vprašanj. Eno izmed teh je tudi. dograditev vseh objektov, ki jih določa naš plan in za katere smo se obvezali, da jih bomo dogradili. Takšen objekt je na primer gradnja velikega zadružnega svinjaka s silosom, skladiščem in končno veliko stanovanjsko poslopje, ki zavzema 100 kvadratnih metrov površine. Prav tako imamo v planu dograditev vodnega rezervoarja, ki bo držal več t!soč hektolitrov vode. Tega nameravamo v tem tekmovanju dograditi tri četrt. Nič man/ važna ni napeljava električnega toka po naši vasi in. bližnjih zaselkih. Za to srno že opravili veliko dela. Toda kljub temu je še premalo. Moramo še krepkeje zgrabiti, da bo že letos tudi pri nas; zasvetila električna luč.
Gradnja sedeža krajevnega ljudskega odbora prav tako napreduje, čeprav delajo na tem objektu po večini privatni kmetje, ki jim ni prav nič mar dograditev poslopja; delajo zato, da bi našo oblast črpali. Zato smo mi, zadružniki sklenili, da bomo tudi za :a odjek: dali čim več prostovoljnih ur, s čimer bomo prištedili naši oblasti veliko denarja.
Treba nam je zato več delovne sile, ki primanjkuje tako r i nas kakor po vsem okrožju. Toda naši člani SIAU so že toLko zavedni, da razu-
mejo težave. Zato bodo v lem tekmovanju dali vse svoje moči za njegovo izvedbo. Moram pa še reči, da so se pri vsem dosedanjem delu najbolj izkazali zadružniki. Privatni kmetje zelo malo sodelujejo, čeprav bi morali vedeti, da bo vse v korist vseh vaščanov, tako zadružnikom kakor privatnim kmetom. Zatorej zgrabimo za delo, da bomo izvedli naš plan!	Andrej Pučer
in aktivistom mesta /¿opei!
V nedeljo 5. novembra 1950 ob 9. uri bo v mali dvorani gledališča Ristori
MESTNA KONFERENCA ZVEZE PARTIZANOV
Vsi bivši borci in aktivisti, včlanjeni v ZP za mesto Koper, so vabljeni, da se konference udeleže.
Odbor
tra pod dnom Mirne in se bo po stranskih kanalih raztekala po zemljiščih. S temi deli smo si za prihodnje leto zagotovili dober pridelek na 300 ha zemeljske površine.«
Kdo pa je pri teh delih največ sodeloval, bi nas zanimalo. Frontovske brigade so dala največ in vložile veliko svojih moči in naporov. Tudi pripadnikom Jugoslovanske armade gredo velike zasluge. Vsakodnevno prekoračenje norm, včasih tudi do 300 odstotkov, ni besedičenje, so to dejstva in odraz delovnega poleta naših ljudi.
Pa poglejmo, kako delajo člani prve bosanske brigade, ki so trenutno tu zaposleni!
»Okrog sto nas je,« je dejal njih komandant Boža Kasalo. »Doma smo vsi iz Livna v Bosni. Razdeljeni smo v dve skupini. Ena je tale,, ki šteje 32 ljudi, druga pa dela pri Sv. Dioniziju pri čiščenju kanalov. Ze mesec dni je- odkar delamo pri tukajšnjih melioracijskih delih. Ogromno smo že opravili. Člani naše brigade so po večini tri- ali štirikrat udarniki. Tale skupina, ki dela ob »sifonu«, pri prevažanju zemlje na nasipe rečnih bregov, bi morala prevoziti po planu od
20.	oktobra do 10. decembra s samokolnicami na 50 m daljave 4.552 kub. metrov zemlje. Naša obveza pa je bila, da opravimo to do 10. novembra. Zdaj pa poglejte opravljeno in neopravljeno delo in se sami prepričajte, kako delamo!« je velel komandant. Toda ko gledam delo, hitrost prevažanja samokolnic, hitro nalaganje zemlje vanje in kopanje, skratka gibčnost mladih in priletnih bosanskih ljudi, njih zavihane rokave, znojne kapljice, ki jim polže na obrazih, krepke in napete mišice, sem se prepričal in osupel dejal: »Saj bo to skoraj gotovo!« »Da,« mi odvrne nasmejani komandant. »Toda, če bi ne bilo dežja in slabega vremena, ki nam pri delu nagaja, bi bilo to že zdavnaj končano. Tako delamo,« je še dejal Božo Kasalo, »kakor nam narekuje naša zavest, naša srca in kri. Zgraditi socializem je tako dolžnost naša kot vaša, saj imate vi prav takšne pogoje kot mi, zakaj bi si potemtakem ne pomagali?«
Ze Oreden so padle prve kaplje, je bila ogromna gora 4552 kubičnih metrov razpeljana in krepko nabita- v nasipe reke Mirne.
ga toka, raznega materiala se tolikokrat pripeti, da morajo rudarji prekiniti delo. V tem pogledu smo prepričani, da so tega krivi predvsem odgovorni organi, ki na to ne polagajo dovolj važnosti. Tako na primer zlasti zadnje čase dobivajo pošiljke kisikovih bomb od podjetja ISTRA BENZ, ki sd popolnoma prazne. To delo prav gotovo ni v korist. Lahko rečemo, da je to sabotaža ali malomarnost. Več čuta odgovornosti! In ne pozabimo na dejstvo, da je to nepotrebno razsipavanje s časom in denarjem.
Prav tako bi lahko imeli delavci-rudarji dosti tečnejšo hrano, če bi kdo zanje bolj skrbel. Vedeti moramo, da ni kar *ako, delati osem ur stalno v vodi in na dežju. Tem delavcem je treba dati dovolj hranilnih snovi, da bodo lahko obnavljali svojo delovno silo. Na vse to moramo računati, toda ne samo z besedo, ampak z dejstvi.
Toda morala kljub gornjim težavam ni padla. Rudarji razumejo in vedo, da, kdor dela, tudi greši. Nasprotno! Njih geslo je: .»Do premoga moramo priti že prihodnje leto!« V tem tekmovanju bodo podvojili svojejiapore in dali vse, da bi z naglim črpanjem vode čimprej prodrli do dna premogovnika.
Tako bi za nekatere že šlo . . .
Pred nekaj meseci so odprli v Kopru trgovino in magazin za fizkultur-nike. V tej trgovini so bili na prodaj najrazličnejši predmeti, ki jih fizkul-turnik, planinec in smučar rabijo.
Nakazila za nakup teh predmetov je izdajala ZDTV; sklenjeno pa je bilo tudi, da bo zimskošportno orodje izdajala koprska Planinska zveza. Kazalo je, da bo šlo vse v redu in da bodo dobivali stvari fizkulturniki in planinci in ne taki, ki se z fizkulturo ali planinstvom zelo malo bavijo.
Teda skoraj dvajsetina ljudi, ki ni včlanjena v Planinskem društvu, a dela za ZCTV ali pa drugod, je brez vednosti*Planinskega društva dobila gojzarice, bluze in drugo planinsko opremo. Kdo so bile te osebnosti? Tajnik Z^ffV, prodajalci v trgovini in še nekatere osebe, ki bi jih lahko našteli. Oni pa, ki se marljivo bavijo s planinskim športom, so ostali praznih rok.
Ali ni to nedovoljena špekulacija z ljudsko imovino? Mi vemo, da je kak tovariš morda nepremišljeno izdal tem osebam nakazilo, da so dvignile ta .material, ne da bi bile včlanjene v Planinskem društvu. To se v bodočnosti ne smo zgoditi, kajti pri nas je gospodarska špekulacija nedovoljena. Razdeljevanje blaga naj bo pravično in za vse enako in ne samo za prijatelje! Ce se bodo te stvari še nadalje dogajale, bomo v časopisju te stvari prikazali, kakor je treba.
K znižanju kmečkih davkov zal.1950
(Nadaljevanje s 1. strani)
razpravljalo o edmeri C \vka. Nekaterim se niiti ni : p . ebno pritožiti se zoper c;... . vso so smatrali za nepravilno. Ko pa so vsa ta sredstva zamujena, seveda ni pomoči; taki malomarneži pa si lahko škodo pripišejo le samim sebi. Zato je sto-procentna udeležba kmetov na sestankih, kjer se razpravlja o odmeri davkov, najzanesljivejši pripomoček za pravilno razdelitev davčnih bremen na posameznike. Le v navzočnosti celega okoliša bo možno doseči tako odmero, ki bo pravična napram posamezniku in skupnosti.
Množične ljudske organizacije morajo pomagati, da se odmera davkov čim bolj v redu izvrši. Zanimati se morajo tako za delo davčnih komisij, kakor za organizacijo množičnih sestankov davkoplačevalcev, pa tudi za odmero posameznikom. Pri tem pa morajo zlasti budno paziti na pojave oportunizma ter akcije protiljudskih elementov, ki bodo skušali na račun skupnosti neupravičeno ščititi interese posameznikov in vnašati nered v naš gospodarski sistem. Sovražniki ljudske oblasti bodo tudi iskali posamezne napake, in te prikazovali kot 'osplšnd pravilo. Jasen odgovor ta-kim pojavom mora biti čvrsta skupnost vseh delovnih kmetov okoliša, ki v zavesti svobode opravljajo svojo dolžnost napram skupnosti.
IZ KONGRESA VOJNIH INVALIDOV STO-ja
LENIN - VODITELJ VELIKE REVOLUCIJE
Pri nas invalidi ne bodo beračili Izdajstvo sedanjega vodsva SZ
marveč soj enakovredna! člani nove družbe
Pri nas invalidi ne bodo beračili, ker so enakovredni člani nove družbe.
Ko govorimo o invalidih, se moramo nekoliko ozreti in pogledati, kaj so ti ljudje prestali V svojem življenju.
Invalidom I. svetovne vojne je tedanji režim delal velike krivice. Priznanje invalidnine so invalidi dobivali pozno po končani vojni. In še je niso dobili vsi invalidi, ki so bili v vojni poškodovani. Največ so dobili višji funkcionarji in oficirji. Njih invalidnina je znašala do 200% več kot navadnega borca.
Danes se kaj takega pri nas in v Jugoslaviji ne more več zgoditi. Jugoslovanski narodi in mi ob njihovi strani smo podrli stare zakone ter si postavili nove, najbolj napredne, v svetu. Po končani ljudski revoluciji ,so bili izdani odloki, ki ščitijo invalide in jamčijo obstoj vsem invalidom in vdovam iz NOB. Kmalu potem so ti zakoni obveljali za vse invalide prve in druge svetovne vojne. Vse to velja tudi za naše ozemlje.
Po končani vojni smo začeli takoj zbirati podatke m ocenjevati nesposobnost invalidov. Na tem polju se je tudi pri nas mnogo napravilo. V začetku je to delo opravljal vojaški odsek vojnih invalidov v Kopru. Tega je zamenjala organizacija vojnih invalidov STO-ja, ki je bila ustanovljena že leta 1946. Sedaj prejema v našem okrožju 682 invalidnih upravičencev iz NOB 1,037.360 din mesečne invalidnine. V kratkem bo rešenih nadaljnih 60 predlogov za invalidnine. Prav tako plačuje ljudska oblast vse invalide iz Avstro-Ogrske. Po novem odloku bodo ti invalidi in vdove uvrščeni v isto kategorijo, kakor so oni1 iz NOB. Tak odlok, ki zajema s svojo globoko socialno in demokratično vsebino tudi invalide iz italijanske vojske, se izvaja že v praksi.
V okviru svoje organizacije opravljajo in posedujejo invalidi našega okrožja več gospodarskih uslužnostnih podjetij. Zveza VVI je pričela z ustanavljanjem gospodarskih podjetij že 1947. leta. V glavnem so ustanavljali gostinske obrate, maloprodajalne tobačnih izdelkov in razna obrtna usluž-nostna podjetja. Pod centralno upravo Zveze spada sedaj 5 barov, 2 restavraciji, 2 hotela in 1 obrtno-proizvodno podjetje, ki spada pod samostojno upravo.
Pri tem je omeniti, da so perspektive razvoja usmerjene v proizvodnjo in v vključitev invalidskih gospodarstev v skupno gospodarstvo, ki ga bo-
Zakaj so se zvišale cene za prevoz z avtobusi
Marsikoga je te dni presenetilo, ko je sprevodnik na avtobusu terjal od potnika za progo e enkrat več kot navadno. Prav gotovo je bilo mnogo diskusije med delavci, ki stalno potujejo in tudi med drugim ljudstvom, odkod ta skok cen in kaj je temu vzrok. Mnogi so prišli do napačnega zaključka, da je to začetek, ki bo dovedel do splošnega povišanja cen.
Reči moramo najprej, da je bilo prav Zadnji mesec mnogo govora, kako to, da toliko ljudi potuje. Avtobusna postaja v Kopru je bila vedno natrpana z ljudmi sta poleg vrste, ki so čakali na vozne karte. Mnogokrat se je zgodilo, da so ostali v Kopru delavci, ki stalnoi potujejo. Zakaj to? »Premajhen avtobus,« je bil vedno odgovor. Delno drži. Toda v največji meri je temu kriva neka druga stvar. Mnogim ljudem je bilo 20, 10 ali celo 8 din za prevoz v Koper prazen nič. In tako ajdi z desetimi litri mleka in nekaj jajc zraven, kar bi lahko prodali svojim odkupnim zadrugam in mlekarskim centrom. Takšnih in podobnih primerov je mnogo.
Na splošno lahko rečemo, da so naši ljudje potovali brez nujne potrebe. Mnogi od njih so šli tudi v Trst zaradi ekstra-koristi, od katerih ljudstvo ni imelo nič.
S to novo uredbo delavci ne bodo prav nič trpeli, ker jim potne stroške plača podjetje. Ostali, naši ljudje pa si bodo sami znali urediti življenje in bodo potovali le za nujne stvari, ne pa za vsako malenkost, ali pa celo v škodljive .namene.
do načrtno upravljali. S tega je razvidno, da so invalidi v svoji organizaciji mnogo napravili. Ne smemo se pa s tem zadovoljiti. Pri nas se invalidi še premalo udejstvujejo v javnem življenju. Posečati bi morali več raznih tečajev in se usposabljali v dobre kadre, da bi lahko zamenjali ljudi, ki ‘ so fizično sposobni za druga dela. Vse premalo so se dosedaj vključevali invalidi v takšna dela, ki bi jih bili nedvomno sposobni opravljati. Vse to je bila posledica napačnega pojmovanja o ustvarjanju novega lika in-
valida. Mnogi so rms ni, da je invalid lahko kurir a!' čuvaj in s tem že lahko nadomešča fizično sposobnejšega človeka.
