11. štev. V Ljubljani, v sobot« 24. januarija 1874. Letnik II. Inserati se sprejemajo in velji tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 » it ii ii ii - »i ii ii ii ii "i Kolek (stempelj) znese vselej 30 kr. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovaua pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspcdieija na Starem trgu h. »t. 163. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. na pol leta . . 6 „ — ,, na četrt leta . . 2 „ 60 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 za četrt Jeta . . 2 „ 10 „"; V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je ii« stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat n» teden in sicer v torek. četrtek iu saboto. p. iijJP Konfesijonelne postave. Veliko se je govorilo in pisalo, da usta-voverccm ne zadostujejo konfesijonelne postave, ktere je ministerstvo predložilo državnemu zboru; radi bi jih imeli še več in bolj ostrih, in „N. Fr. Pr." v vsakem listu poje: „Ego vero censeo". jaz pa menim, da se iposilni civilni zakon mora vpeljati. Katoličani nismo sicer verjeli utavovernim listom in tudi ne zaupali ministrom Glaserju in Stremajerju, da bi od niji izdelane konfesijonelne postave bile pohlevne in katoličanom ne preveč nevgodne, a da bodo tako naravnost nasprotovale cerk venemu duhu, tega se vendar nismo nadjali Naši ministri so si v zgled vzeli svoje pruske tovariše in hočejo tudi pri nas začeti boj s škofi in cerkvijo, kakoršen trpi na Pruskem, odkar so vpeljali nove konfesijonelne postave. Boj bo hud iu nevaren, pa Bog svoje cerkve ne bo zapustil in upamo, da se bodo tudi naši školje ojaeili in posnemali svoje neprestrašenc tovariše na Nemškem, kterim so eni izmed njih pismeno čestitali zarad preganjanja, ktero za pravice sv. cerkve trpe. Zanašati se smejo, da jih bodo v tem boju krepko podpirali njih duhovni in verno katoliško ljudstvo, ter jim s tem tolikanj hitreji pripomogli k zmagi. Poglejmo si zdaj malo bolj natanko omenjene konfesijonelne postave. Prva izmed njih naravnost odstrani konkordat in določuje vnanje pravne razmere katoliške cerkve. Po ti postavi ne bodo imeli več škofje razsojevati, kdo je vreden in sposoben za kako cerkveno službo, ampak, prav kakor na Pruskem, država. Nič več se ne bode vprašalo, ali ima prosilec tiste lastnosti, ktere sv. cerkev tirja od svoji i služabnikov, vprašali bodo le, ali ima lastnosti ktere državne postave zahtevajo iu se ni mo rebiti proti njim kaj pregrešil, ('e bodo hoteli školje komu podeliti kako faro, ktere nima oddati cesar ali pa deželna gosposka, morali bodo deželni vladi naznaniti, komu to faro hočejo podeliti. Če gosposka v enem mesecu ne bode oporekala, ga smejo inštalirati, sicei pa ne. Zoper oporekovanje deželne gosposke morejo se pritožiti pri ministru bogočastja; če se njih pritožba usliši, smejo imenovanega du hovnika inštalirati, sicer pa ne. Če se kak fajmošter ali drugi duhovnik pregreši ise ve da zoper vlado) in vlada tirja, da ga škof odstavi, pa ta tega ne bi hotel storiti, v njenih očeh ta služba velja za izpraznjeno in morajo gosposke skrbeti, da kdo drug oskrb-ljuje državna opravila, ki so s to službo sklenjena. Dalje omenjena postava od škofov tirja, da morajo deželni gosposki naznaniti vse izpraznjene službe, ter ji v pregled dati vse svoje določbe, pastirske liste itd. Če vlada vidi, da kake cerkvene naredbe nasprotujejo očitnim razmeram, jih mora prepovedati. Cerkvene gosposke morajo tudi vsako nenavadno službo božjo, preden jo ljudem oznanijo, naznaniti dotieni gosposki. Tudi se cerkvena oblast nikdar ue sme rabiti v to, da bi se zavirala spolnitev držav-nopravnih pravic ali postav. Vlada ima nadalje pravico prenarediti štolni red, tudi se cerkveno opravilo ne sme odreči nobenemu, če bi naprej štolnine ne plačal, lulor bi previsoko štol-nino zahteval, kaznuje se z denarno globo. — eologične fakultete se bodo vravnale po posebni postavi in tudi patronati; dotlej veljajo dosedanje določbe. — Država čuje nad cerkvenim premoženjem in tudi nad tem, da duhovne gosposke ne prestopijo svojega delokroga. — Druga postava določuje o vnanjih razmerah samostanov. Ustanovitev novih samostanov mora vlada dovoliti, ki ima pravico tudi od že obstoječih tirjati njih pravila in jih odpraviti. To se sme