101 ZAPISNIK*) zbora Vodiške županije v Vodicah 3. maja 1850. Pričujoči: v \ Janez Zadregar, župan5 Urban Hode, Jo&ef Strombel, Jernej Jamnik, Štefan Zajic 5 odborniki; Franc Roje, pisar. Župan bere naukaz c. k. kantonskiga poglavarstva iz Kamnika od 29. aprila t. L štev. 2304, po kterim se županii oznani, da se bo 20. t. m. popisovanje Vodiške županije začelo. Župan potem besedo povzame in pravi, da se bojo mogli g. fajmošter naprosil, Cra pridejo na določeni dan s kerstnimi bukvami k popisovanju in da bojo izvedenja dajali od rojenih in mertvih po poslednjim popisovanju. Odbornik Štrombel na to opomni, da bo treba županstvu pri prihodnjim popisovanju na vse v županii prebivajoče osebe posebno pazljivimu biti: ali slišijo vse v zavezo županije ali ne, in ali se ni kak ptujie natihama v njo vrinil za domačina. Zato on predlog1 stori, da naj si župan vse te okoljšine poprej zvediti prizadene, da pridejo ptujci v liste za ptujce. Predlog, da naj se g. fajrnošter k popisovanju povabijo, kakor ta, da naj si župan zastran ptujcov natanjčne izvedenja pri- Zupan opomni, da so pota skoraj po celi županii silno zane- dobi, sta bila enoglasno poterjena. marjene, polne jam in grabnov, in da so zlasti nemarno napravljene gnojniša nekterih sosedov, iz kterih se gnojnica vedno po cestirazljiva, tega krive, da je cesta po vaseh vedno polna blata. Dobro gleštane ceste niso le znamnje pridnih sosedov, temuč tudi velika dobrota vsacimu gospodarju, ker se vozovi bolj varjejo, živini delo zlajša i. t. d. Zupan na to nasvetje, da naj bi se odborniki o nedeljo popoldne po keršanskim nauku pri njem zbrali, da bojo obšli skupej vse veči ceste županije in poprej predsodili: kje, koliko in kako bo poprave potreba. Ta predlog je bil enoglasno poterjen. Odbornik Rode povzame potem besedo, rekoč: Kako bo pa zavolj gnojniš? Poprava teh je še skoraj veči potreba, kakor poprava ceste. Dokler ne bojo gnojniša nekterih nečimernikov popravljene, bo naša vas vedno luža ostala. Ce že slab gospodar ne spozna, koliko dobička si z dobrim gnojnišem pridobi, ki mu scer po cesti splava, naj ga županija prisili, da gnojniše popravi zavolj občinskiga prida in zdravja. Gnojnica naj v gnojni jami ostane, tamjezlatiga denarja vredna, — po potih razlita pa gospodarju in celi vasi škodje. Po moji misli naj se pregledajo vse gnojniša cele županije, in župan naj predloži, berž ko je mogoče, stan vsih gnojniš, da se bomo potem posvetovali, kaj bo storiti. Tudi ta predlog je bil enoglasno poterjen. *) Izgled tega zapisnika ni, kakor bi prav za prav imelo biti, po pol o vini popirja pisan; kar se je pa tukaj le zato tako napravilo, da nismo toliko popirja potrosili. Vred. 102 Župan naznani, da se je Mih. Hloboda, tesarski rokodelc, 30 let star, sin Jurja Hlobodata kajžarja v Vodicah v hiši štev. 22, pri njem za privoljenje oglasil z Mino Bogatajovo, zakonsko deklo iz Most, 22 let staro, zdej v službi pri Janezu Brenceljnu, mesarju v Mengšu, v zakon stopiti. Ženin ne more druziga premoženja skazati, kakor zdrave roke; znano je, da je delavec jako dober, tudi je dobriga zaderžanja; dekle mora biti dobra gospodinja, ker je skazal po bukvicah Ljubljanske hranilnice, da