Prvi Kongres Zveze VVI "-STO-ja je plod razvoia v širina in globino. Pregledani so bili uspehi	in	pomanj-
kljivosti, ki jih je organizacija v obdobju svojega obstoja imela. Na podlagi tega	pregleda	se bo	organizacija
z večjim	uspehom	širila	in	krepila.
Poskrbela bo, da bodo vsi invalidi vedno in povsod enakovredni člani današnje nove skupnosti.
..„.I	,	.-..„L
IZ MLADINSKE KONFERENCE V TRSTU
ZAM predstavile v Trstu močno protilašislicno silo za izvoievame pravic delovnega ljudstva
V nedeljo 30. oktobra je bila v. Trstu na štadijoou »1. maj« pri Svetem Ivanu konferenca ZAM za mesto Trst.
Knoferenco je otvorii tov. Vesel Gorazd, član izvršnega odbora ZAM STO. Pozdravil je navzoče delegate, med katerimi je bil tudi tov. Branko Babič kot predstavnik KP STO, in zastopnike množičnih organizacij. Po kratkih pozdravnih govorih delegacij je spregovoril tov. Branko Babič v imenu KP STO,
Tovariš Babič je dejal, da predstavlja ta dogodek važen korak na proti k utrditvi mladinskih antifašističnih vrst.
Z ozirom na mnogovrstne naloge, ki stoje pred mladino cone A, je tovariš Babič poudar' važnost združitve delavske mladine s kmečko in učečo se mladino' italijanske in slovenske narodnosti. Za boljšo agitacijo in da bi naloge, ki si jih postavlja, pravilno reševali v korist mladine, je potrebno, da dobi italijanska mladina svoje glasilo.
Po dolgotrajnem ploskanju, ki je sledilo besedam tov. Babiča, je imel tov. Gorazd Vesel politično organizacijsko poročilo.
Govornik je pozval mladino, naj stalno nadzoruje svoje delo. Oceniti je treba slabe in dobre strani, oživeti politično delo ZAM- ki predstavlja v Trstu močno silo za izvojevanje pravic, za katere se je naša mladina že za časa NOB borila.
Nato je govoril o posledicah, ki jih je prizadela tržaški antifašistični mladinski organizaciji zloglasna resolucija Informbiroja. Nadalje je poudaril, kako se je mednarodna mladinska organizacija spremenila v orodje Informbiroja in jo vodi ruski Komsomol.
Po končanem govoru se je razvil živahen razgovor, ki dokazuje, da se je mladina z zanimanjem lotevala vprašanj, ki zanimajo mladino na vasi, po šolah in delavnicah.
Pred 33 leti je ruski proletariat pod vodstvom tovariša Lenina strmoglavil fevdalno buržoazno oblast ter vzpostavil temelje novi družbi.
V tem je veliki zgodovinski pomen oktobrske revolucije za svetovno delavsko gibanje.
Z oktobrsko revolucijo je delavski razred pristopil k praki lenemu uresničevanju socialističnega- družbenega reda, čigar nosilec je on Sam; konkretno je pristopil k odpravljanju protislovij, ki so lastne kapitalističnemu družbenemu redu in'predstavljajo oviro za napredek.
To dejstvo je moralo nujno vplivati ha borbo svetovnega proletariata in jačati njegov revolucionarni polet. Prva socialistična država na svetu, ki je izšla iz velikega oktobra, je vzbudila pri zatiranih ljudskih množicah velike nade in želje po osvoboditvi izpod kapitalističnega jarma, postavila je temelje za dosego popolne svobode in enakopravnosti narodov. Okrepila je osvobodilno gibanje zasužnjenih narodov in s tem zamajala ves sistem kolonialnega izkoriščanja.
Ta velika zmaga delovnega ljudstva je bila mogoča zaradi tega, ker je na čelu revolucionarnih delovnih množic stal in jih pravilno usmerjal naš veliki učitelj tovariš Lenin.
Te osnovne revolucionarne zmage
ruskega proletariata imenujemo dan® leninizem. Leninizem je revolucionarna teorija marxizma, ki je združena z revolucionarno strategijo in taktiko delavskega razreda v dobi imperializma.
Komunistična partija Jugoslavije — ped genialnim vodstvom tovariša Tita ■— prežeta z duhom marksizma leninizma, je povedla jugoslovanske narode v borbo proti fašističnemu okupatorju in domačih izdajalcem ter jih vodila k zmagi ljudske revolucije v Jugoslaviji. Tako je Komunistična partija Jugoslavije po naukih tovariša Lenina in zgledu velikega oktobra rešila svojo revolucionarno dolžnost.
Med komunističnimi partijami držav, ki so po drugi svetovni vojni stopile na pot socializma, je edino Komunistična partija Jugoslavije sledila zgledu velikega oktobra.
Jugoslovanski narodi so v borbi za oblast in za izgradnjo socializma dosledno izvajali načela marksizma-leni-nizma in so zato predmet najhujšega napada od strani vodstva SZ, ki je izdala svetle ideale velikega oktobra in šla na oot revizionizma. Jugoslavija ni podlegla temu, kontrarevolucionarnemu napadu. Lemveč se je odločno postavila v obrambo revolucije, to jc tankov. našega velikega učitelj» tovariša Lenina.
BRANKO BABIC
v v
V f KI
Fašistična in imperialistična Italija je imela v drugi svetovni vojni neposredno proti sebi čete zapadnih zaveznikov, katerim ni šlo za to, da uničijo reakcionarno fašistično Italijo in pomagajo demokratičnim silam, da Italijo resnično osvobodijo. V fašistični Italiji so videli samo imperialističnega tekmeca, ki ga je treba spraviti na kolena, pri tem pa ohraniti buržoazijo, da bi pomagala novim pretendentom za gospodstvo nad svetom, zasužnjiti italijanski narod pod anglo-ameriški imperializem. Zato se je morala KP pod najtežjimi političnimi in vojaškimi pogoji boriti proti lastni fašistični buržuaziji in proti nevarnosti novega zasužnjevanja s strani anglo-ameriških imperialistov.
Ni dvoma, da je bilo v začetku vojne, ko so fašistične čete zmagoslavno korakale po Evropi in so padale ena država za drugo, težko mobilizirati široke množice italijanskega naroda za vojno proti fašizmu. Vendar je italijanski proletariat Severne Italije že takrat pokazal svojo borbenost in pripravljenost za borbo proti fašizmu. Veličastne stavke proletariata Severne Italije v začetku 1943. leta so bile
očitno znamenje, da se je mogoče boriti tudi ob najtežjih pogojih, da fašizem ni tako trden kakor se je na zunaj zdelo. Prav gotovo je, da so ta gibanja že potekala ped vplivom porazov pri Stalingradu, v Afriki in drugod —- ko se je razvoj vojnih dogodkov začel nagibati v korist zavezniških sil in so se pokazali prvi konkretni obrisi bodočega vojnega poraza fašizma. Porazi na ruskih frontah, v Afriki in izkrcanje v Italiji je pripeljalo do kapitulacije fašistične Italije. Najmočnejši zaveznik Hitlerjevega nacifašizma v Evropi je bil vržen na tla. Fronta fašizma je bila močno oslabljena. Tedaj so se odprle široke perspektive in možnosti KPI, da dvigne italijanski proletariat in široke, demokratične množice v boju proti fašizmu in slehernemu poizkusu novega zasužnjevanja italijanskega naroda, skratka, za resnično osvoboditev Italije.
KPI je kai hitro premagala organizacijske slabosti iz časa fašizma in kmolu postala tudi močna politična sila, edina resna sila odpora proti fašizmu in tujemu okupatorju. Z vso pravico lahko trdimo: kar je bilo
antifašistične borbe v Italiji, na političnem kot vojaškem področju, je bilo po zaslugi KPI rezultat njenega dela in borbe. Vendar pa KPI ni znala v zadostni meri izkoristiti vseh možnosti in objekti', nih pogojev za razvoj in zmago revolucije V Italiji. V čem so bile te slabosti in napake KPI? Predvsem v tem. da KPI ni dovolj razumela bistva in pomena na-rodno-osvobodilne vojne za krepitev in razvoj revolucije na deželi. Parolo narodno-csvobcdilne vojr.e so smatrali bolj za pomožno sredstvo socialistične revolucije, ne pa kot temelj in okvir revolucionarne mobilizacije najširših ljudskih množic na čelu s proletariatom v danih specifičnih pogojih. Zato je bila tudi taktika in strategija na-rcdno-osvobodilne vojne zgrešena. Sli so šablonsko na klasično linijo socialističnih revolucij in na linijo ekonomskih, političnih ter generalnih štrajkov in vstaje proletariata v mestih, ko nastanejo za to pogoji, da si preko uličnih barikad osvoji politično oblast. Prav gotovo so generalni štraj-ki in barikade herojska dejanja revolucionarnega proletariata. Zgodovina jih je polna in ob spominu na nje si
proletariat kre,j' svojo revolucionarno, borbenost in zavest. Vendar pa je taka linija KPi v danih pogojih, poleg drugih osnovnih napak, pomenila šektaštvo in oportunizem. S tem niti najmanj nočem trditi, da se v bodočih. borbah proletariat ne bo posluževal takšnih oblik revolucionarne in oborožene borbe, kadar za to nastanejo pogoji. Nasprotno, generalnih štrajkov, uličnih borb in barikad se bo proletaria* vedno posluževal, ka-' dar bo hotel osvojiti centre oblasti buržoazije, pa naj bo konkretna taktika oborožene borbe takšna ali pa drugačna. Pri tem ne gre za ozko vprašanje, ali je taktika razvijanja generalnih štrajkov in barikad pravilna ali ne;, temveč za osnovno vprašanje linije taktike in strategije v določenem konkretnem revolucionarnem obdobju.
V čem se torej izraža v tem vprašanju in v takratni konkretni situaciji šektaštvo in oportunizem KPI? Rekli smo, da KPI ni smatrala parole na-rodno-osvobodilne borbe za osnovno, zato se ni brigala, da Si ustvari čim večjo in močnejšo oboroženo silo — ljudsko oboroženo silo. V kolikor pa je organizirala oborožene sile garibal-dincev, jih je organizirala kot pomožno oboroženo silo proletariata v mestih in industrijskih središčih za podporo in udarno silo vstaje, ko b® nastopil trenutek. Svoje glavne množične sile proletariata pa je organizirala politično v mestih in jih pripravljala na vstajo.

IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
GOVOR MARŠALA TITA NA III. KONGRESU AFŽ JUGOSLAVIJE V ZAGREBU
Ukrepi za Mišo preskrbo
Z našim svetu da
V • 1
zadržanjem smo jasno in glasno sporočili vsemu hočemo prijateljsko gospodarsko sodelovanje brez vsakih političnih in drugihjpogojev '
takem naj se nihče ne nadeja, da bo Jugoslavija drugačna. Ne, še lepše se bo razvijala v tem smislu in postala bo prava, resnična socialistična država, z državljani, ki bodo po svoji ustvarjalnosti in morali dostojni branitelj socialistične Jugoslavije. Tako Jugoslavijo želimo ustvariti in ustvarili jo bomo.
Izdali smo ukrepe, da naše ljudstvo to zimo ne bo stradalo, da ne bo stradalo niti do prihodnje žetve in smo začeli pogajanja z ameriško vlado, da bi nam dala na dolgoročni kredit, ali na drug način, ustrezno količino živil. Pri ameriški vladi smo naleteli na ugodno stališče in odgovor. Sedaj tečejo pogajanja, ki naj nam omogočajo, da bomo nabavili vse, kar nam je potrebno: pšenico in sladkor, maščobe, razne konzerve in drugo, da bomo prehranili lahko posebno tiste kraje, ki so težko prizadeti zaradi suše. To bomo dobili. Tu vam lahko odkrito povem, da nam ameriška vlada za to ni postavila nobenih pogojev. Naša reakcija kliče: Postavite pogoje, sedaj jim je prišlo do grla in storili bodo vse, kar zahtevate. Ne! Moti se naša reakcija, nočemo nobenih pogojev, marveč pričakujemo to pomoč zato, ker menimo, da imamo kot član mednarodne skupnosti moralno pravico pričakovati cd tiste države ali od tistih držav,, za katere verujemo, da njihovi voditelji vedo, da narodi zaslužijo tako pfcmoč. Naj se pomiri naša reakcija in naj bo prepričana, da njen vrišč in razne vesti, ki jih širi, ne bodo imeli nobenega odmeva v inozemstvu. Do danes smo z našim zadržanjem, našimi dejanji in besedami jasno in glasno sporočili vsemu svetu, da hočemo biti prijatelji, da hočemo mirno sodelovanje, da hočemo gospodarsko sodelovanje brez vsakih političnih in drugih pogojev, ki bi bili v škodo naše socialistične države. Mi ne bomo zahtevali in ne moremo zahtevati pomoči tam, kjer vemo, da je ne bomo dobili, ampak tam, kjer vemo da jo lahko dobimo. Kdo ima pravico zahtevati, naj strada naše ljudstvo, naj umira od gladu ljudstvo, ki
je dalo take nadčloveške žrtve za splošno osvobodilno borbo Združenih narodov in k! po vojni s takšnim po-žrtvovanjem in samo-odpovedjo gradi svojo boljšo in srečnejšo bodočnost. Nihte nima pravice do tega, če pa nas kdo z Vzhoda skuša obrekovati zaradi tega, bomo talka obrekovanja lahko pobili.«
V zvezi z ukrepi, ki jih je morala vlada FLRJ napraviti znotraj, je tov. Tito poudaril: »Bodite prepričani, da narodi Jugoslavije niso po tej vojni niti doslej, pa ne bodo niti odslej pričakovali, da jim bodo drugi pomagali, da ne bi sami hkrati napeli svoje skrajne možnosti, da ne. bi bilo potrebno vse zahtevati od zunaj. Mi se samo v najtežjih časih obračamo ven, predvsem pa se moramo naslanjati na svoje lastne sile.«
Glede odnosov z nekaterimi državami je tov. Tito dejal, da vlada že dve leti povsod, v vseh državah na svetu, razen v Jugoslaviji, vojna psihoza, kateri je vzrok Jugoslavija lri Imformbiro. Govorilo se je in govori
se, da bo sedaj nastalo to, sedaj drugo, da bo vojna. »Moram dati priznanje našim državljanom,« je poudaril tov. Tito, »ki so prav tako mirno, kakor mi zgoraj, opravljali svoje delo ne glede na to, kaj bo. Mi nismo verjeli, da bi prišlo do vojne in tudi sedaj ne verjamemo. Imformbiro ni pobijal propagande z Zahoda, ni pobijal, da bo vkorakal v Jugoslavijo, niti enkrat ni dejal: Ne bomo šli v Jugoslavijo. Nasprotno, podpiral je propagando o pripravljanju toliko in toliko divizij in hotel nas je prestrašiti. Nismo se bali takih izzivanj. Ali so prenehala? Niso! Naši graničarji morajo biti zelo budni, kajti z druge strani vsak čas streljajo čez mejo, vsak čas paradirajo, premešjajo čete, stalno rožljajo z orožjem, zdaj v eni, zdaj v drugi državi. To nas ne straši, ker vemo, da kaj več ne smejo storiti. Kajti, danes biti napadalec, ne da bi vedel, kako še bo končalo vse skupaj, ni tako preprosta stvar.