zgoditi, če so družbeniki nevarni javnemu miru ali družinskemu, ali če se njih predpostavljeni pregreše z dobičkoželj-nostjo ali z nenravnimi pohujšljivimi dejauji. ('e kak redovnik noče več biti v samostanu, mu državna postava pripušča izstopiti. Predniki morajo vsako leto vladi predložiti imenik vsih udov in naznaniti ji vsako spremembo, ki se zgodi med letom iu vse darove, vstanove, volila itd., ki jih dobe. Če se sluti nepostavno ravnanje, imajo politične gosposke pravico preiskovati samostane. Vnanji redovniki smejo se na Avstrijskem naseliti le s privoljenjem državnim. Tretja postava določuje, koliko se iz dohodkov plačuje v verski zaklad. Do 10 tisuč premoženja plačevalo se bode po pol preenta; od 10 do 400 tisuč po l'/4 preentov in če presega premoženje 400.000 gld., plačevalo se bode po 127« preentov. Iz tega se bodo plačevali poboljški duhovnim pastirjem in pa tisti stroški, ktere so dosedaj plačevali z državnimi denarji. Četrta postava zadeva državno priznanje verskih družeb. Vsaka nova vera se bode od dr zave pripoznala, če le njen nauk in verska opravila državi ali nravi niso nasprotna. Če hoče kdo prestopiti k drugi veri, mora to Vera in pamet. Iz Maribora, 21. jan. Ko smo to knjižuro prebrali, dozdevalo se nam je, da so le prazne sanje, koje nas kakor nadležne harpije strašijo. A motili smo se. Le pregola resnica je, da se je našel človek, ki grde iu nesramne laži tudi med Slovence trosi ter njih najdražje bisere sv. vere očitno oskrunja in z blatom ometava. Mislili smo molčati in ni; tratiti prostora „Slovencu", ki lahko bolje reči donaša; ali sveta dolžnosi nas je opominjala, da opozorimo do sedaj še nepokvarjeno slovensko ljudstvo na nevarnost, ktera mu preti od strani takošnih brezsram-nikov, kakor je pisatelj knjižure nove ere „vera in pamet". — V teh kratkih vrsticah je zbrano vse krivo očitanje, s kterim se navadno krščanstvo spodkopava. Novega ne zvemo ničesa, le stare bedarije se nahajajo v novi tudi slovenski obliki. Že samo predgovor karakterizira pisatelja kot popolnega idiota v verskih resnicah in kot volčjega hinavca, kteri se hlini večno resnico iskati, pa jo le hudobno z nogami tepta. V stavku :,.kakor jaz ima tudi vsak drugi pravico in popolno svobodo misliti ali verovati kaj, kar hoče", je toliko bedarije, kolikor je človek v eni sapi izreči zamore. G. Mislinski ne more zarad preplitvega uma, ali pa n e č e zarad hudobije znati, kakošne posledice bi na stale, če bi sleherni znal verovati, kar mu je drago. V daljni razpravi prehaja pisatelj iz naturalizma v racijonalizem in vicc versa tako da mu naposled zadnja iskrica vere, ktero imeti s kraja prav po farizejsko trdi, ugasne v pregosti tmini zmot in zmešanih pojmov. Kategorično taji vsako božje razodenje, priznavajoč le naravsko in dosledno vse skrivnosti, čudeže in prerokovanja, koj i h .sredstev so se )o njegovih mislih posluževali možje vsih časov, da so sleparili človeški rod. O tem nekaj besed. — Da ima človeštvo svoj cilj in konec, kterega doseči mu mora največa skrb biti, ne taji pisatelj; kajti drugače )i tudi tajiti moral osebnega boga kot prostovoljnega in veščega uzročitelja vseh stvari, iakor tudi vso telologijo teh bitij, česar pa še ni poskusil. Da pak človeštvo svojo svrho doseže, mora dobro, jasno in sigorno poznati to svrho in za to potrebna sredstva. Ali človeštvo iz vlastne moči si ne more pridobiti te svrhe in potrebnih sredstev z zahtevano jasnostjo in sigurnostjo; kajti k temu je treba že od narave zdravega, v vedni vaji naobraže-nega razuma, in z nmvečo ljubeznijo, z vso navdušenostjo za resnico in pravo neutrudlji-vega preiskovanja vlastnega „Jaz", zgodovine, narave in boga, s kratka vsega, kar je treba znati, da se popolno in čisto najde pojem in razmerje človeka proti samemu sebi in proti ostalim stvarem. A kako malo je ljudi, ki bi le polovico teh lastnost imeli. Kakšne strasti begajo mladenča, kakošne skrbi težijo moža, kakošni predsodki starca. Kdaj bi bil človek irost tega, kar pravo spoznanje resnice zavira? (daj bi si bil popolnoma svest, da je gotovo oproščen? Kdaj bi zamogel ubožec, hlapec, kdaj bogataš, vladar vestnega preiskovanja poprijeti se? Kako in kdaj bi do kraja prišli? li ne stali že z eno nogo v gomili, preden se popnejo do začetka