ima tam 120 gold. na njeno ime naloženih. Iz vsiga tega je pričakovati, da se bosta zamogla pošteno preživiti, zato župan nasvetje v dovoljenje nju prošnje. Odbornik Hode se vzdigne in govori: Komaj so dobile žu-panije pravico v ženitnih zadevah kaj govoriti in določiti, pa že hočejo po stari struni brenkati, kakor poprej, kose je vsak hlap-čdn smel ženiti. Naj bo delavec še tako dober, če mu roke odrečejo, bo pa županii na rame padel; — naj bo nevesta še tako varčna, če ne bo mož nič zaslužil, ne bo imela nič varovati. Tistih 120 gold. bo šlo kmalo rakam žvižgat, ako pridejo 3 ali 4 ferkolini v hišo, česar je pričakovati, ker sta oba še mlada in terd-na. Kaj pa bo potem, ako moža kakošna nesreča zadene? Ali nimamo še dosti gostačev, ki nam po polju in po borštih po sadežih in lesu segajo. Ako se zdaj ne bomo ustavljali, ko imamo pravico zato, nam ni pomagati, — jez sim in bom vselej zoper take ženitve. v Na to povzame odbornik Štrombel besedo in pravi: Tudi jez sim zoper beraške ženitnine — ali med človekam in človekam je razloček. Hloboda je znan priden delavec in dobriga zaderžanja, on je, kose je v Ljubljani pri tesarskim mojstru g. Pajku učil, risarsko šolo pridno obiskal, zna tedaj več kakor vsi tesarji naše županije; njegova nevesta, pošteno dekle, je s prihranjenim za-služkam pokazala, da bo pridna gospodinja, in če je res, da pridna gospodinja 3 vogle hiše podpira, ne smemo misliti, da bo šlo njuno premoženje rakam žvižgat, ako se tudi družina pomnoži. Ona je neki tudi dobra mojškra in si bo vedno kaj zaslužiti mogla. Ce bi le bogatini pravico imeli, se ženiti, kje pa se bojo vojaki jemali? Ali ne pridejo tudi bogatini na beraško palico? In ali si ne pomagajo revni, pošteni in pridni ljudje večkrat na bojši stan? Jez sim tedaj županovih misel, da naj se podeli prosivcam že-nitno dovoljenje. Župan da potem svoj predlog v glasovanje. Pisar Franc Roje na to reče: Tolikanj ženitnih dovolitnih listov moramo pisariti, da se s tem veliko časa zamudi. Meni to sicer ne stori veliko dela, ker ročno pisem, ali veliko županij je, kterim pisarjev manjka; jez mislim da bi večini vstregli, ako bi g. vrednika Novic prosili, da naj bi v Novicah tak list v izgled (Formular) naznanil, po kterim bi se vsi ženitni dovoljni listi po naših županijah izdelovali. To bi se znalo brez velicih stroškov natisniti dati, in vsako županstvo bi se znalo za več časa ž njimi previditi. Po tem pravi župan, da za danes nima drugih reči v posvetovanje predložiti, in popraša odbornike: ali ima kdo izmed njih še kaj naznaniti? Odbornik Štrombel vpraša: Benkov Janez dela lanišnico in paštvo tako blizo za svojo hišo, da je cela vas v nevarnosti za-volj ognja. Kdo mu je dal dovoljenje k temu ? Zupan odgovori, da on od tega nič ne ve. v Zupan sklene zbor in prosi odbornike, da se o 14 dneh zopet snidejo. Janez Zadregar s. r. župan. Franc Rojc s. r. pisar. Po večini glasov se je podelilo Mihu Hlobodatu dovoljenje v zakon z Mino Bo-gatajevo. V ta predlog vsi enoglasno dovolijo in pisarju je naročeno, da naj v ti zadevi piše na vrednika Novic. Enoglasno se sklene, da seBenkotu ne-utegama to zidanje ustavi in on pred župana pokliče, odgovor dati.