Razglasili so nas zaradi tega za fašiste. Najprej nekaj nas v vodstvu,

Turistični čevlji, ki jih izdelujejo v žirefi v Sloveniji, se lahko merijo z inozemskimi tovrstnimi proizvodi.
V pl tel vstrajneia te napomgp je v Slovevlšr tovarne velase petletke, ki upira oči vasi
”
Tesno povezano z imeni neštetih velikih gradbišč v Sloveniji je ime delovnega kolektiva Gradisa, ki je gradil in še gradi mnoge velike objekte Titove petletke.
Ob ustanovitvi je prevzela direkcija gradbenih podjetij nekatera zaplenjena podjetja ter organizirala nove, zbi-ter.iai. Oktobra 1945 se je osnovala rala gradbene stroje, inventar in ma-gradbena direkcija Slovenije ali Gradis. Ze v letu 1946 je Gradis začel organizirati prva velika gradbišča, ki so danes znana ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi marsikje v inozemstvu; to je hidrocentrala Mariborski otok, hidrocentrala Moste, tovarna aluminija Strnišče, cesta Ljubljana—Vrhnika.
S sprejetjem petletnega plana razvoja FLRJ je tudi Gradis z velikim zagonom razvil svoje delo, v l. 1947 je na 20 gradbiščih in stranskih obratih gradil 72 objektov, od katerih je do konca leta zgradil 23. Naslednje leto pa je gradil že na 202 objektih, lansko leto pa je imel osnovanih 12 velegradbišč in je do konca leta zgradil 81 objektov. Do konca septembra letošnjega leta, ko je izpolnil plan s 64,7 %, je zgradil 62 objektov. Ce pregledamo vse Gradisovo delo, ugotovimo, da je Gradis delal povprečno na 892 objektih in prispeval k industrializaciji in elektrifikaciji Slovenije med drugim: 25 objektov raznih tovarn, 2 hidrocentrali, 1 elektrarno, 2 železarni, 1 betonsko in 2 makadamski cesti, 10 mostov, 3 viadukte, 2
daljnovoda, 8 stanovanjskih kolonij, 2 bolnici in še mnogo večjih in manjših zgradb. To je velik del vse gradbene dejavnosti v republiki Sloveniji.
Vendar so to le skope številke, ki govore prav za prav malo o tem, kaj so Gradisovi delovni kolektivi zgradili v tej dobi. Več kot te številke govore veliki objekti sami. Spomnimo se samo obsežnih Litostrojevih tovarniških objektov, ponosne hidrocentraie Mariborski ctok ali velike valjarne na Javorniku, velikih stanovanjskih blokov ob tovarni aluminija v Strnišču. Industrijski objekti opremljeni s stroji, dajejo za nadaljnjo industrializacijo Jugoslavije in izvoz mnoge potrebne stroje in strojne dele, v stanovanjih imajo delavci in njihove družine prijetne domove.
Pomen Gradisa pa ni samo v tem, da je gradil nove objekte, temveč je prav za prav oral ledino v gradbeni dejavnosti. Gradisovi tehnični in komercialni kadri so dajali predloge za gradbeno dejavnost Slovenije in Jugoslavije, med njimi so predlog navodila za evidenco plač v gradbeništvu, enotne cene gradbenih in obrtniških storitev, predlog gradbene knjige z navodili, navodila za evidenco materiala v gradbeništvu, pravilnik za normirsko službo itd.'
Mnoge gradbene naloge je Gradis lahko izpolnjeval, ker je potrebne kadre tudi sam vzgajal, na mnogih krajših tečajih in seminarjih. Od ustanovitve (jo danes je Gradis usposobil
919 učencev v gospodarstvu, od tega 435 zidarjev, 273 tesarjev; 85 ključavničarjev itd.
Ze v prvem letu svojega obstoja so na podlagi lastnih načrtov začeli izdelovati nadomestne dele za stare stroje in izdelavo novih strojev. Pri tem je treba pohvaliti veliko prizadevnost nekaterih tehničnih kadrov in mojstrov tehničnega oddelka, zlasti pa inženirja Pipana, ki so se vedno trudili, da so z lastnimi, sredstvi čimbolj mehanizirali gradbišča.
Da si orno' laže predstavljali, koliko materiala so vzidali Gradisovi kolektivi, vam povemo, da bi bil vlak, na katerega bi naložili material, katerega so vgradili Gradisovi delavci, dolg 1881 kilometrov, to je skoraj trikratna dolžina proge Ljubljana—Beograd.
.'r
Ce upoštevamo, da Gradis dela le s 73 odstotki potrebne delovne sile, si predstavljamo, kako važna je borba za disciplino.
Gradis, ki je" za svoje uspešno delo prejel več vidnih priznanj kot zvezne ih republiške prehodne zastave, ki ima v svoji sredini 3778 Udarnikov, stopa v drugo petletko svojega obstoja. V prvih petih letih se je iz primitivnih obratov Gradis spremenil v veleobrat, ki je vse bolj osvajal so-gobne načine gradnje.
pozneje nižje, nato pa vse oficirje, ljudstvo in končno so vso državo imenovali . fašistično. Najprej smo bili strašna država, nato smo postali fašistična. Seveda, potrebovali so pogoje in moralno opravičili) za primer napada na našo državo. Kdo rii proti fašizmu? Vsak človek je proti. Kajti, tako krvava je zgodovina, toliko je svežih sledov fašizma, od katerih se še kadi kri njegovih žrtev, da je zares vse, kar ljubi mir na svetu, kar je miroljubno in resnicoljubno, proti fašizmu in ga sovraži. Toda ne more se rečj, da bi ga kdo bolj sovražil kot mi, ker smo ga mi najbolj občutili na svoji koži. Toda oni bi radi vendar ustvarili razpoloženje, da bi bila Jugoslavija zrela za napade>
Ali so pripravljali napad na nas? So! Ne bom rekel, kako so ga pripravljali, toda v tej smeri so delali, da bi bila naša država zrela za razbitje bodisi cd znotraj, bodisi od zunaj. Vsi so delali. Delali so tajno in javno za to. Kaj je bila n. pr. resolucija Imformbiroja. Pozivanje k vstaji, na državljanjsko vojno. Ali je to napadalnost? To je najbolj tipična napadalnost, ker so apelirali na peto kolono. Pošiljali sel celo pozive v tem smislu preko radia. Ali so sedaj prenehali s tem? Niso. In sedaj nas imenujejo fašistično državo, ter pozivajo k strmoglavljenju našega vodstva. Ne vem kdo naj bi ga strmoglavil in koga imajo tukaj. Sem pa tja katerega ujamemo, to pa je tudi vse in ne more zrušiti nikogar, razen samega sebe. Tudi vsak tisti, ki bi nasedal njihovi propagandi, bo zrušil samega sebe, pa naj bi bil kdog koli. Vseeno je, kdo bi bil to, od na"jvišjega. vbdi-telja do najnižjega in navadnega državljana.«
Na koncu, svojega govora je tov. Tito naglasil, da nimamo proti nobenemu od naših sosedov nikakih ozemeljskih zahtev. Kaj bi z Albanijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko? Slikajo nas kot latentne napadalce. To ni res, to je najnizkotnejše obrekovanje naše države. Prosim vas, i^jva-rišice, kako more mala Jugoslavija s 16 milijoni prebivalcev pripravljati napadalnost proti Sovjetski zvezi, ki ima armado kolikor mi prebivalcev, ali morda celo več, in Poljake, Cehe, Romune, Madžare in druge, kar pomeni, da je nad 250 milijonov proti 16 'milijonom ljudi. Zakaj pa to delajo? Hočejo prepričati svoje narode, da smo mi res tako nevarni, da bi potem ti narodi odobrili njihove napadalne namene, katerim se do naše socialistične države še niso odrekli. Naša dolžnost je, da razkrinkavamo te laži, da bi jih, kakor pravi naše ljudstvo, z roko zagrabil.
S sprejetjem uredbe o zagotovljeni preskrbi prebivalcev in očuvanja živinskega fonda bodo zagotovili z ene strani fond živinske prehrane, a delavce bodo preskrbeli s potrebn' ni 'količinami mesa do Konca tega leta ter še za štiri mesece prihodnjega leta.
V ta nameri so po vsej državi pri prave za odkup, klanje živine in konzerviranje mesa. Odkupne mreže zelo hitro sprejemajo živino od kmetov, a vsa jugoslovanska industrija za pridelovanje mesa povečuje svojo proizvodnjo.
Podjetja odkupujejo od kmetov živino, katere oni sami niso sposobni vzdrževati zaradi pomanjkanja krme preko zime. Na ta način se bo očuval fond-rezerve krme, a kmetom, proizvajalcem in živinorejcem bo država za odkupljeno živino plačala po državnih vezanih cenah ali prosti prodaji. Podjetja za delavsko preskrbo, promet, delavsko-uslužbenske 'irestav-racije in menze morajo po uredbi Zveznega urada za preskrbo še'naprej rediti v svojem okviru potrebno živino. Njim bo dovoljeno, da to živino sami hranijo, v kolikor irnajo za to možnosti, ali pa jo takoj zakoljejo in meso posuže. Poverjeništva zg trgovino in preskrbo morajo odvzeti takim ustanovam garantirano preskrbo. Na tak način je dana širdka inL ciativa preskrbovalnim podjetjem, da si preskrbijo rrieso za zimo. Odkupljeno meso bo živilska industrija predelovala v konzervirano meso, in sušila. Del proizvodov bodo vskladiščili za rezervo, ostali dei pa bo razdeljen v zagotovljeni preskrbi.
Jugoslovanska obalna plovba bo v kratkem dobila ved «deni
M
V ladjedelnici »Uljanik« v Pulju bodo kmalu splovili prve štiri moderne potniške motorne ladje tipa. »Opatija«, ki bo vsaka imela 500 bruto registrskih ton. Te štiri ladje bodo že v prihodnji turistični sezoni pripravljene za promet. V ladjedelnici pa se že pripravljajo, da bodo takoj začeli graditi novo serijo nadaljnjih štirih potniških ladij po 500 ton. V načrtu pa je še gradnja velike obalne potniške ladje, ki bo imela 2500 bruto registrskih ton, in serijo manjših potniških ladij za obalni promet.
........ i iibiiii ■! i Milin-■aneMcnu»■uta
Beograd; TČ dni dokončujejo dela novih naprav za natovarjajnje in raztovarjanje premoga v visokih pečeh, kjer bodo pridobivali iz lignita koks. Kakor znano so te največje tovrstne gradnje v Lukovacu pri Tuzli. Ze za 40 odstotkov so dokončali tudi dela za postavitev plinskih cevi z zmogljivostjo 30.000 kub. metrov. Da bi popolnoma uredili in dovršili vse potrebne naprave, se bodo drila nadaljevala tudi v zimskem času.
V Jugoslaviji bodo letos
zgradili še eno tovarno avtomobilov
Letos gradijo v Srbiji več pomembnih industrijskih obratov. Med najpomembnejšimi je valjarna bakra v Sevojni. Eno največjih gradbenih podjetij Sargan v Titovem Užicu gradi izven valjarne v Sevojni tudi
tekstilno tovarno v Turici, enega največjih mlinov (estnadstropno poslopje) v Priboju, številne stanovanjske hiše in tovarne avtomobilov v Titovem Užicu.
Na stavbišču valjarne bakra v Se-vojni,, ene najpomembnejših tovarn težke industrije v Jugoslaviji, so zaposlene mladinske brigade; gradbena dela dobro napredujejo, tako da . mesečne planske naloge presegajo.. Prejšnji mesec so v 20 dneh izpolnili 96 odstotkov mesečnega plana. Doslej so se vse mladinske brigade, ki delajo v Sevojni, pridobile časten naslov udarnik, čeprav šo se gradbena dela začela Sele pred meseci, so doslej izkopali že nad 200.000 kobiž-
nih metrov zemlje, tako da bodo zbetonirali- že 11.000 kubičnih metrov zidovja. Dobro napredujejo tudi gradbena dela pri tovarni avtomobilov. Večina industrijskih poslopij je že pokrita, razen treh dvoran, kjer končujejo groba dela. Računajo, da bodo tovarno zgradili že do konca leta.
Prav tako bodo že' letos dogradili mlin v Privoju.
Kratke vesti
BEOGRAD — Iz Beograda je odpotovala v Sydney 36. skupina beguncev iz Egejske Makedonije. V tej skupini je veliko otrok, katere spremlja dr. Alma Mac Donald.