spoznanja, negovoreč o popolnem, točnem nedvomljivem znanji? In bi ne končali življenja, šele iskaje tisto, po čemur bi ga vravnati morali? Povestnica vesoljnega naznaniti deželni gosposki, ki to potem prcd-stojništvu zapuščene vere na znanje da. To je kratek načrt postav, ktere bode državni zbor pretresal. Liberalni listi so vedeli povedati, da je pri sostavi teb postav škof Kutschker veliko vpljiva imel, pa ne moremo verjeti, da bi se našel na Avstrijskem kak škof, kteri bi hotel pri takih postavali sodelovati. Državni zbor jih bode gotovo sprejel brez sprememb ali pa jih izostril. Pravna stranka 'bode vpeljavi teli postav nasprotovala, in ž njo vred tudi nekteri drugi federalistični poslanci. Liberalni Poljaki pa, kakor ve „N. Fr. Pr." povedati, inmladoslovenci se jim nočejo pridružiti in bodo glasovali z liberalci. Mi se temu ne bodemo čisto nič čudili, kdor je pripravljen izdati svoje ljudstvo v domačem deželnem zboru, tisti se tudi ne bo ustrašil izdati ga na Dunaju. Konečuo še enkrat opomnimo, da bi ne bilo napačno, da bi ljudstvo v adresah izreklo svoje mnenje. Vemo sicer da to ne bode zavrnilo konfesijonelnih postav, a te adrese bodo naj zdatniši zaupnice za državne poslance, ki bodo tem postavam nasprotovali , nezaupnice pa njim, ki tako radi trdijo, da tudi zastopajo slovensko ljudstvo. Ob enem bodo našim škofom očiten dokaz, kaj katoliško ljudstvo zdaj od njili pričakuje. Avstrijsko cesarstvo. Slovenske dežele. Iz Ljubljane, 23. jan. „Narod"vl5. številki zopet zagovarja dr. Razlaga zarad njegovega glasovanja o Ljubljanski realki in ponatisne njegov dotični govor ter koneeno pristavi, naj čitatelji reč sami presodijo, ali se sme zavoljo tega govora in nasveta Razlag izdajalec zmerjati. Mi nikdar in nikjer dr. Razlaga nismo zmerjali izdajalca zarad njegovega govora in tudi ne zarad njegovega nasveta, ampak zarad njegovega glasovanja. Da bodo bralci vedeli razsoditi, ali smo imeli prav ali ne, tu navedemo vse dotične predloge. Grof Thurn je nasvetoval, naj se deželni vrt izroči hranilnici, a pravica dežele do hranilničnega poslopja v porabo za realko naj se ue vknjiži. Dežman je stavi' predlog, da bi se odstopil vrt proti temu, da ga mora mesto zopet obsaditi in deželi naza, dati, če bi se realka kdaj morala umakniti iz poslopja. Razlag pa je stavil dva nasveta, kojiii eden se je strinjal z Dežmanovim, eden pa, in za tega je p rav za prav šlo, se je gla sil: Kranjska hranilnica se povabi, vknjiženje svojega sklepa, da bode za zmirotu in brez plačno v novem poslopji prostorišča za c. kr. višjo realko dala, pa brez škode pravicam re-servnega zaklada, oziroma upnikov hranilničnih, dogovorno z deželnim odborom opraviti." In iredlog finančnega odseka se je glasil: „Rrez-dačni odstop 130|J sežnjev deželnega vrta mestni občini ljubljanski zarad razširjanja ceste v Gradiši se odobri s tem pogojem, da kranj ska hranilnica da izrečenje. ktero se ima vknji-žiti v zemljiščine knjige, da bode za zmiraj in brezplačno v novem poslopji prostorišča za c. k. višo realko dala, pa brez škode pravicam reservnega zaklada oziroma upnikom hranil-ničnim." Bralci naj zdaj sodijo sami. s kterim predlogom se predlog Itazlagov bolj strinja, ali s Thurnovim, ali s predlogom finančnega odseka? Ni mar dr. Razlag bistveno skoraj do besedice tirjal ravno tisto, kakor finančni odsek, da, skoraj še več, ker je hotel s prvim predlogom mesto prisiliti, da mu vrt zopet nazaj da in zasadi, če bi hranilnica kdaj umanj-kala? Zato pa dr. Razlaga zarad njegovega govora in njegovih nasvetov nismo čisto nič grajali. A če bi bil dr. Razlag hotel dosleden riti, moral bi bil glasovati za predlog finančnega odseka, ali pa saj zdržati se glasovanja. Ker pa ni storil ne enega ne druzega, ampak potegnil z nemeurji, je zastonj- vse prizadeva nje Narodovo; zamorec ostane črn. umivaj ga. ;olikor ga hočeš! Iz hostanjmške okolice 20. jan. Ako greš iz Krškega proti Kostanjevici, te srečuje voz za vozom naložen z lično stesanimi hrastovimi bruni, ki so namenjeni, da čez nekaj časa nosijo težke vozove na železnici. Čudiš se, od kod ta les? Rastel je v razprostranem gozdu „Kra kovem." Pred malo leti še se je ta gozd varoval, kakor najdragoceneji biser, celo za po trebo se je težko izprosilo iz njega lesa, -ali