Beograd: MeSeea novembra bodo iz samostojne pokrajine Vojvodine, ki je žitnica Jugoslavije, izvozili v kraje, ki jih je suša najbolj prizadela, 12.000 vagonov žitaric in drugih pridelkov.	« J
■''L ■■ . i
S tran, 9
iNHimnuiuiHuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinimiiuiiiiuiimuiiuiiiimiiiiiiiiiiiiii«
SEDEM DNI PO SVETU
					
Terorističen najaad na demokratične ustanove v Trstu
„Junaštvo" fašistu pobalinov v znak praznovanja 4. novembra in otvoritve „ Italian»" universe
PREGLED MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
V noči med 1. in 2. novembrom ob
23.30	uri so tri močne bombne eksplozije opozorile Tržačane, da so zločinski teroristi ponovno na delu. Prva eksplozija močnega naboja eksploziva je prihajala iz sedeža OSVOBODILNE FRONTE v ulici Manna št. 29, dtuga iz tiskarne TržaSkega tiskarskega zaveda v ulici Mcotecchi št. 6, tretja pa iz ulice San Vito št 17, kjer ima svoj skromni sedež- uprava SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA za Tržaško ozemlje in Tržaška informacijska agencija. Vsi trije naboji so bili zelo mbSnf; kajti na vseh tAh krajih so povzročili veliko škodo. — Ljudskih žrtev ni bilo.
Na mestih terorističnih atentatov se je zbralo mnogo Tržačanov, ki so vsi z enakimi izjavami zatrjevali, da so' zločini proti demokrtičnim ustanovam v Trstu delo novofašistične bande, ki se pripravlja na praznovanje 3. in 4. novembra ter prihoda državnega podtajnika pri predsedstvu vlade G. An-dretija1 in mi’"Jstra za prosveto v rimski vladi, G. Gonelle, ki je hkrati tudi glavni., tajnik demokrščanske stranke za vso Italijo. — Dalje: mobilizacija vseh tako imenovanih »Asšociaziorii combatitentistiche« za proslavo 4. novembra, ki se po nalogu ZVU imenuje v Trstu z nedolžnim imenom »praznik jeseni«, za katerim pa se krije tisti datum iz leta 1918., ko je Italija zasužnjila te kraje — in še cela vrsta drugih »patriotskih« manifestacij, med katerimi naj posebej omenimo sprejem delegacije tajnega istrskega CLN: s - strani G. Andretija itd. — Ti najncvejši bombni atentati
na najborbenejše politične in kulturne ustanove Slovenčev v Trstu spadajo med tiste kriminalne . akcije; kakor je umor tov. Hlače; razdejanje - vseh sedežev demokratičnih organizacij v ju-\
niju 1946, umor tov. Ravnikarja, bombni atentati na prvomajsko povorko, umor male Milke Vfabac itd.
Kakor niso bili vsi dasedanji zločini proti demokratičnim organizacijam Slovencev v Trstu osamljeni in brez zveze z vsakodnevno protiljudsko in protislovensko politiko vseh italijanskih nacionalističnih strank v Trstu, tako ni niti osamljen in brez zvez s temi strankami, ta najnovejši teroristični napad na Osvobodilno fronto in Narodno gledališče. Vse politične akcije nacionalističnih strank v Trstu se v ničemer med seboj ne razlikujejo, temveč zasledujejo eno in isto linijo najogabnejšega šovinističnega sovraštva, katerega jih je naužil fašizem, tako da v »izvajanju svoje politike« proti Slovencem ne poznajo drugega razen fašističnih metod zločinskega terorizma in nasilja.
Vojna na Koreji, ki je zašla že v stanje likvidacije je nenadoma oživela po proglasu vrhovnega poveljnika severno korejske vojne Kim La Sena, da se treba boriti do zadnjega moža. Odpor postaja vedno ostrejši čim se čete Združenih Narodov bližajo korejsko mandžurski meji. Pri-spisujejo ga dotoku čet iz Mao Tse Tungove armade, zlasti iz vrst velikega števila Korejcev, ki so svoj čas zbežali v Mandžurijo pred japonskim gospodstvom v Koreji. Takih ljudi je bilo nad dva miljona in so se tudi v kitajski osvobodilni vojni prav dobro obnesli. Verjetno torej da so bi« li sedaj tam mobilizirani in poslani v svojo domovino, zlasti ker ima LR Kitajska ob reki ;Jalu, koder teče meja med njo in Korejo velike in-teresg. Tam se nahajajo pri mestu Suičov ogromne hidroeentrale, ki se štejejo med največjee na svetu in
S Korejskega bojišča
Nenadria protiofenziva savermtorefskih sil s pomočiš Kitajcev
Fiwoïs
hocejo
Zapadnemu . imperializmu je žal, da so pred 4 leti, izobčili Francovo Španijo iz skupnosti civiliziranih narodov, ker očividno računa, da bi se dala tudi taka kot je sedaj porabiti v gotove svrhg. Zato bi jo radi privedli znova v OZN' in tudi obnovili z njo diplomatske stike, ki so jih leta 1946 pretrgali. V zvezi s. tem je imel tudi že Frahco neko govoranco polno bolne domišljije, kjer je besedičil o nepremagljivosti njegove Spanje in druge bedarije,, da bi. prikupil in svoj prispevek kolikor mogoče izdatno unovčil. Seveda mu nihče ne yerjame, ker taka država kot je lahko je le v spotiko in ne v pomoč v svetu.
Položaj na Koreji se je v teku par dni popolnoma preobrnil. Amerikanci in Južnokorejci, ki so bili oddaljeni le nekaj desetih km od mandžurske nieje, so naleteli na ogorčen odpor severnokorejskih sil, ki se je serp-menil v splošno ofenzivo. V boj so se vrgli s še večjim fanatizmom. Sile GZN niso bile ne moralno, ne materialno. pripravljene na ta nenaden udarec, ki jih je potisnil daleč nazaj. Prednje južnokorejske linije so se kaj hitro’ omajale. Na pomoč jim je prišla še ena ameriška divizija. Štiri južnokorejske, divizije na področju Unsana so se morale ulakniti. Konjeniška divizija se je morala umakniti kar za 80 km. Poročila ameriških izvidnikov vse dalje govore o prisotnosti kitajskih čet. Kitajska vlada pa je objavila poročilo, da bodo severnokitajske armade, pomagale severnim Korejcem pri izgonu Američanov s Koreje. Torej jac Kitajska dejansko posegla v korejski spor. Severni so doslej uničili nekaj južnokorejskih polkov. Prvič so se na strani Severnokorejcev pokazala letala sovjetske konstrukcije in celo na raketni pogon. Američani so takoj ppflvzelU protiukrepe in dali pomoč cg-rcženim divizijam, vendar kaže, da pritisk severnih ne bo tako hitro prenehal, ker so posgli tudi Kitajci vmes. Prva ameriška divizija je po zadnjih poročilih popolnoma obkoljena in niti poizkusi, da bi obroč prodrli, niso uspeli.
Severni napadajo s tanki in raketnimi izstrelki ter letali na reakcijski pogon, kar povzroča posebno med juž-
nimi, a tudi Amerikanci ogrdmno paniko, ki seveda otežkoča umik. Obkoljene so tudi štiri južnokorejske divizije na srednji frosnti. Po podatkih agencije APP napadata Amerikance tudi dve kitajski diviziji, predvsem kitajski konjeniki, ki jih je tri tisoč in so napravili globok predor ter zasedli nekaj naselij.
TRI SURTI
Na Švedskem je umri kralj Gustav
V.	v 92 letu starosti. Med-svojim ljudstvom je bil precej priljubljen radi svojih demokratičnih običajev. Preživel je za dve leti svojega pri-
pisatelja Arei Muntheja, s katerim sta stavila kdo bo dalj živel. Bil je znan kot dober športnik, saj se je sköraj tik do svoje smrti bavil s tenisom in lovom. Znan je tudi po -svoji borbi zoper bronhitis, ki ga je lii-eg^njal skoraj vse življenje, je pa navzlic temu dosegel tako visoko starost. Umrl je od starosti.
Na isti bolezni umira znani pisatelj, satirik in humorist Berbard Shaw. Tudi on se je na lepem osne-vestil, odkoder ga verjetno, ne bodo več prebudili. Star je 94 let. Znan je po svojih, simpatijah za pokrete delovnega ljudstva, za čigar borDo se je vedno zanimal-in jo podpiral. Spada med najznathenitejše pisatelje sodobnega sveta.
V Sir ji so pa ubili nekdanjega predsednika vladeHinavija, ki je bil tam tvorec predzadnjega državnega uda-
äiflll II
mm - f
IIIIIIÍIillMlTllIlliiIifKH!llflÍlílIIlÍllfllllttflilillIllllllllllllÍinínÍillllMilUll!llllllliinilliil11IHIIIIIIllIll!HlIllllll!l!l!llllllllIIIIIIIIIillllIllllllIIIIIIlIllIllllliniII!lliIIIIlilIiillllMIIIIillIIIIIIIIIlllll!llllIIIIIIIIIIIliIIIIIII!IIMlilillIIHIlllll
Za vrhovi Himalaje, na strehi sveta, se je zadnja leta' marsikaj spremenilo. Cez vrata Tibeta so vkorakale v deželo fevdalizma čete kitajske ljudske republike.
Ljudje govorijo o tej deželi z nekakim strahom. Govorijo o fantastičnih rečeh, o duhovnikih, o vladarjih z dvejna glavama, o skrivnostih te dežele, ki je odrezana od ostalega sveta. Vse drugače nam je prava slika. Čudnih duhoVhikbv ni, so le duhovniki srednjeveškega tipa, ki izžemajo tibetanskega kmeta in pastirja. Ná tri miíjoñé in pol prebivalcev, ki šteje Tibet, je tritisoč teh ljudi duhovni-kov-izkoriščevalcev, ki živijo po razkošnih famóstahiti na račun delovnega ljudstva. Lamaizfem, vera, osnovana na budistični osnovi-, priklepa tibetansko ljudstvo k suženjstvu. Ljudje niso imeli dosedaj rešitve izpod težkih févdaln'ih pbgbjev, v katerih jih je držala vera. Vodja te države ima' v Lahsi palačo, imenovano »Potala«. Temu velikemu duhovniku pravijo tudi »rumeni papež«, 30.000 vojakov, obo-
roženih z ameriškim modernim orožjem ga straži, toda te dni je bil tudi njihov odpor strt in v to zastalo deželo naglo prodira revolucionarna kitajska ljudska vojska. .
Tibet zavzema obširno planoto, ki meji s Kitajsko, Kašmirjem, Nepalom, Butanom in Indijo. Pravih meja, ni na jugu. Meja je le gorstvo Himalaja. Površina te planote meri 905 tisoč kvadratnih kih, to je nad trikrat več kot poyršina Jugoslavije, prebivilstva Pa je malo, komaj tri niilijorie in pol. Vse gospodarstvo pripada duhovni-kom-lamaistom; ki bivajo v tritisoč samostanih,- od koder nadzorujejo svoje tlačahe/ Vsa proizvodnza sredstva so last teh duhovnikov, ki pustijo ubogemu prebivalstvu toliko, da se komaj preživi, in ustvarja zanje nova bogastva.
V tez deželi živijo tibetanski Kitajci, ki govorijo kitajski jezik. Tibet je že cd nekdaj trdno povezan s Kitajsko .bodisi 'gospodarsko ali kulturno. Tibetanci so ustanovili svojo fevdalno državo v letu 1275 in cd takrat so
bili vedno -pod odvisnostjo Kitajske, le. v verskih zadevah so ohranili svojo neodvisnost in duhovniki so se čutili neodvisne, dokler jim ni prekrižala račune mlada kitajska ljudska vojska. Nadalje pričajo-, da je bil Tibet vedno sestavni del Kitajske, tudi razne mednarodne pogodbe. V -drugi polovici preteklega stoletja so začeli prevladovati v Tibetu s svojim vplivom Angleži, ki so leta 1994. celo s silo zayzeli Lasho, a so se morali po pogodbi z' Rusi iz nje kaj hitro umakniti. Anglija se je morala odreči Tibetu, toda Dalaj Lami je bil Angležem naklonjen in 1922. leta so vzpostavili telegrafsko vezo med Kalkuto in Lasho — tibetansko prestolnico, kar je spet privedlo do angleških vmešavanj v notranje zadeve Tibeta. Jasno je, da so se angleški imperialisti vtikali v tibetanske zadeve predvsem zato, ker je gorovje, na severu Tibeta, ki se spušča v Sin-Kjang, zelo važno strateško področje. Angleži so hoteli imeti hrbet Indije zavarovan, šlo
ki zalagajo s svojim tokom industrijo velikih mandžurskih mest Dairena, Port Arturja in zlasti Mugdena.
Navzlic temu pa preživlja mir na azijskem izhodu gotovo težke čase, ker še ni nič znanega, kako stališče bo dokončno zavzela LR Kitajska od česar seveda odvisi v glavnem razplet dogodkov na Daljnem Vzhodu.
Po Nemčiji in okrog nje se pa vedno prepirajo, ali in kako bi jo oborožili. Dočim je podoba, da so ZDA v; tem oziru donesle za sebe že dokončen sklep, ki bi ga rade če ne bi šlo zlepa pa zgrda urinile Svojim za-padnim zaveznikom, izgleda da se Francozi še vedno niso in da se tudi še ne mislijo udati. Njih državljani iznajdejo skoraj vsak teden kak nov načrt, kako bi se dalo Nemce porabiti, vendar tako, da pri tem ne bi imeli mnogo govoriti, zlasti še kako bi si potom Svojega zunanjega ministra Schumana predloženi načrtu združenju francosko nemške težke industrije zagotovili svoj upliv v even-tuelni obnovi nemške vojne industrije. Nemci pa, ki ostanejo kakor je pokazala zgodovina vedno Nemci, o-holi in pretepaški, pa naj se oblečejo prehodno že v kakršnokoli obleko, hodijo svoja pota. Zato je dokaz tudi primer vojaškega svetovalca kan-. celarja Adenaureja, grofa Schwrma, ki se je obnašal že kot pravi vojni minister in hotel tudi že nekaj mobilizirati in uvajati splošno vojaško obveznost.
Vendar njegova «samostojnost) ni ugajala preveč ameriškim gospodarjem, ki so pozvali Adenauerja, naj
ra, kjer je dal ustreliti tedanjega diktatorja Barazija. Sirija se je v Zadnjem času - proslavila s svojimi državnimi, udari ali bolje rečeno hišnimi revbiucijaihi, kjer razne voja-
jatelja in sostarostnikä ' znamenitega ške Klike, ža Katerimi sé skrivajo fi-
riančni interesi petrolejskih družb, dajo lepo pbstreliti svoje nasprotnike v dosego zahtevanih koncesij.
Sorodnik ene take žrtve je sedaj ustreli! sodnika svojega strica.
NEUSPEL ATENTAT NA PREDSEDNIKA TRUMANA
„ Prvega tega meseca sta dva neznanca skušala vdreti v Belo hišo, kjer stanuje predsednik Truman. Pred vrati sta Ubila stražnika in streljala v okna. Na strele je pritekla policija, ki je enega napadalca ubila, drugega pa hudo ranila. Ranjeni Oskar. Col-lašo je policiji dal izjavo, da je član nacionalistične stranke v Portoricu in da je skušal s tovarišem umoriti predsednika Trumana. Ameriška policija preiskuje, ali ni morda atenta v zvezi z nacionalistično vstajo na otoku Portoricu izpod ameriške suverenosti.
pa jim je tudi za to, da se uveljavijo pred Rusi v ševero-zapadni Kitajski.
Račune pa jim je, kakor že rečeno, že lani prekrižala Mao ce tungava Kitajska. General Cu-teh je izjavil: Tibet bo osvobojen, ker je on sestavni del Kitajske ljudske republike, 'i o je bilo povdarjerio že takrat ko je imel Kuomintaig že nekaj oborišč na Kitajski celini. Tedaj je Dalaj Lama po nalogu Angležev in Američanov izgnal vse Cangkajščkove predstavnike iz Tibeta in proglasil neodvisnost Tibeta. Ta ukrep je pripisati porazu reakcionarnih sil v Kitajski in bojazni, da se osvobodilno gibanje razširi tudi na Tibet.
Toda ni šlo tako. Tibet, kakor For-moza, sta sestavna dèla Kitajske. Zato si je zadala vlada LR Kitajske njuno osvoboditev kot prvo nalogo. Te dni je kitajska ljudška armada vkorakala v to deželo in bo na svojem pohodu odkrila namesto skrivnosti najbolj krute oblike izkoriščanja tibetanskih kmetov in pastirjev po tamkajšnji duhovniški gospodi. Osvobodila jih bo fevdalizma. Torej nič iluzij o tej deželi! To je Tibet, o katerem se te dni tolikôgovori!
zadnjega tedna
spavilo od njegove visoko leteče na-spravilo od njegove visoko leteče načrte, ker so ga vrgli včn iz urada.
V	Italiji izgleda, da preživlja KPI krizo. 1 Dejstvo' je; da je gen. sekretar Partije Togliatti moral na operacijo ’ v bolnico radi posledic avtomobilske nesrfeče pred nekaj meseci. Operacijo je sicer prestal, vendar so zdravniki ugotovili, da mu je po-trebemidolg ip ■ popoln mir». Slične dobre nasvete so dali keminformisti-Čni zdravniki nedavno tudi voditelju francoskih kominformistov Thorezu. Med tem bo pa strankina politika v rdkah podpfesednika Secchie in Longa.
Klerikalsko časopisje Italije pa tudi drugi veliki listi v svetu pa vedo pbvedati, da je Togliatti padel pri kbminformistični centrali v Kremlju v nemilost, zaradi preveč popustljive politike in neuspehov, ki jih je zadnje čase doživel pri organizaciji zaz-nih kominformističmh podvigov v domovini. Ti krogi vedo celo povedati o nekih skrivnostnih emisarjih iz Mo'skve, ki so v Rimu izvedli velike spremembe v Partiji, kamor so prišli . iz Pariza, kjer so se bavili s politično likvidacijo Thoreza.
Tudi režim je imel v Italiji zadnje čase velike skrbi in sicer z novim naukom o devici Mariji, ki naj bi sedaj po 200 let prišla kar s mesom in kostmi v nebesa. Ker je sodobnemu človeku take reči, če ima le najmanjše pojme o znanosti malo težko verjeti, je sveti oče proglasil na podlagi svoje nezmotljivosti ta nauk za edino resničen in pozval vernike, da v. njega čvrsto verujejo. Zato je bila tudi potrebna v Rimu velika ceremonija, kjer so katoliški verniki v svetem letu imeli priliko, da se ptrosejo odvisnega denarja.
V	Varnostnem svetu je prevzel predsestvo te mesece predstavnik Jugoslavije dr. Aleš Bebler. V skupščini sami pa se je vršila velika borba okrog mesta glavnega tajnika, ki bi ga'sedaj moral glasom statuta zapustiti sedanji tajnik Trygve Lie. Dočin je večina članic mnenja, da bi se mu službena doba podaljšala, so Rusi ogorčeno proti temu. Za njih je Trygve Lie popolnoma nesposoben za svoje mesto, poleg tega pa še pristranski in ameriški agent. Zameril se jim je nekaj v korejski zadevi, kjer bi po mnenju SZ moral malo bolj držati z Rusijo, je pa kakor pravijo čisto potegnil z nasprotniki.
V	Washingtonu pa je zasedal odbor za obrambo Evrope, kjer so razpravljali o skupni vojski, skupnem poveljstvu in njegovem sedežu. Izbira je po neprehudi razpravi padla na bivšega poveljnika zavezniških čet v Evropi gen. Eisenhower ja, češ da ima za tak posel največje izkušnje. Za njegov glavni štab je bilo izbrano lepo francosko mestece v bližini Pariza, Fontainbleau, ki se je svoj čas tudi Napoleonu zelo dopadlo. Obenem so Američani pritisnili znova, da bi se pozvalo Nemce v zapad-no obrambo in sicer ne iz posebne ljubezni do njih, namreč da bi dali vojake, ki jih Bi sicer morali dati Američani. Da bi pokazali malo dobre voije so Francozi, ki za te ameriške želje nimajo posebnega razumevanja podaljšali vojački rok od enega leta. na leto in pol, s čemer bi hoteli malo omiliti nezadovoljstvo, ki se že kaže napram njim pri njihovih zaveznikih.
, / l l M
Kratke vesti . . .
ANKARA — Prebivalstvo Turčije je naraslo za 2,112.458 od leta 1935, tako da šteje sedaj Turčija 20,202.829 prebivalcev. Najbolj obljudeno mesto je Istambul, ki šteje 1,022.000 duš.
OSTAVKA GRŠKE VLADE
ATENE — Zaradi nasprotstev med prvaki treh koalicijskih strank v vladi v zvezi z obtožbami o korupciji, ki letijo na nekatere populiste, je Veni-zelos, liberalec predsednik grške vlade, podal ostavko cele vlade. Kralj Pavel ga je pooblastil za sestavo nove vlade.	.-j
Globoke korenine hrvatske kulture
v zgodovini Istre
Slovani' niso prišli v Istro šele pred nekaj stoletji kakor trdi italijanski Šovinistični Zgodovinar Kandler, in niti jih ni tu naseljevala Avstrija, kakor si tc izmišljajo -italijanski iredentisti. Zgodovinske listine nam pričajo, da živijo Hrvati v Bujščini že iz starih časov. V dobi, ko je barban-ski župan Pribislav. sklepal pogodbe s sosedi, da zaščiti svoje ljudstvo pred sovražniki, so imeli Slovani tudi v vseh obalnih mestecih take položaje, da so lahko soodločali pri vseh važnejših ukrepih. Hrvaški in slovenski župani, ki jih imamo prav v vsakem slovenskem naselju, niso hoteli postati hlapci tujca. Branili so pravice slovanskega ljudstva kakor so le mogli in ni slučaj, da so bile mnoge ilstine, ki obravnavajo vprašanje lastnine ter meja, pisane tudi v slovenskem jeziku. V srednjem veku in še pozneje se je pcvsod v Istri uporabljala glagolica. Glagolski spomeniki, na katere naletimo skoro v slehrni vasi, so nepobiten dokaz visokega kulturnega udejstvovanja.
V XVI. stoletju prihaja tudi v Bujščini do gibanja, ki stremi za tem, da si hrvatsko ljudstvo izvojuje večje pravice. Na čelu tega gibanja pri Hrvatih je bil Stjepan Konzul Istra-nin, ki je dal natiskati celo vrsto hrvaških knjjg v" glagolici. Sledila mu je skoro vsa tedanja napredna hrvaška inteligenca v Istri. Konzul je bil iz Buzeta ter bil povezan tudi z naprednimi ljudmi iz Bujščine. Močno gibanje med Hrvati in Slovenci pa se opaža še pred samim pojavom lu-terantstva. Prav gotovo ni slučaj, da je morala tedaj cerkvena gosposka pristati na to, da se osnuje v Kopru samostan s slovenskimi menihi in slovenskim učnim jezikom (1530) in podoben samostan s slovenskim jezikom tudi v Vižinadi (1537).
Po letu 1848. je zajel-tudL Bujščino močan val narodnega prebujenja. Narodni voditelji kakor Matko Laginja in drugi so krepko branili pravice hrvaškega naroda pred napadi ter naklepi priseljenih italijanskih iredentistov. Narodna zavest je rastla vedno bolj tudi pri Hrvatih v Bujščini. Tudi tu so se jela ustanavljati prosvetna društva, čitalnice, knjižnice ter hrvaške šole. Najbolj so se tedaj izkazali Hrvati iz Materade, kjer je delovala hrvaška šola Sv. Cirila in Metoda. Povsod so se ustanavljale tudi zadruge. Hrvaški delovni človek se je moral, boriti z velikimi težavami, saj so si bili skcro vso zemljo prigrabili gospodje, ki so prišli iz Italije. Kljub temu pa je tedaj hrvaški tisk pro-
Kaj £iči v ozadju sfarin-ja kamna pri Krkavčah
skega
Nad vasjo pri Gradišču je ob cesti velik kamen, ki mu Krkavčani pravijo Berlin. Na obeh straneh kamna je vklesala preprosta roka dva obličja, iz katerih veje porogljivost, Najbrže se ne motimo, če pravimo, da gre za »sramotni steber«. Ta je še ostal, Krkavčani pa se danes ne spominjajo več, kaj je vse ta kamen opravil. V srednjem veku in tudi pozneje je bil tudi pri nas razširjen običaj, da so človeka za manjši prestopek privezali ob sramotni steber. Tako kazen so dobili zlasti tisti ljudje, ki so izgovarjali grde kletvine ter v družbi uporabljali zelo žaljive besede. V starih Statutih mesta Pirana; so navedene vse tiste kletvine (italijanske in slovenske), za katere velja kazen sramotnega stebra.
Sramotni steber so nekoč uporabljali tudi v Ljubljani. Najdemo ga na pr. v Jurčičevih Rokovnjačih. — Krkavče so imele že od nekdaj svojega župana. S krepitvijo beneških osvajalcev je sicer padala moč županov, toda ti so vendarle zadržali pravico, da izrekajo ob prisotnosti vaških sodnikov manjše kazni. V to dobo spada tudi Berlin, sramotni kamen. Izraz »berlin« je prišel k nam najbrže iz Furlanije.
diral v slehrno vas tudi v Bujščini. Stari ljudje se še danes spominjajo »Istarske riječi« ter drugih hrvaških časopisov. S prihodom italijanskega fašizma je postal položaj še težji. Razpuščene so bile tu. vse hrvaške šole in druge kulturne ter politične organizacije. Leta 1927. so dobile vse hrvaške zadruge fašistične komisarje, zaradi česar so kmalu za tem prenehale delovati. Mnogi zavedni Hrvatje so morali v zapore, drugi pa zapustiti rodno zemljo ter se podali v emigracijo. Mučeniška smrt Vladimirja Gor-tana (1929) nam priča zgovorno, da je postal jarem narodnega zatiranja, ki so ga morali prenašati tudi Hrvati v Bujščini, strašen in neznosen. Mi-
sel na narodno osvobodilno borbo je vedno bolj dozorevala in prišel je končno čas obračuna z okupatorjem ter vso gospodo, ki je dušila hrvaško delovno ljudstvo v Bujščini. Hrvaško delovno ljudstvo v Bujščini si danes svobodno gradi lepše življenje in je gospodar na svoji zemlji. Veliki uspehi, ki jih je pokazal IV. festival hrvaških prosvetnih društev v Bujščini v dne hod 24.—28. oktobra nam kaže, da je delovno ljudstvo dovolj močno, da bo lahko v kratkem času premagalo tudi vse tiste težave, ki se javljajo v prvi vrsti kot posledica stoletnega zatiranja. Zgradilo si bo socializem, to je blagostanje ter visoko kulturo.
e_-JEr.v
Prvo srečanje naše mlade vojske z nacifašističnimi edinicami
DOGODKI, KI SO SE VRSTILI NA NAŠIH TLEH PO RAZPADU ITALIJE

Novo poslopje hrvatske gimnazije v Bujah bo skoraj dograjeno
Ko so bili okrog sedme ure zjutraj nemški čolni oddaljeni še samo nekaj sto metrov od Kopra in so se nekateri šoferji odpovedali delu, ,sCf prejeli za volane partizani, ki so o-stali na delovnih položajih do zadnjega trenutka ter odvažali dragoceno blago na varno mesto. V kabino zadnjega kamiona pa je komandant Boris postavil svojega šoferja rekoč, da bo osebni avto, kakor samega sebe, skušal rešiti sam.
In komandant Boris je ostal res sam med bobnenjem topov, ki so bruhali ogenj na nemške čolne in renčanjem strojnic, ki so iz čolnov sekale na koprske pomole, sredi množice sovražno nastrojenih Koprčanov, ki so mu grozili, da mu ne bodo pustili umakniti se iz mesta. Toda hrabri borec je v svoji prisotnosti duha prejel za pištolo in podrl nekega pijanega fašista, ki se mu je približal, z drugo roko pa je vrgel bombo, ki je silno zagrmela. Preplašeni fašisti so se razbežali, Boris pa je stopil v avto, ga spravil v pogon in z največjo brzino zavil po drevoredu navzdol ter naglo zdrvel ob pomolu, kjer so kot toča padale krogle iz nemških strojnic. Kmalu zatem je dohitel edinice na položajih za pokopališčem.