sedaj?! — razdeljena graščina, ali bolj prav, nekdanji samostan, ga je moral veliko prepustiti posameznim posestuikom, in od tisteh mal se je začelo grozovito ravnanje z lepim gozdom. Nekteri posestniki, veseli, da so kaj do bili, prodajajo les kar od kraja, vse gre za železnične prage (Schvveller). Res človeka strah prešine, ako se ogleduje po razprostranem goz- sveta nam svedoči nepristransko, kam so zabredla ljudstva, zapustivši čisti izvirek božjega razodenja, s svojo pametjo, s svojim življenjem. Zvezdam, elementom, živalim, ljudem, stvarem vlastne fantazije in vlastnih rok skazovali so božjo čast. Njihovi bogovi so bili polni strasti in hudobije. V privatnem življenji se je nahajala popačenost, ktera presega vso domišljijo. Morda pak jc filozofija luč, srečo donesti zamogla. Ali sleherni bo pritrdil, da jej je primanjkovalo volje in moči. Ni se razprostirala na prosto ljudstvo, nego le na malo število somišljencev. Ali tudi na samezne ni mogla blaženo, živo, prepričalno vpljivati zarad pomanjkanja edinosti, avktoritete in nedvomljive sankcije. Je li kaj neumnega, česar ne bi bili filozofi proglasili? Nihil tam absurde dici po-test, <}uod non dicatur ab aliipio filosopho rum. Cic. In še do današnjega dne ni človeška modrost, ktera iz sebe in za-se nekaj veljati hoče, dovolj močnega sredstva iznašla, ktero bi uničilo anarhijo mnenja in mišljenja. Dalje, kako pridemo v dotiko, v zvezo z bogom? Kdo spravi naše spoznanje, hotenje, življenje z njim v zvezo, ako neon sam? Kdo drugi, kakor le on sam, nam zamore resnično in sigurno kazati, kaj da je in kaj da hoče, kaj upati, kaj storiti moramo, da si ohranimo podeljeno nam milost, zgubljeno pak z nova pridobimo? Kdo drugi nam daje moč, da isto tudi hočemo, kar smo jasno in sigurno z ozi-rom na-nj spoznali, ako neon sam? Kdo nam zamore večno' plačilo obljubiti, nam upanje brez kterega ni življenja in ni truda, vliti? Toraj empirično in spekulativno pridemo do spoznanja, da je božje razodenje na vsaki način potrebno. Mislinski pa pravi: »Najbolje je, da se to ne verjame". Njemu veljajo besede Schwarz-a (Handbach I. B. S. 71): „Ein Glaube nach den streugsten Forderungeu ist kein blinder Glaube, der Vernunft folgen, heisst glauben; und folgt man ihr nicht, wo Griinde fordern, so ist man nicht mehr verniinftig". Le pamet je M. vse, je njegova edina uči teljica, voditeljica — njegov bog. A slabo bi bilo, ako bi bilo temu tako. „Dic Menscbheit wiire iibel geborgen, wenn sie ihre unentbehr-lichsten Ueberzeuguugen riisonnirenden Ver nunftgriinden hatte verdanken mussen", pravi Iteinhold. (Konec prih.) du in vidi, kako podirajo zale hraste mnogo-brojni delavci. Ako pojde tako dalje, v kratkem bode zginil veličastni les, in kaj bode pozneje? Pa naj bi še bilo, ko bi se prodal les drago, toda cena je jako nizka. Plača se za hrast komaj toliko in še ne, kar so vredni pragi, koje da, ostala drva pa se ponujajo skoro zastonj. Smem reči, da jih dobiš tu trdih hrastovih drv nerazcepljenih za 10 gold. toliko, kolikor bi jih morda drugej, n. pr. na Gorenjskem, ne dobil za 40, 50 gold. Malo bolje se ravna z bukovim gozdom v gori, ki je bil razdeljen ob enem s ,.Krakovim", tudi tu se seka in podira, da je joj, posebno, ker je letošnja zima zato jako pripravna. Posestniki, res je, sedaj imate lepe dele v gozdu, ne manjka vam lesa; veseli ste, da smete reči, to je moje; tudi denarja vam primanjkuje gotovo v sedanjih hudih časih, in to vas menda zapeljuje, da tako neusmiljeno podirate veličastne hraste in bukve; toda pomislite vendar, da gozd raste počasno, ne nekaj let, ampak nekaj desetletij je potrebnih, da se deloma zopet nadomesti posekano. Ako torej kar na enkrat vse iztrebite (se ve, da to ne velja vsem), kje bodete dobivali pozneje lesa za potrebo? Kje, s čim si bodete nadomestovali pičo, kojo so dobivali do slej vaši prasei v gozdu? Verujte mi, petkrat in morda tudi desetkrat draže bodete še kupovali les, nego ga sedaj prodajate, ako boste ravnali še dalje tako nespametno, kakor ste nekteri pričeli. Mislečega človeka mora srce boleti, ako vidi vašo ne-spamet, in sočutja in usmiljenja do vas mora vzklikniti: „0j nespametni ljudje, lastne zaklade mečejo v vodo!" Pa tudi ni sreče pri tem sekanju in podiranju. Pred božičem je padla nečemu možu na glavo debela veja, kojo je odčesnil padajoči hrast od bližnjega drevesa; revež je v kratkem zgubil govorico in v malo dneh je bil mrtev. Doma je bil iz št. Peterske fare pri Novem mestu, in neki prav pošten mož. Zapustil je ubogo vdovo. — Po novem letu pa ste se zgodili v gori vže dve nesreči. 10. t. m. zadene po drči iz višine spuščen bukov hlod 20letnega mladenča tako močno sredi života, da precej izdihne mlado življenje. Par dni pozneje pa razdrobi enak hlod desno nogo zakonskemu možu, ki se je oženil še le pretečeno poletje. Vzrok tolicih nesreč je menda vsaj deloma tudi premajhua pazljivost. Ljudje se navadijo podiranja in padanja, ter si mislijo, da se jim ne more nič hudega zgoditi. Dunaj. Moravski federalisti so vendar le prišli v državni zbor. „N. fr. P." trdi, da se je s tem jela rušiti nasprotna stranka, ki se že od 1. 1862 ustavlja ustavi. To, misli Pr., bode gotovo jako vpljivalo tudi na češke de-klarante, kteri se sami državnemu zboru še odtegujejo. Toda češki poslanci dobro vedo, kaj delajo, in si ne bodo dali svoje politike diktirati od drugih poslancev, še manj pa od .,N. fr> p/- _ Klub levičarjev je sklenil, Hohen-vvartov predlog o pismu čeških poslancev zavreči in dr. Hrbstu naložiti, da to opraviči. Klub središča pa in napredničarjev je sklenil sprejeti ga brez razgovora. Oisi^ka. V komisiji enoindvajseterih je 21. t. m. Lonyay dokazoval, koliko bo vladi mogoče prihraniti. Pred vsim bo treba prena-rediti davke, povikšati jih pa le v največi sili. Vendar se lahko povikšajo davki od vina in mesa, in kazalo bi vpeljati tudi davek od na-gizdnega blaga (Luxus) in orožja, kar bi dalo okoli 30 milijonov goldinarjev. Drugih 30 milj. bi sc dobilo iz dolgov na davkih, čas je, da se tirja del skupne gotovine, ki spada na Ogrsko. Komisija naj bi te predloge resno prevdarila. Ghyczy je očital Lonyayu, da dela ta račun brez vestnega prevdarka in s tem očitno mnenje bega. Lonvay je njemu in Ker-kapolv-u odgovoril, da to so njegovi predlogi, s kterimi pa nobenega ni hotel žaliti. Žalostnega stanja Ogrske so vsi krivi, on sam tudi. Konečno bil je sprejet Gorove-ov in Tiszov predlog, da posebni odsek le nasvetuje, kako bi se manj izdalo, in da naj pri tem gleda na nasvete, ktere je komisija sprožila, in na vladine predloge. Hrvaški). Kakor „P. Lloyd" poroča, bodo odpravili velike župane. — O graničar-skih gozdih so jezični dohtarji, ki so se bili zarad teli zadev zbrali, dotičuemu društvu predložili dva nasveta, ki sta za društvo neugodna. Vnanje države. I*rii*k». 16. jan. Nadškof Ledohovski je odgovoril, namesto da bi bil prišel osebno k preiskovalnemu sodniku državnega sodništva za cerkvene zadeve — s sledečim pisanjem: ,.Kraljevemu okrajnemu sodniškemu svetovalcu, blagorodnemu gospodu Guderian-u tukaj. Vsled poziva, kteri mi je došel 6. t. m. Vam vdano naznanjam, da mi je nemogoče 14. t. m. prostovoljno priti k sodniji, da bi se zagovarjal pred njo o zadevah, ktere se tičejo izključljivo mojega nadškofovskega službovanja. Postave katoliške cerkve ne pripuščajo namreč svojim udom, koliko manj toraj škofom, da bi pripoznavali svetnim sodnijam v čisto duhovnih in cerkvenih rečeh kako sodnijsko pravico; iz ravno tega vzroka toraj tudi jaz ne Vaše oblasti in ne one. ktero si prisvojuje berolinska kraljeva sodnija v cerkvenih zadevah, pripo-znati nc morem. Grozi se mi dalje, da bi me tirali s silo pred sodnijo, ako bi prostovoljno priti ne hotel. Naznanjam, da bi bil zopet ta pripomoček popolnoma brez vspeha, ker ravno ona vest moja, ktera mi ne dopušča pripoznati oblasti svetne sodnije v cerkvenih zadevah — ravno ona vest mi ne dovoljuje sodnikom v obraz zagovarjati prestopkov, kterih sem obdolžen. Sicer pa je dobro znano obnašanje moje v cerkvenih zadevah; obče in predobro je znano tudi to, kako sem spolnoval svoje ško fovske dolžnosti; očividno spričujc slednjič dopisovanje moje s kraljevo gosposko, da se kratko iu malo nikakor ne strinjam s tako imenovanimi cerkveno-političnimi postavami. Pozen 7. jan. 1874. Nadškof Gnezcnski in Poznanski ,, Miecislav." — Kraljevič je srečno došel v Pctro-grad. Med potjo se mu je pridružil tudi kraljevič Danski. — Državni zbor nemški se bode pričel 5. februarija. Francoska. V narodni skupščini je 20. t. m. minister Deeazes, kakor pravi, z dovoljenjem Mac Mahonovim, tirjal. da se du Templeva interpelacija o francoskem poslancu pri laškem kralju odloži. Francoska in Laška ste si prijazni, pravi minister in pristavi: Naša politika je ta, da papežu vdano in otročje častenje skazujemo, in to častenje razodevamo v tem, kar zadeva njegovo duhovno oblast in neodvisnost, da pa tudi z Laško odkrisosrčno ohranimo zastopnost in prijaznost, kakoršno so prinesle razmere. Naša politika proti drugim državam je ravno taka. Mi hočemo mir, ker je neobhodno potreben za blagostanje Francoske, kterega vsi želimo. Mi hočemo mir z vso Kvropo, in si bodemo prizadevali odpraviti vse razprtije in zatreti vse hujskanje, naj pride od kjer koli hoče. Čast Francoske je le v nevarnost prišla po politiki klatežev, ki bi nas pripravili k kaki slabosti ali neumnosti. Pa Francoska je močna dovolj , da je vsikdar modra.'1 To pravi minister nadalje, bo menda zadostilo, da ne bodo po nepotrebnem bese-dovali, kar bi bilo nevarno. Du Temple svoje interpelacije ni vzel nazaj in je hotel govoriti. Pa skupščina je odločila, da se stavi pred-prašanje o interpelaciji. — V ravno tisti seji sprejela se je nova županska postava (Maire-gesetzl s 3G7 glasovi proti 324. - V seji 21. t. m. je levičar Ricard vlado vprašal, kako dela s tiskovno postavo v okrajih, ki so v obležnem stanu, ter je trdil, da ravna samovoljno. Pa Baragnon je dokazal, da ravna postavno, in skupščina se je izrekla za dnevni red s 393 glasovi proti 292. Šviea. Cerkvena postava se je v Bernu sprejela s 70.000 proti 16.000 glasov. To je vsakdo že naprej vedel, ker liberalne vlade dandanes iščejo svojo čast v tem, da zatirajo katoliško cerkev. — Papežev nuncij je s pismom od 17. t. m. protestiral zoper to, da se je služba poslančeva odpravila. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Stajarski Dvajseta seja, 14. jan. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o občinski postavi in vladni namestnik Kttbeck želi, da bi se zbor spustil v specijalno debato. Je veliko občin na Štajarskem, ktere so premajhne in zarad tega niso kos svoji nalogi, zlasti glede javne varnosti. Hudodelstvo se množi, 1. 1871 je prišlo eno hudodelstvo na 1354 prebivalcev, I. 1872 pa eno že na 1318, dasiravno se je žandar-merija od 300 na 425 glav pomnožila. Vlade želja je, da se občinska postava spremeni po nasvetu odbora za občinske zadeve. — Kaisers-feld in dr. VVanisch potem govorita za, grof Platz in Gudenis pa zoper predlog. Pri glasovanji se sprejme predlog z 31 proti 22 glasovi, da se načrt občinske postave pošlje v pretres zastopom okrajnim iu občinskim in se predloži zboru v prihodnjem zborovanju. Herman je bil predlagal, da bi se lokalna policija dala nazaj vladinim organom in tako odvzelo to težko breme občinam, pa njegov predlog ni obveljal. Postava o uravnanji služeb zdravnikov po občinah, ktero je bila vlada predložila, se, kakor v kranjskem zboru, ui sprejela in sicer iz enakih razlogov, ker so namreč občine pre-revne in bi ne zmogle tako velikih stroškov, kakor jim jih postava naklada. Enaindvajseta seja, 15. jan. Po predlogu finančnega odseka se privoli več doneskov iz deželnega zaklada, med temi 100 gld. dru štvu slovanskih in ravno toliko društvu nemških dijakov na vseučilišču v Gradcu; tudi se odobrijo računi za razne srednje, meščanske in ljudske šole. Pri razgovoru o ljudskih šolah se oglasi poslanec Herman in pravi, da glede tolikih stroškov, ktere ima dežela za šole, sme ljudstvo vsaj zahtevati, da se mladina v šolah ne spriduje in ne pokvarja, ter da naj prenapetost svobodomiselnih učiteljev ne sega tako daleč, da bi hotela izpodriniti krščanstvo iz ljudske šole; tudi je večni boj učiteljev zoper duhovnike šoli v veliko škodo. Dalje se sklene vlado prositi, da bi povsod vpeljala posilno cepljenje koz, ki je najboljše sredstvo proti kozam. Tudi naj se napravi z usmiljenimi sestrami v graški bolnišnici pogodba v tem smislu, da bodo stroški za hrano bolnikov manjši od zdanjih. Pravni stranki se ta predlog gledd na vedno večo dragino krivičen zdi. toraj glasujejo nasprotno, pa ostanejo v manjšini Domače stvari. [Kat.-politično društvo) v Ljubljani napravi jutri, v nedeljo 25. t. m., veselico s tombolo, h kteri so povabljeni tudi udje katoliškega društva z rodovinami vred. Začetek ob 5. uri popoldne. (Slovensko gledišče.) V nedeljo 25. t. m. se bodo predstavljale ,,Pogumne Gorenjke", po znanih Grmonikovih „Die \Veiber von Veldes" prestavljene. Da-si igra je sama na sebi brez vse vrednosti, se godi dejanje vendar na slovenski zemlji, zato želimo, da bi bilo gledišče polno. (Poboljšan, ka li'!) Neki Rozman, 24. dec. lanskega leta po šestletni ječi iz Grada izpuščen, je te dni napadel pri Zbiljah blizo Smlednika deklino, najbrže, da bi jo oropal in zadavil. Dekle vpije in njen krik slišijo lovci, ki so bili ravno tam na lovu nastavljeni. Brž hitd tje, kjer se je slišal klio. in zagledajo človeka klečečega dekletu na prsih, ki jo drži za vrat in davi. Prvi lovec brž nastavi puško in reče. da bo strelil, ako se hudodelnik le gane. Ta obstoji, lovci ga primejo in najdejo pri njem blizo dva čevlja dolg nož; potem ga odženo in izročijo sodniji. — Najbrže je to isti potepuh, kteri je tudi na poti od Medvod do Smlednika napadel dve ženski, ki ste mu komaj ušli; a vendar jima je vplenil besago in 5 gl. denarja. — K tej dogodbi moramo uii nekaj pristaviti, kar nam že davno na srcu teži. Zdajne jetnišnice so bolj shrambe, kjer se hudodelniki pitajo, kakor pa kaznilnice, kjer bi se poboljševali. Jetnikom se v zaporu veliko bolje godi, kakor zunaj zapora, toraj se marsikomu, ki je bil izpuščen in zunaj ječe brez dela ne najde kruha, toži po egipčanskih loncih jetnišnice, posebno če ga trpinči še zimski mraz. Ni čuda, da si prizadeva brž ko mogoče priti nazaj na kraj, kjer se brez dela pita in oblači. — Drugi pa so zopet, ki so bili najprej zavoljo kakega prenagljenega hudodelstva prišli za nekoliko časa v družbo skušenih in privajenih hudedelnikov in so se od njih marsikaj naučili, kar poskusijo brž, ko so zunaj zidovja. Naj bi toraj naše. ministerstvo držav nemu zboru rajši predložilo načrt postave kako se hudodelnikom poostri kazen, kakor da predlaga verske postave; oni so nevarni, kar se vidi iz brezštevilnih dogodeb, mirnim popotnikom in davkov plačevalcem, te pa — nikomur. — Mi bomo o tej stvari še nekoliko besedic spregovorili. Razne novice. — V „Narodu" nas nekdo „lepo pohlevno uči, da „duhoven kakor namestnik Kriščev bi ne smel gledati, kje je velika štola . . . paziti bi morali, da gredo za svojim poklicem" itd. — To je kaj lep nauk, le škoda, da izvira iz takih ust, kterih vsakdanja pesem je plača, plača! povišanje plače! Zraven tega je pristavil pa šc zvijačno laž, kakor da bi bile to najslabše duhovnije, ki nesejo po GOO do 700 gl. in da take še duhovna dobiti ne morejo. Zmiraj bolj se vidi, da taki, ki so sami I zopet godba in ples. Družba se je vesela in| najbolj pohlepni po denaru, duhovnu zavidajo I zadovoljna še le rano zjutraj razšla. vsak Tega berač, sold, in hočejo, da naj živi o zraku.l — Iz Kostanjevice, 21. jan. PravT118.0 gI) na Vrhniki- — Juri pa ne vidijo, da vsak ubožen študent, veseli smo bili dežja, ki nam je jel primakati S^To^Stoifokf Uo^' "i*' :, bolnik, sploh revež le pri duhovnih na pred dvema dnevoma; ali kaj, prehitro jeljančaL-evo v Postojni. ~ 27. jan. 1. L. Žitko-vo iz Studenega (515 gl.) v Postojni. — 1. Franc Žagar-jevo iz Sabačev Rant-ovo iz And. Mer-Luka Bošt- Tržna cena preteklega trdna: Mernik vrata trka, češ: „Ako pri duhovnu ne dobim, I nehal. Zemlja je suha; po gričih nam jako I 28. jan. 2. Jož. Kollmann ovi konji, vozovi kje pa bom?" In kam obrne duhoven, ako kajlpomanjkuje vode, živina se komaj enkrat na|in hišn0 orodie O688 61-) v Ljubljani. — i. M. prihrani? Ne mara v grob seboj nese? Povedo dan napoji. Da bi nam Bog pomagal iz te jnlSn,uk ove iz v'ra O50 e1-) ™ Brdu. - l.Flor. naj ranjki škof, Metelko, Knaffel in tisoči dru- drugih nadlog! - Neusmiljene koze, ki že t0V° " PreV°J (145° gL) Brdn' ~ zih. študentom, revnim rokodelskim fantom,!čez leto ra^zajajo po naši deželi, so se ogibale revežem, ubožnim sorodovinam, cerkvam pridelkostanjeviške fare do konca preteklega leta,) v korist; in ako je tu pa tam kteri duhoven Iakoprem so gospodarile po vsih sosednjih farah. tako „b rez pamet en-', da zapusti kakemu I Že smo mislili, da nas Bog reši te nadloge. I liberaluhu, je tisti večidel še po smrti takemu du-l Toda za konca decembra je zbolelo za to bo-hovnu v sramoto in cerkvi v škodo; sploh inlleznijo najprej nekaj otrok, ob novem letu in I po večem so tisti najbolj črni nehvaležniki do I pozneje pa tudi veliko odraščenih. Kdor se ne I duhovstva, kteri njih dobrote v veči meri vži- J prehladi, se navadno kmalo ozdravi, vendar j vajo ali so jih vživali. Le ozrite se malo okrog, pa bote vit ____________________; če je res, ali ne? Kdor je sit duhovskih do-lki ste se pa obedve prebladili. — Vina ni bilo brot, on veči del povsod strastno zoper du-l posebno veliko, vendar več nego lani. Počet-hovstvo dela. Ozrite se tudi na take, ki so v I koma so ga kaj visoko nastavili, a sedaj ga kacih duhovskih napravah dobrote, nauk vži-1 po veliko nižji ceni ne morejo spraviti v denar. | vali, pa se poliberalušili, in vam bo to še bolj I ker kupca ni. jasno. Prišel sem do te skušnje, da vsake čed-l — Iz Trsta se nam piše: 10 t. m. jel nosti se človek poprej nauči, kakor pa hvalež- J padel nek pijan človek v tako imenovani Ve-nosti. Nehvaležnost pa jc najbolj črna pre-Jliki rov (Canal grande); pa navzoči stražniki greha. Ce kdo. gotovo črni nehvala/nik ni vreden. I in še nek drug človek sta priskočila in ga še da nanj milo solnce sije. o pravem času izvlekla iz vode. — Dva pijana Mesta: i i CL, )N K ° cerkvi tako rogoviliti, da ju je pokli-dega napravi, da pridejo v jetnišnico, kjerItaiia straža morala zapreti. — Nek A.B., 42 imajo lepša stanovanja in boljšo hrano, kakor I star, c. k. vradnik na dogani, iz Tržiča marsikteri kmetovalec, ki pridno dela in po-1(Monfalcone) doma, se je 14. t. m. popoldne šteno živi. Iv svojem stanovanju blizo tržaškega kolodvora _ — Ponarejeni bankovci. 4. t. m. je nek Jiz dosedaj neznanih vzrokov ustrelil. — Ker I - Kreditne Akcije 241 "75. -London "is"^ -"srebro ptuj človek v Svuru pri Mokronogu od nekega|se nekaj časa sem število požarov posebno v|,07-75-- Ces kr-cehin! —— - Napoleon 9.06. kmeta kupil poltretje leto staro črno kobilico (dimnikih zelo množi, je tržaški mestni rnagi-za 100 gld., in mn jo je plačal z 10 desetaki, (strat te (,ni občinstvu naznanil, naj vsakteri ki pa so bili vsi ponarejeni. Človeka, ki je J hišni gospodar skrbi, da bodo dimniki, kakor I Državni fondi. Denar.; Blag«. ................ 69.70 Telenrafiriie (lenarili* cene 23. januarija. Papirna renta 69'60. — Srebrna renta 74'60. — 18601etno državno posojilo 107.15. — Bankine akcije 986 Deiiarbtvcne cene. 21. januarija. Državni fondi. Kranjske, koroške in primorske po 5°, rekel, daje doma od Vrhnike, pa je govoril postava veleva, o pravem času ometani. Če I ^ *repblJnw rent* ' ' ' "j 74 60 bolj gorenjsko, kakor se govori med Kranjem Ibi se k(1° ometanju dimnikov ustavljal, mora I Srečke (loži) 1854. i." .' 97!- 97 in Kamnikom, še iščejo. |k'a dimnikar naznaniti dotični gosposki, ki ga I » » l8,',() <-eli.....107.—! 107.25 -Iz Vrhnike se nam poroča, da so v sme obsoditi k denarni globi do 200 gl. — |Premijski 'listi' ism!'!,1?1" . '. ! 1 .' jlsg.so jllSl— sredo s sv. zakramenti prevideli gosp. dekana I( e l)a dimnikar svojo dolžnost zanemari, po-l Zemijiščine odveznice. Bonerja. Tudi koze se tam močno širijo. |tem zapade globi do 50 gl. in zgubi obrt-1 štajarske po 5% - Od Za ti čine, 21. jan. Lov na vol- nijsko pravico. - V noči od 13 do 14 t. m, Sgerske^o^? kove. Od mnozih krajev se sliši letos od vol-180 tatJe vdarili v prodajalnico Karola Fontatalun-aške in slavonske po 5«/, kov; naj omenim, da tudi tukaj nismo brez na Solnem trgu (Piazza del sale) in iz blagaj-1?eilmoffradsk^ J'° b°!> ;. • njih. V hribih med Višnjogoro, Zatičino, Šent- niče, ktero so s ponarejenimi ključi odprli, NacijonaIlie \ ^ . . . . 102C m7 vidom, Javorjem in Prežganjem se že nad tri|°"Des^ 16-000 goldinarjev._lUnionske banke ..'..!!.' .' ^ 128.— '12.S.50 tedne klatijo in so že precej škode naredili, Umrli so: 5[w?tr.^LPtne'družb. 40—50 koz :n ovac podavili in več psov od-j 20. jan. Ant. Močilar, jetnik, 39 1,, za pljuč. I Ang-lo-avstr. banke nesli. Eden teh požeruhov je minuli petek celo v|vodunico- — Leop. Štefančič, sodn. otrok, 14. m.,I Srečke (loži) nižavi blizo Zatičine nekomu pesička skoraj |Jan- Jerančiž> čevljar, 42 1., Karol Langer, diur-JKreditne po 100 gld. a. v. spred nog odnesel. Da bi te predrzneže ali "ist' 317L> vsi kozami; ~ Jož- Kos'