Nekaj minut po prihodu našega zadnjega avtomobila, s kaierim se je rešil tov. Boris, so se že Nemci, plazeči se, približevali našim položajem. Na borbo smo bili pripravljeni kot še nikdar. Ko so bili prvi fašisti še komaj nekaj metrov oddaljeni od naših prvih strojnic, ki so bile postavljene vzdolž ceste od bivše železniške postaje do Semedele, je naenkrat
Z besedo ne bodo črnci ^ nikoli enaki belcem
«Občutiti moraš Mosh, da si enak belcu! Med teboj in belim človekom ni nobene razlike, ta razlika je predsodek, ki so ga ustvarili Ljudje.» Približno tako pravi vojaški zdravnik neke amerikanske baze na Pacifiku svojemu pacientu črncu Mosheju. Mo-she se ne čuti enak belemu človeku. Vedno in povsod je bil zapostavljen on in ves njegov rod ter vsi črnci ter se zato čuti zapostavljenega.
Predvsem okoli tega se suče vsebina ameriškega vojnega filma «Nevo-šijivost» ali «Sovraštvo, ki smo ga pred dnevi gledali v koprskem kinu. Črnec Mosh dobi poralizo in zgubi spomin ob smrti svojega edinega prijatelja belca. Zdravnik-psihjater ga zdravi in mu uspe ozdraviti ga. Tako da se vojak Mosh na koncu prepriča, da res ni razlike med njim in belcem. Zdravnik pa ga prepričuje z besedami, prepričuje ga s tem, -da mu dokazuje, da je črnec enak belcu, le da ga loči barva, kar pa nesme ustvarjati predsodkov, da je on nižji človek.	i
Vsebina filma je očitaa. Amenkan-ski kapitalisti, hočejo dokazati svetu, da je črnec v zvezdni deželi enak belcu, črncu pa izkazujejo enakopravnost samo, kadar jim gre zato, da jim v stiski pomaga, prepričujejo ga z besedami, s propagando, toda resnica ostaje ista.
Ali se more človek čutiti enakopravnega, kadar je hlapec? Kadar mu ne pustijo, da bi skupaj z belcem sedel v istem vozu, da bi z ujim v istem hotelu jedel?
Ne, besede ne bodo prepričale svet in uiti črnca, da je enakopraven z belcem, dokler bodo trdovratna dejstva trdifa nasprotno. Kadar bodlo črnci dejansko enakopravni državljanom ZDA, jim ne bo treba zdravnikov, da bi jih prepričevali, da so enaki belcem, takrat bodo to sami čutili, ker nobeden jih ne bo nazival s »Prašiča črnska«.
“ — ¡I	Jakomin Feruccio	j
¡ Ti zlati moj Kras ¡
f	(Jutro na Dvorih)	%
Topoli šumijo in kaplje srebrne z grozdičev pršijo.
Ko jutro se vrne in zvezda edina tam spodaj zgubi, kjer sinja gladina že zgodaj šumi.
Sama, sama med trsi kot lani, gladi na dlani vsak grozdiček sladak..
O polje samotno, ti zlati moj Kras: moči neusahljivi si vir.
Ko pesem dobrote zapojem zvečer,
Iv Tvoje samote vse misli hite —
Ljubezen in mir: iz tebe vse vre; moči neusahljivi, neusahljivi si vir, o, zlati moj Kras!
5illliiiillllijllllli,illllli,illllli,illllli,illlll).illllli.illllliiillllli.illllliJllllli.illllliillllliuilll<i«illlliilillllliillllli;.illlll»illlllHilllll;;[lllliiiil|l^
Cerkvena gospoda ni mogla mimo slovenskega jezika
Pri pisanju listin (pogodbe, odredbe itd.) se je v Istri vse do najnovejše dobe (do konca XIX. stoletja) poleg latinice uporabljala tudi glagolica. V naših cerkvenih arhivih so tu in tam -še ohranjene glagolske listine, ki kažejo, da so naši; ljudje čuvali in branili svoj jezik s svojo pi-spomeniki, v katere so vklesane glagolske črke v jeziku, ki ga govorijo slovenski ljudje v Istri. V preteklosti je bila pri nas glagolica v splošni rabi, posluževali ste se je cerkvena in posvetna oblast. Da je bilo res tako, nam priča tudi znamenita listina »Istrska razmejitev«, ki je bila napisana v glagolici baje že 1. 1375. Italijanski iredentistični zgodovinarji bi radi pomaknili to letnico na poznejšo dobo, toda s tem se zadeva prav nič ne spremeni. Omenili smo že, da cerkvena gospoda ni mogla mimo slovenskega jezika niti v listinah, ki so bile pisane v latinskem jeziku.
Navedli bomo zopet dva zanimiva primera. Pri podpisu listine iz leta 1483. (Kapiteljski arhiv v Trstu) nastopajo tri priče: Ivan Sereničar, krojač, Jane, vocatus (imenovani) Burja ter Lukež, clobuciarius. Vsi ti trije obrtniki so živeli v Trstu. Očitno je, da kapiteljski duhovniki ter notar niso mogli najti italijanskega ali pa latinskega izraza za slovensko besedo klobučar. V listini iz 1. 1395., ki govori o vprašanju zemlje v južni Istri, se poleg latinske besede (rusti-cus) kmet) uporablja tudi slovenska beseda kmet. Govori se na primer o »kmethones nostros« (naših kmetih). To besedo najdemo na več mestih. Poleg latinske besede sepe (živa meja) je v rabi tudi slovenska beseda jez (jaz). Vsi taki primeri nam kažejo, da je slovenska govorica imela že od davne dobe v Istri in tudi v Trstu močno veljavo.
začel Iz vseh zased bruhati ogenj. Zapeli so težki in lahki mitraljezi, oglasile so se strojnice in puške. To streljanje, ki je odmevalo daleč naokrog, je naznanjalo našim ljudem začetek novih težkih bojev.
Naši fantje so vzdržali na teh položajih dva dni in dve noči. Nacisti so se večkrat zagnali tik do naših položajev, tedaj pa je naša mlada vojska vsekala po njih, da so se v
Ä *
strašnem rjovenju vračali in puščali na čistini pred Koprom številne ranjence in mrtve.
Se nikdar v zgodovini se ni naš narod tako kompaktno in nevstrašneo boril kakor tiste dni proti bližajočemu se sovražniku. Na položajih so bili tovariši iz vseh naših vasi, ob naši strani so se borili tudi italijanski antifašisti iz okolnih mestec. Hrano in municijo sp dovažali kmetje na domačih vozovih, nosile so jo tudi ženske na glavi. Najbolj masovno pa je sodelovala mladina, ki se jd" posvetila ranjencem, vršila kurirsko službo in delala vse ostale zaledne posle.
Ko so naši borci iz položajev nad Koprom odbijali napad za napadom in junaško branili Istro pred ponovnim udorom fašističnih hord, so ugotavljali obenem,' da bodo dobili v Kopru nacisti ugodna tla, nekateri Koprčani so jih sprejeli z odprtimi rokami, stare »camicie nere« so prišle zopet na svetlo in nemška postojanka se je okrepila z domačimi »squadristi«.
(Se nadaljuje)
Slikar Rudolf Saksida razstavlja v galeriji „Scorpione" v Trstu
V četrtek 2. t. m. je bila otvorjena slikarska razstava Rudolfa Sakside ob prisotnosti številnega občinstva. Med njim je bilo opaziti številne slikarje, kritike in ljubitelje umetnosti. Razstava je izredno zanimiva in nam kaže nov umetnikov razvoj posebno v akvarelni tehniki, ki je doslej pri njem nismo opazovali.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiMHiiiimuiuiiiiiHiiiiiiimiMiiiiiiiiimiiiiiiiui
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Mladinska revija, letnik VI. Štev. 9. MK Ljubljana 1950.
Obzornik. St. 8—9, leto V. Mesečnik za ljudsko prosveto. Ljubljana.
Novi svet. St. 9, leto V. Izdaja Društvo slovenskih književnikov. DZS Ljubljana 1950.
PRAVLJICE O ŽIVALIH. Zbrala O. Kapica. Iz ruščine prevedel Pavel Golia. Založila MK.
Dr. Tone Bajec: Šahovska začetnica. Priredil Boris Sikošek. Izdala MK. dala MK.
Otto Willi Gail: PABERKI IZ FIZIKE. Prevedel Vladimir Naglič. Iz-
= OOOOOOOOOO^ :
= oooooooooo
Važnost globokega o
Marsikateri kmet bo zmajal z glavo, ko bo prečital naslov tega članka. O globokem oranju sm<5 svoj čas že pisali, ali na . žalost ugotavljamo, da se naši kmetje še ne držijo nasvetov strokovnjakov, ki imajo dolgoletno prakso. Ta poslednja ugotovitev nas sili, da opozorimo kmetovalce, ki imajo njive, na katere nameravajo v spomladi saditi krompir ali ostalo zelenjavo, še nezorane, da je poslednji čas njive preorati.
Zemljo moramo preorati čim globlje. Nikdar ni globoko oranje tako koristno kot pred zimskim mrazom. Zemlja se namreč v zimskem času prepoji z vodo, katera, ko zmrzne, razdrobi zemljo boljše kot vsako o-rodje. Zaradi delovanja mraza postane zemlja rahla. Kot taka laže vpija vlago, ki bo na razpolago rastlinam v najbolj kritičnem . času njihovega razvoja. Od mraza zdrobljeni obdelovalni zemlji se korenine' kulturnih rastlin boljše razvijejo, prodrejo bolj globoko v zemljo in na ta način boljše izkoriščajo vlago in hranilne snovi. V zrahljani zemlji se obenem boljše razvijejo tudi razne bakterije, brez katerih rastline ne žive.
Globoko zimsko oranje mora biti dopolnjene z organskim gnojenjem. Ni večje napake kot rastlini gnojiti s hlevskim gnojem (posebno če ta ni dovolj zrel) tik pred setvijo.
Vzimljenje čebel
Ko se čebelar pripravlja na vzimljenje, mora predvsem vedeti, katere panje hoče pustiti za pleme. Umljivo je, da le močne, zdrave čebeirie družine z zdravo, rodovitno in mlado matico in mladimi čebelami z zadost.no zalego medu, z lepim, ne prestarim, a tudi ne premladim satjem v dobrem, dovolj toplem panju. Le trke je treba vzimiti. Plemenjak, ki ga vzimiš, mora biti močan.
Kakšno čebelno družino pa prištevamo k močnim? Tako, ki konec paše zasede vse, ali pa vsaj dve tretjini satnikov vališča. Ce takih močnih družin nimamo, si pomagamo z združevanjem.
Glede čebel pa moramo paziti, da vzimimo le plemenjake z mladimi čebelami, to je takimi, ki so se izlegle v jeseni; čebele,, ki so se izlegle spomladi ali pa poleti, pomrjejo 'že pozimi ali takoj pri prvih pomladanskih izletih.
Novo satje, v katerem še ni bilo nobene zalege, ali le ena, je za zimo premrzlo. Staro pa, ki je črno, je sicer toplo, a za pomladansko novo zalego ni priporočljivo. Zato pustimo čebelam rjavkasto satje, napolnjeno z medom. Krepkim panjem, ki imajo čebel zaNlva in pol kilograma, moramo pustiti vsaj 10 kg medu.
Za gnezdo odločeno satje mora biti vse izdelano in noben sat v vališču ne sme biti prazen, to je brez medu. Pač pa smeta biti prazna že starejša satnika, prvi in zadnji ob straneh vališča. Falje ne smemo v čebelnem gnezdu puščati ali pa vsaj devati tro-tovsko, z medom napolnjeno satje, ker se lahko zgodi, da bi .matica spomladi v to prezgodaj postavila trotovsko zalego. Treba je torej že pri vzimljenju paziti na to, da pride le čebelno satje v vališče.
Ko ocirzamemo satovje, moramo tudi paziti, da ne odvzamemo obnožnih satov. Ti so navadno tik za zalego. Poznamo jih po tem, da so proti svetlobi obrnjeni, bolj temni kakor oni, ki so napolnjeni z medom. Najbolje je, ako obesimo sredo vališča meden sat, zraven pa na obe strani po enega napolnjenega z obnožnino in medom.
Ko smo uredili čebele, satje in gnezdo, pustimo panje lepo na miru, dokler ne pritisne mraz. Takrat opravimo zadnje čebelarsko delo. Prinesemo v panj starih odej, vreč in slamnatih blazin. Slame z omlačenim klasjem in tudi sena ne potrebujemo, ker je v njih marsikatero zrno, ki vabi pozimi v čebelnjak rovke in miši.
NAŠIM KMETOVALCEM
— OOOOOOOOOO =
■== oooooooooo =
roja v zimskem času
Kako globoko moramo orati? Za koruzo in krompir moramo orati naj-rtiarij 25 cm globoko. Za vse ostale rastline pa ne sromeo orati manj kot 20 cm.	J.
Čilski soliter in
V skladiščih naših zadrug imamo večjo količino dragocenega dušičnega umetnega gnojila — čilskega solitra. Potrebno je, da o njem podamo kmetom nekaj navodil in nasvetov, posebno zato, ker je nevarnost, da ga uporabijo v nepravem času.
Čilski soliter je eno od najstarejših gnojil. Kmetje v naprednih deželah in tudi pri nas ga uporabljajo že dosti let. Prištevamo ga k hitro delujočim dušičnim umetnim gnojilom in zato ga moramo uporabiti v času razvoja rastlin ali tik pred spomladanskim prebujenjem rastlinskega življenja. Nepravilno bi bilo trositi čilski soliter v zimskem času. V tem primeru bi dež izpral gnojilo v dolnje plasti zemlje in rastlina bi prišla s svojimi koreninami težko do njega. Torej pozor, -kmetje! To gnojilo moramo tro-
Manj tobaka
želi pridelati tiajijanski tobačni monopol, ker presega dosedanji notranjo potrebo in povpraševanje iz inozemstva, kjer vlada velika konkurenca. Zato hočejo skrčiti površino, na kateri je bilo do sedaj dovoljeno saditi tobak.
njegova uporaba
siti zgodaj spomladi, v majhnih količinah, a v več obrokih.
Vsebuje 15,5% dušika. Ker vsebuje obenem natrij (sodo), zemlji zelo škoduje in. vpliva slabo na fizikalno strukturo, če ga preveč rabimo, kar pomeni, da postane zemlja, če jo več let zaporedoma gnojimo s tem gnojilom zbita in jo je težko obdelovati. Vendar spada pri vsem tem to gno-. jilo med tiste, s katerimi dosežemo zelo visoke hektarske odnose.
Posebno dobro se obnese gnojenje s solitrom žitaricam zgodaj spomladi. Trosimo ga v dveh obrokih. Prvič v mesecu februarju in drugič dva tedna za prvim gnojenjem. Prav dobro se obnese pri krompirju, koruzi. Ostali zelenjavi pa lahko gnojimo s čilskim solitrom ves čas njihovega razvoja.
Na 1 ha uporabimo 1—2 q tega gnojila.	Dr. J.
Oljke so dozorele — pobirajmo jih!
NASVETI LJUDSKEGA ZDRAVNIKA
Gliste, ki žive v
V človeškem črevesju lahko živi mnogo vrst parazitov, od katerih je pajpogostejša glista. Istrani navadno ne razlikujejo imen teh parazitov in pravijo vsem »vermi«, ker je italijanska izposojenka. Kvečjemu še razlikujejo med malimi in velikimi »vermi«. — v tem članku se bomo torej seznanili s posebno vrsto črevesnih parazitov, z glistami (italijansko: lom-brico, latinsko: ascaris lumbricoides). Ta človeška glista je zelo podobna glistam, ki žive v naravi in jim pravimo deževniki. Največkrat jih najdemo pri otrocih. Parazit moškega spola je okrog 20 cm dolg, ženskega spola pa navadno dvakrat večji; de-
Zdravniški nasveti
Hemeroidi se spoznajo ne samo po bolečinah, ki jih povzročajo med iztrebljanjem, ampak tudi, ker dajejo občutek tujega, kot fižol debelega telesa v danki; do krvavitve pride, če je zaradi zaprtja blato trdo in rani tanko, že itak vneto sluz, ki pokriva hemeroide. Prvi pogoj za ozdravljenje je redna stolica in pa čistoča. Ne posegajte pa po močnih čistilih, ki vam bodo zaprtje poslabšali, ampak se poslužujte lahkih odvajalnih sredstev. Ne uživajte pikantnih začimb in ne močnih pijač. Za lokalno zdravljenje uporabljajte kako mast, če so hemeroidi zunanji, če so pa notranji, pa zatičke (supposte). Mast ali zatičke dobite v lekarni. V primeru močnega vnetja lezite in uporabljajte burove obkladke.
Obmorska klima je precej različha cd celinske in je zato njen vpliv na človeški organizem poseben; ne prija nervoznim in slabokrvnim otrokom, ki ob morju izgubijo tek, ponoči slabo spijo in postajajo vsak dan bolj bledi. Ce ti znaki niso posebno izraziti, se lahko zadovoljite s tem, da greste oziroma pošljete otroke vsako leto čez poletje tia gorski zrak, v obratnem primeru pa je najbolje, da živi otrok tam, kjer je živel pieje.
Jodova tinktura. Ce bi v vsaŠV fiiši imeli stekleničko jodove tinkture, bi bilo dosti manj infekcij in gospodinja ne bi imela toliko nevšečnosti in bolečin. Vsako ranico, posebno še, če se ranite z vilicami, razkužite z jodom. Ce bi se pa rana kljub temu gnojila, napravite večkrat na dan toplo kopel, na rano pa stavite razen domačih pripomočkov, če imate možnost, mazila, ki vsebujejo sulfamide in penicilin.
črevesju človeka
bele so te “gliste priti.,.., pol centimetra.
Človek se naleze glist navadno s tem, da poje. jajčeca, ki se nahajajo na nečisti zelenjavi. Iz teh jajčec se razvijejo ličinke, ki potujejo skozi črevesno steno v jetrno .veno in cd tu v pljuča ter nato skozi sapnik zopet v požiralnik in naprej v črevesje, kjer se razvijejo v prave gliste, nakar se po približno 70 dneh po infekciji pojavijo jajčeca v človeškem blatu. V. tem blatu je navadno na tisoče in tisoče teh jajčec, ki so ckrcgle oblike, rumenkasto-rjave barve v S’elikosti ene desetinke milimetra.
Včasih gliste ne delajo nobenih znakov, tako da se bolnik niti r.e zaveda, da jih ima. Drugič pa nastopajo lahko najrazličnejše slike obolenja: visoka vročina, črevesni katar, glavobol, krči itd. Kadar je v črevesju zelo veliko parazitov, lahko povzročijo tam najtežja črevesna bolezenska stanja (ileus). Ce zaide parazit v žolčni od-vodnik, pride do zlatenice; celo absce-se v jetrih lahko povzroči. Včasih pa zaidejo paraziti v usta in nos.
Zdravljenje na glistah obolelega človeka je sicer splošno znano, vendar po navadi nezadostno in nepravilno, zaradi česar glist ne moremo pregnati. Najprej moramo pregledati blato na jajčecah; šele ko jih tam ne najdemo več, lahko rečemo, da je bolnik zdrav.
Najbolj poznano zdravilo je san-t o n i n , ki pa ne uniči parazitov, ampak jih samo ohromi. Doziranje zdravila je odvisno od starosti in razvitosti bolnika. Preveliko doziranje santonina povzroča zastrupljanje, ki ga zdravniki večkrat opažamo. Zaradi tega je nepravilno, če starši dajejo glistavke (zdravila, ki vsebujejo san-tonin) nenačrtno. Zdravljenje glist naj se torej vrši pod zdravnikovim nadzorstvom. Poleg zdravljenja s santo-ninom imamo na razpelago še druga sredstva, ki pa so ob nepravilnem doziranju še bolj nevarna kot santo-nin in jih mora dajati le zdravnik.
Dr. Hladnik Polde.
Prihodnje leto moremo več pridelati, kakor letos
Proti koncu leta, ko gre spravljanje kmetijskih pridelkov h kraju, sc pojavlja pri naših kmetovalcih vedno
KMETIJSKI
weiouaUc
ODGOVARJA
nova misel, kako bi več kaj boljšega pridelali. Letos sem že zgedaj poleti čitai članek o pripravah za jesensko setev.
Cas setve gre h kraju. Vsak kmet
VPRAŠANJE: Teliček ima velik popek in ga boli. Kaj je temu vzrok in kako ga moram zdraviti?
ODGOVOR: Vzrok, da teličku oteče popek in ga boli, je iskati v nehigienskih razmerah hleva in v nepravilnem ravnanju s kravo takoj po te-litvi. Okužba preide na popek in iz njega v kri. Popek oteče in boli. Čudno, da niste opazili, če niso mogoče teličku že otekli členi a nogah. Večkrat žival ohromi ali pogine. To se da preprečiti edino le s pravilnim postopanjem takoj po telitvi. Predvsem je skrbeti, da se pri porodu popkovina ne vleče. Ce se je sama odtrgala, tedaj moramo z dvema prstoma iz c-staka popkovine takoj iztisniti vso kri. Ce se ni sama odtrgala, tedaj jo moramo odrezati za 8—10 cm pod trebuhom in istotako iz nje iztisniti kri. Popek vsak dan prav previdno speri in razkuži z 1%-no raztopino lizola ali kreolina. Samo ob sebi je umevno, da mora biti stelja pod kravo in teličkom vedno sveža in snažna.
VPRAŠANJE: Nameravam pognojiti travnik s pepelom. Prosim vas, da mi sporočite, kakšno hranilno vrednost ima ‘pepel in če lahko nadomesti gnojenje z ostalimi umetnimi gnojili ter
koliko pepela rabimo na 1 ha travnika?
ODGOVOR: Lesni pepel vsebuje 3% fosforne kisline in 8% kalija. Ni prezreti obenem večje količine apna in to je za nas posebno važno, ker primanjkuje našim travnikom ravno ta hranilna snov.
Ce uporabimo na 1 ha površine približno 8'q pepela, potem mu ni potrebno gnojiti z nobenim umetnim gnojilom, ker dobijo ob tej količini pepela rastline zadostno množino fosforne kisline, kalija in apna. Lahko Pa dodamo travnikom 1—1,5 q apnenega dušika (ni neobhodno potrebno), le da ga moramo potrositi vsaj 10 dni, preden ntrosimo pepel, ali pa 10 dni za tem.
VPRAŠANJE: Vem, da uporabljajo tobačni izvleček proti ušem na rastlinah. Ker imam doma to sredstvo na razpelago, vas prosim, da mi sporočite, če ga'lahko uporabim proti ušem na goveji živini.
ODGOVOR: Tobačni izvleček rabimo tudi za uničevanje uši pri goveji živini. V ta namen uporabimo 2—3% izvleček. Ker imamo na razpolago boljše pripomočke za uničevanje uši (na pr. DDT pripravke, Pantakan, Pa-
pein), vam svetujem, da uporabite ta poslednja sredstva, ker so bolj praktična, uspelna in manj škodljiva.
VPRAŠANJE: Kaj naj storim, da bi mi koli v vinogradu postali trpežnejši?
ODGOVOR: yinogradski koli se dajo na razne načine pripraviti in okrepiti. — Dobro je, če kole pred uporabo dobro namažete s karbolinejem. Največ trpi tisti de! kola, ki pride v zemljo, posebno na tistem mestu, kjer gleda iz nje. Da to preprečite, morate namazati kol vsaj 20 cm nad mestom, ki pride nad zemljo. Koli morajo biti suhi.
Važnost pitne vode za perutnino
Pitna voda za perutnino je morda še bolj važna kot za človeka, posebno če se perutnina ne pase. Izkušeni perutninarji trdijo, da ne sme biti pitna voda za perutnino, premrzla in da spije perutnina četrtino več vode, če je nekoliko, lačna.. Imejmo pred očmi, da predstavlja voda dve tretjini snovi, ki so, v jajcu. Ce kokoš ne dobi vode dva do tri dni, ne bo znesla nobenega jajca.
se trudi, da delo čimprej opravi, posebno če je lepo vreme; le škoda, da še vedno ni potrebnih umetnih gnojil. Upamo, da bodo gnojila prispela, če ne zdaj, vsaj spomladi, da jih bomo takrat uporabili. Tako je bilo tudi z žveplom. Za 1000 trt sem ga dobil 30. junija 6 kg, ravno ene dni, ki so za razvoj oidija najbolj nevarni. Tiste trte sem prežveplal in zadovoljen sem bil s trgatvijo. Grozdje sem prodal v novo vinsko klet.
Kmetovalec Prelcg Ivan.
Malo cihnjeno vino *
popraviš, če ga še enkrat prevreš. ZaJ to rabiš čiste kvasnice in nekaj mošta. Potem moraš tako vino čimprej spraviti v promet; ne smeš pa ga držati v kleti.
Ce pa je vino hudo ciknjeno, torej že kislo, nimaš drugega izhoda, kakor da ga piješ kolikor časa ‘moreš, da mu odvzameš nekaj kisline in ga še Spiješ, iz ostalega pa napraviš kis ali ga prc-jdaš kisarni. Za kisla vina ni zdravil, gato pa pazi, da vina ne zakisajo!
_ !
Et SiK
r « mn r s s
Vanté eno Bepo diškot*ejo
Kako je gažonski osel preplašil nemško divizijo
Spomladi 1945. leta so bili Nem.ci skoraj po vseh vaseh okoli Kopra. Cela divizija jih je bila. Takrat so bili tudi v Gažonu.
Bilo je pozno ponoči, ko je nemški stražar korakal pred poveljstvom gori in doli. V tej nemirni noči, ko je tudi luna spustila samo svoj skrajni krajec, da je posvetil na Gažon, so se godile s tem stražarjem prečudne reči. »Tip, top, tip, top!« je nekdo korakal prav mirno po vasi. Prišel je nekakih sto metrov pred stražarja, se nagibal k jarkom in šel počasi naprej.
Fric je pobledel, a vseeno je zaklical svoj rezki »Halt«! — Nič. Velika postava se je premaknila naprej. Tresel se je že, a vseeno je spet zaklical »Halt«! — Zopet nič. Postava gre še vedno naprej. Frica mine potrpljenje in ustreli, v senco ter zakliče: »Halt, vjerfluchter Bandit!« Tedaj pa gorje, postava zdrdra mimo njega kot blisk.
Na strel je bil dan splošen alarm —
Navidezni menih - Bepo Pop
Godci so v Gažonu že nehali jgrati, ko je Bepo Pop natreskan kot žaba .zapustil gostilno. Zibal se je sem in tja po cesti. V vsak jarek je pokukal, kot da bi bil njegov dom. Glava težka kot svinec, skozi katero je šlo v želodec več kot en liter vina, se mu je nagibala naprej. Truden je Bepo prispel do Janeževega doma zunaj vasi. ■ Vsedel se je na 'zid, a komarji so pikali 'in ga obletavali kot »roplani«. Poiskal je cigareto in jo vtaknil v usta. Ni pa imel vžigalic, da bi jo prižgal. Ob poti pa so rastli brinjevi grmi in eden je bil tako visok, da je bil podoben človeku. Bil je podoben menihu pri molitvi. Bepo se je ojunačil in prispel do brinja. V glavi -mu je zašumelo; mislil je, da je brinje res menih, zato ga je nagovoril in prosil: »Hvaljen Jezus! Prego šjor frate, gave per favor un poco de togo?« (Prosim, gospod menih, irpaje morda kaj ognja?) Meniha pa je vetej; mirno pozibaval. Molčal je. Zato je Bepetu še bolj zašumeslo v glavi, ko je videl, da mu noče dati vžigalice. Pijan kot je bil, se je v jezi nagnil naprej in po nesreči nerodno padel v grm, v katerem so gnezdile ose, ki so ga kljub temi popikale, da se je koj streznil, pobral vinjeno glavo in nerodno zbezaj čez Cepinje v Sergaše. Mislil je, da se je menih spremenil v hudiča.
telegrafsko in s streljanjem v praznino! Po vseh okoliških hribih je bila vsa nemška vojska pripravljena. Cela divizija je dobila alarm. Vojaki pa so
med tem zasledili z žarnicami krvavo sled in iskali do jutra ranjenega »partizana«. Prišli so na deteljišče izven vasi in našli v nogo ranjenega osla, ki je kljub temu žrl svežo pomladansko deteljo.
Kako je Pesjanec iška! zlato in kaj je doživel
Nekdaj je Pesjanec prodajal hišo. Potreboval je denarja; hiša pa je bila stara in malo vredna, da je nihče ni hotel kupiti. Zato je Pesjanec najprej prodal streho, nato grede in nazadnje celo jerte. Denar pa je najbrž pofural v Izoli. Drugič je spet zvedel za neko zlato, ki ,je zakopano nekje na njivi pod kočo. Prodal je bakren kotel, v katerem je kuhal polento in kupil kočo ter začel v njej kopati, dokler se niso zamajali šibki temelji, da se je koča sesula in bi kmalu pustil špice in glavo pod njo. Tretjič pa je našlo smrt njegovo prase v lastni hiši, kjer je istotako kopal zlato. Skočilo je to prase iz kotca in pridrvelo naravnost v izkopano luknjo v hiši, kjer se je pobilo! — To pa je najbrž resnično! Morda je zlatosledec še živ, morda ne? To ne vemo! Vemo le to, da še danes išče zlato!
Obvestilo naše Agencije
Naša, agencija »Primiga« v osebi »Iščiga« je dobila od Babičanov važno obvestilo sledeče vsebine: »Prosimo merodajne organe, da namesto cucljev in mleka preskrbijo za naše otro-
ke dobre igralne karte italijanskega tipa ter vsaj par dopjev vina dnevno! Zraven še prosimo, da ukinejo šolo, ker prinaša denarni deficit, saj naši otroci hodijo v gostilno! Tej prošnji prilagamo enake prošnje iz nekaterih drugih vasi!«
Dobro je premislil
Peter: »Kam bi šel, Pavel, če te bi na Križišču dež ustavil?«
Pavel: »Viš, Peter, mislim, da bi jo mahnil v Šmarje v gostilno, ker na Križišču je nimajo!«
Peter: »Prav imaš! Saj veš, da KLO Šmarje že leto dni skupno z ostalimi organizacijami išče gostilničarja!«
Slabo jima gre . . .
»Kaj si tako kisel danes, Jože! Kaj te je baba pičila?«
»Oh, ne! Veš Franc, niti bolan nisem,' potrla pa me je vest, da ne prodajajo niti za planince več tistih škar-ponov in zimskih bluz tam gori v Ka-legairiji! Mislil sem se vpisati v planinsko društvo, pa so zvedeli za moje namene!«
»Ne žaluj, Jože! Bo že minilo, saj se je m'eni prav tako zgodilo!
Odredba za lovce
Došlo je publikano iz kapitanota iz Poreča, da to ki kvori mlode tiče bo kaštigon po djušticiji.
NAVIJANJE CEN
Danes pet, jutri deset. Loggia in Omnia sta ga spet polomila pri navijanju cen!
Vanič: Orka piščala Bepo, mémo en-bot d’ se sa nas uglaso?
Bepo: Sakramiska pasja para, anka jas s’n ta čako!
Vanič: Ja, vi ste jo začele dobro mahat napret, sa vide, d’vam gre delo.
Bepo: Oštja, kaj bomo čakale, de nam bo kašen prneso u naručje? Boga .mi, d’ne!
Vanič: Znaš kaj Bepo! Preu mi škari-evčene smo udprle delo, kaj te par?
Bepo: Prau je, de smo mi z'čele te prve!
Vanič: E, E, bambenada malora, ma jutro bojo pršle še Mačkujane, Glavine, Zvabe, Raučne, Hribčene eno druge. Ponjer boš vido, kašne bojo yre fondamente zTjudske dom. Oštja, magare ko so trde ta-šele, mora jet, ko ja bomo do-boro mahale!
Bepo: Jes verjen, d’čejo kapet, da je tu korisno za useh-
Vanič: Ma vsanako ni prau, de je naša skupina ta prva, kaj! te par Bepo?
Bepo: Porka pipa! Naj bo una ke če prva? Samo de gre delo napret. Ko bomo ble zložne ko Pučarje, bemo anka mi več jemele! Videš, zej mormo kopet ša fondamenta!
Vanič: Ma, ko so n’Pučah nardile, bomo ja anka mi?
Bepo: Delmo, kur je z’delet eno na zapestet zej velje! Ko n’ bomo dele, sa nam bojo druge vesi špd-tale, z’tu jp buljša, d’nrdimo kut može!
Vanič: E, d be bla letna dobra, be bil anka ljudski dom narjan, ma ta-ku! Znaš zej be lehko vre pile novo vine u njame eno zakantale uno staro: Ko pijane daniti mar-šira . . .!
Pionirji na slovenski gimnaziji
Pionirji na koprski gimnaziji so se v zadnjih časih zbudili. Po dolgem molku so na- avili »Teden športa«. Pionirji drugega a razreda se dajejo proti pionirjem drugega, b razreda.
Dogovorili so se, da bodo tekmovali v nogometu, šahu, dami, med dvema ognjema, v teku na 400 m ter skoku v višino in daljino. Torej so si sestavili kar živ program. Vse tekme so ocenjevali po točkah. »Kar po svoje bomo,« šo dejali pred tekmovanjem. Svoj teden so začeli s partijami Sana. Zmagali so pionirji drugega a razreda s 4—2. Drugi b pa je odnesel zrna-
tekmujejo
Za Uutiek las it* (tishe. çêaue
Kr lie il ko
go v dami, ravno tako s štiri proti dva. V tretjem dnevu pa so igrali »med dvema ognjema« in drugi a razred je zmagal kar z 10—0. V četrtem dnevu so tekli na 400 m in sta se pokazala oba razreda enako močna. Ravno tako se je zgodilo v skokih, zato so bili nejevoljni, ker ni bilo odločitve. Toda ostal jim je nogomet .. .T Ta je pokazal ... V prvem polčasu se je zdelo, da bodo “zmagali pionirji iz drugega b razreda, toda »ajevci« so se razjezili in natresli drugobejcem kar pet golov. In zmagali so. Ko so sešteli točke, so ugotovili, da jih je dosegel drugi a razred 56, medtem ko so se morali pionirji iz drugega b razreda zadovoljiti, z 38 točkami. Bejevci pa se ne čutijo poraženi in so skle-Pionirji so se malce jezili, ker niso
18
18
14
S f
12
1
11
20
6	7
. Vodoravno: 1. Italijansko (domač izraz); 5, država v Ameriki; 6. oblika pomožnega glagola; 8. del voza (množina); 9. reka v Nemčiji; 10. italijanski spolnik; 11. Dom igre in dela; IZ. ptič; 14. starodavno orožje; 15. kazalni zaimek; 16. zraven; 17. začimba;
16.	naglavna žuželka; 19. zelo opevali,: primorska reka; 20. kokoška.
Navpično: 1. črta — raza; z, veznik; 3. izraz dodajanja; 4. obed
5.	barka; 7. osebni zaimek; 9. zver 11. pristaniška naprava; 12. vrsta fi žela; 13. burka; 14. ženska olepšava
15.	uničevalna padavina; 16. krajevn prislov; 17. jedilna tekočina; 19. STO brez o.
SITNA
VPRAŠANJA
1.	Kaj nima telesa, pa se vendar vidi?
2.	Je vedno bilo in bo, je samo štiri tedne staro — kaj je to?
3.	Kaj se ti pokaže, kadar nič ne vidiš, in izgine, kadar vidiš?
4.	V katerem mesecu jedo ljudje najmanj?
5.	Kaj dela osel, kadar stoji na soncu?
NALOGA
Mati je šestkrat starejša kakor sin; čez pet let bo tri in polkrat starejša kakor sin. Koliko let ima mati in koliko sin?
Pionir Umer Jordan je pridobil nad
50 mladih naročnikov za naš list.
nili, da se bodo maščevali ter o prvi priliki naklestili nasprotnike, imeli ne prave žoge in ne šahovskih desk; zato ne bi bili hudi, če bi jim ZDTV ali Odbor mladine daroval žogo in kaj podobnega.
Ob koncu svojega pisma našemu uredništvu pravijo pionirji koprske gimnazije, da vabijo druge šole na tekmovanje. Ce ne morejo na obisk, bodo prišli koprski pionirji k njim, ako žele res tekmovati.
Rešitev kvadrata in ugank
REŠITEV KVADRATA
Vodoravno in navpično: 1. roža; 2. orel; 3. žena; 4. Alah.
RESITNV UGANK
1. sidro; 2. kraška burja; z. kukavca.
REŠITEV NALOG
Površina hiše meri 202 kvadratna metra.
Mati je v trgovini porabila 5737,50 dinarjev in 276 točk.
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno: 1. les; 3. sol; 6. in;
7.	kaša; 8. kapa; 10. ab; 11. kiša; 13. la; 14. ar; 15. ena; 17. LR; 18. re; 19. Meka; 20. Ural; 22. Opel; 26. Ekonom.
28.	kolo; 30. mo; 31. oba; 32. lij. — Navpično: 1. lik; 2. enak; 3. so;
4.	osa; 5. Labor; 7. kaša; 9. pila; 12. Peru; 14. Arko; 15. Nero; 17. le;- 19. mleko; 21. Apela; 23. lo; 24. KNOJ;
25.	oko; 27. oni; 29. Ob.
Km 'M MJ UJM M,L
V tej številki smo tudi dobili kup rešitev. Za pravilno rešeni kvadrat bomo nagradili pionirja BIZJAN MARIJA iz Dekanov št. 167. Za uganke pa UMER VOJKA iz Babičev, za naloge oziroma odgovore pa UMER JORDANA, Slovenska gimnazija, Koper.
Na vprašanja pa je pravilno odgovoril Kleva Peter iz . ijaškega doma v Portorožu in bo dobil lepo nagrado.
Ufctnke
Rekli so mornarji:
»Ribka migorepka, kje je tvoja zvezda, kod je moja pot?«
Skozi zaprto okno ; skočila, šipe nobene polomila.
Zakaj gre zajec čez hrib?
Mati kruh peče, a jesti ga neče!
ZA NAŠE PIONIRJE
Bepo: Oštja, bomo jemele čez eno leto ja, kaj teja hudiča žel! Ne bomo umrle, magare ko smo stare! Bomo lehko zakantale anka uno drugo staro, ke začeme taku: Pust je pršo, njega ni, vrag ga uzame, ke ga ni! . . . Kaj te par niso lepe naše kancone stare?
Vanič: Bepo, lepe so lepe, samo, de so jih naše mlade pozable eno kantajo une: Ke beu, čiu, čiu . . . Ja, anka ernbot od starega je blo lepo, ma zej je še več. Jes san vervo, a’bom umrl, na de be kaj vido! Eno zej na stara leta bomo jemele neš ljudski dom!
Bepo: Ja Vanič, tašno je živlenje! Pa znaš kaj! Ne pozabe prič anka to drugo sabuto na udarniško eno se bomo ša kaj povedle!
A ® 0@
jugoslovanske cone Trsta
PREGLED RADIJSKIH ODDAJ
Poročila v slovenščini vsak dan ob sedmih (ob nedeljah ob 7.30), 13.00,
19.30	in 23.05.
SOBOTA 4. XI. 1950
12.00	Iz opernega sveta; 12.30 Na harmoniko igra Stanko Avgust; 13.15 Klavirski koncert -Marijana Vodopivca; 13,45 Kulturni pregled (ital.); 14.00 Igra veseli kvintet; 18.00 Pionirska ura (ital ); 19.45 Borbene pesmi; 20.00 Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30 Poje baritonist Andrej Štrukelj; 20.45 Politični pregled (slov.); 21.00 Veder sobotni večer (slov.); 22.00 Človeštvo na pohodu (ital.).
NEDELJA 5. XI. 1950
8.30	Kmetijska ura (slov.); 9.00 Odlomki znanih Beethovnovih del; 9.30 Kmetijska ura (ital.); 10.00 Folklorna glasba; 10.45 Oddaja za Bujščino; 11.15 Slavni solisti pred mikrofonom; 11.45 Našim ženam (slov.); 12.00 Glasba po željah (slov.«; 13.15 Mladinske skladbe Vasilija Mirka (igra pianist Marijan Vodopivec); 13.30 Pionirska ura: Mali leksikon za pionirje (slov.); 14.00 Glasba jpo želja h (ital.); 17.00 Oddaja za podeželje: Pogovor v narečju; Pregelj: Hude noči; Reportaža; Za napredek na vasi; Poje pevski zbor »Major Dušan) iz Sv. Lucije ob Soči;
19.00	Kaj smo vam pripravili (ital.);
19.45	Veder spored slovenske glasbe;
20.15	Nekaj znanih uvertur; 20.45 Politični pregled (ital.); 21.00 Iz opernega sveta; 22.00 Športni pregled (italijansko); 22.10 Čajkovski: Serenada godalni orkester.
PONEDELJEK 6. XI. 1950
12.00	Opoldanski koncert; 13.15 Vokalni solisti in ansambli; 13.45 dr. M. Rupel: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — tretje nadaljevanje (slov.); 14.00 Skladbe J.
S.	Bacha izvajata Jelka Suhadolnik in Maša Bohinjc; 17.45 Igra zabavni kvintet; 18.00 Iz znanstvenega sveta (ital.); 18.15 Baletna operna glasba;
20.15	Koncert violinista Srečka Zalokarja; 20.45 Z Istrskega okrožja (slovensko); 21.00 Vesela ura (ital,); 22.00 Večerno branje (slov.); 22.15 Rapsodije.
O Mičurima . . .
Znanstvenik, ki je ustvaril mnogo vrst rastlin s križanjem, je bil Rus Ivan Vladimirovič Mičurin. Rodil se je leta 1855 in umrl komaj pred petnajstimi leti, to je let^ 1935. Po poklicu je bil železničar, toda ljubil je rastlinstvo in je ob neki železniški postaji, kjer sploh ni bilo rastlin, ustvaril cvetoč vrt, v katerem je z ljubeznijo vzgajal nove rastlinske vrste, ki jih je ustvaril s pomočjo križanja. Njegove rastline prenesejo hujši mraz kakor druge. Zato sejejo v SZ žito tudi v najsevernejših krajih, celo ob polarnem pasu uspevajo' njegove žitarice. Zato imenujejo postajo, kjer je delal, mestece Mičurinsk. Bil je tudi Leninov osebni prijatelj.
Uredništvo in uprava »Istrskega tednika« v Kopru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru