st. 90. 4, i* - jj. V Trstu, v soboto 8. novembra 1884. Tečaj IX EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko a »EDINOST« izhaja Si krm* teden viuko and* In sabat« o poludn«. Cena zn Vie i V«| davat m ooSihaio UraJaMv* »vla T«m>t>. .v,,«. ti««™. «.. ». ui« no ja « ff ti., 5oo po u l«a » gld.. ta Satrt leta ft *ld. »O kr. - fo„am«zn* |*filk» „* trankira., HokSnUi li nJ^IjVlo " IO bivaj o nn npnmufcTu ,„t traiikah » Trita po S kr., v fi.riol in v A|«avUlai no nila m po.la.u«a) zarlfriniji ™poRcdb!-prlvcend • ^ri kVitkih( Jilm.ih i - A*™*™««. reklainaiuj« in maerate prejema Opravnlitv«, via Tarnata, »Navi tiskara«.. črkami plačuje za T-ako beiedo /kr P P * 1 drobnlmi Velikonemska politika. Kedo moro tajiti, da ni nemški narod dones najmerodajniSi narod, in đa napreduje v vseh strokah; nemško drŽavo denes vlada močna roka in ona drži državno auktoriteto na najvišjej stopinji, reči so sme, da so Nemci dosegli vrhunec državnega razvitka. Temu narodu mislecev, ki je celo »toletje neumorno delal na svojem du-levnem in državno-političnem napredku, bila je sicer sreča jako ugodna, ali pri vsem torn treba priznati, da je tudi znal razumno izkoristiti svojo arečo in da je bil dobro pripravljen Ba stopinjo prvaštva, katera ga je doletela po krvavej vojni leta 1870. Kakor pa razumen človek, kateremu se posreči, da dospć do najviših človeških ciljev, prav tako tudi narodi v svojoj velikoj sreči postanejo preoholi in začenjajo misliti na velikanska podjetja in na take cilje, ki vzbujajo opreznost in energični upor drugih narodov. Tako na priliko je zdaj z Nemci, do katerih visoke kulture imamo sicer veliko spoštovanje, vendar pa jih no tooremo oprostiti navadnega greha presmelih in pa tiste poželjivosti, ki se tako dobro izrazuje v francoskem reku: «L' apetit vient en mangoant». Toplomer ljudskega mišljenja so učenjaki vsacega naroda, po ,njih se posebno izražajo nagibi in svojstva naroda, kajti ti misleci gotovo najbolj uplivajo na duSevni smer vsacegu naroda. Kaže pa se nam posebno v zadnjem času, da nemški veliki učenjaki kaj radi piSejo in dokazujejo o bodočem Širjenju neinStva na vse PODLISTEK. Italijanska Slavij a. (Dalje.) Ko nam pisatelj tako popiše Btaro-mesto ali (j*dad, ki je na vsak način važno v zgo iovini našega naroda, začenja se po nekakem opravičevati, zakaj j« prav za prav pisal knjigo »Slavia Iialiatia«; pravi naej drugim, da se mn je očitalo, na je s to knjLo vzbudil neko prašunje, katero 1"e v Italiji uz-; popolnoma zaspalo in ako ie ni, potem bi se s takimi knjigami uteunolo poostriti, namesto d i se za to skrbi, da popolnoma zgine z sveta. Pisatelj s^ opravičuje blizo tako le: Žalostno in sramotno je bilo, da ni bil še od nobenega natančno popisan ta kot Italije, v katerem žive Slovenci, ter ima za se mnogo zanimivega, mej tem ko so vendar vd drugi že manjši kraji Italije uže natančno popisani. Kar pa sh tiče patrijotičnega učinka, zagotavlja pisatelj, da, za pravi učinek jamči prošlost beneških Slovencev in bode Odgovarjala tuli bodočnost, in ako je njegova knjiga tu in tam presezula meje ter se spuščala v politiko, to nema v sebi nobene nevarnosli za [talijo, ker Italijanska Slavlja je uže zadosti dobro omejena in ni nobene geogi-i.fične in etnologiČne zveze mej to in drugimi Slovani, torej tudi ne more na prvo vplivati občna slo-vauska propaganda. Ali t roko je pokazal, kraje, posebno pa na jug ;n «icer «dale.Č» dol mej slovanski svet do Balkana, pa do Carigrada. In prav ti nemSki pisatelji, ki vedno poudarjajo ekspanzijo nemStva, jako so občutljivi, ako vido, da so na priliko tudi Rusi Sirijo in delajo propagando za Slovanstvo, oni porabijo vsako priliko, da Rusijo tožijo prod svetovnim tribunalom, ako so ta slovanski velikan le količkaj gane. Ali naj bi bilo Se to, kako pa kriče naSi Velikonemci, ako se na priliko v Trstu le zahteva, da bi se na c. k. gimnaziji podučovala slovenščina le par ur na teden več, nego se podučuje zdaj, ali ako Čehi odpr<5 kde kako privatno čeSko Solo? Vsa Nemčija je v nevarnosti in po koncu jo vos aparat takozvanoga vznemirjenja. Kaj pa, ko bi ti Velikonemci primerjali postopanje in pisavo Slovanov s pisavo enega njih prvih pisateljev o narodnem gospodarstvu, Viljema Roscher-ja, profesorja narodnega gospodarstva in finančnih ved na Lipskej univerzi, katerega delo «Kolonien» je iziSlo nedavno v tretjem natiska ia so po vsej Nemčiji močno čita. Na strani 341 te knjigo se čita: »Vse drugače bi so reči zasukale, ako bi se nemSko izseljevanje napoljavalo proti vshodnim sosednim deželam, to je proti rodovitnim, ali neobljudenim delom Ogerskega, proti poljskim pro-vincijam Avstrije, proti Rumunskej, Bulgariji in naposled proti onim delom Turške, kateri, ako Bog hoče, do se-vernega brega Male Azije postanejo dedsčina Nemčije. To je, kakor znano, ideja za ka- da Slovani onkraj italijanskih ra^j in suna Avst'ija, katera Slovane iz političnih uzro-kov podpira na vse mogoče načine, delajo neko ekspanzivno politiko, katera sega čez omenjene ital. m^j*, kar bi pa moral' tudi Italija posnemati in svojo propagando prenesti onkraj svojih mej. In nadaljevaje, pravi pisatelj, sem opozoril, 'ia razen navadnih prask in bojev, večkrat krvavih, za gospodarstvo ob istrskih in dalmatinskih bregih — v vsej ogromoej Slaviji, od Arhaniflja do Novega Bazira, od Astrahana do Ljubljane — se dela n > vsp kriplj-\ d"la se uspešno, morda odločilno za širjenje in ekspanzijo slovanskega elementa na vfcako stran m gotovo tudi proti Italiji. Prepričal se je celo psitvlj kadar je nabiral gradiva za svojo knj'tro. da Slovani onkraj ital. mej prebivajoči v zadnjem času prav pridno prei-kuiejo jezik, običaj i in kraje beneških Slovencev in da so o njih v zadnjem času več spisali, nego kedaj poprej In to vse v vsojo i na korist Slovanske propagande, kij ti-cega pa niso dosedai še storili It ilija ii v Bvojo korist. (Glej na Dilliko »Zgodovino Tolminsko« Rntarjevo, Gorica 1882.. zvezka I. in III. od 18S3 Ljubljanskega Zvona). In nasproti tem za bo ločnost domovine prevažnim faktom mi ne bi se modi držati za dobre zveste italijanske podanike, ako bi mirno gledali in spali mej zaspano množico. Kličemo torej na ves glas: daje uže čas, da te tdramima, da Študijam pro Ustavljamo Studije, iiiskavanjemiziskavanja, in konečno ekspanzivna napenjanja makim napenjanjem od druge strani, umejt se, mir nim potom, dokler to ide. tem'se je Friedrich List vedno ogreval in ne da se tajiti, da jo tega moža ženijalnost bila bolj praktična, nego teoretična. Tudi Rodbertus se je nadejal, da dočaka čase, ko turHo gospodarstvo pride v naročaj Nemčiji iti ko bodo nemški vojaki stali ob Bosporu; pa saj jo tudi Lasalle imel nemSko revolucijo kakor za naravnoga dediča jutrovega praSanja. Tudi jasno v bodočuost videči Leroy Beaulieu, (profesor na pariSkej univerzi) so temu menenju ne ustavlja in te stvari ne drži za nemogočo. V vseh imenovanih deželah bi se mogla vzdignoti, po osvojitvi mirnim potom, nova Nemčija, katera bi glede velikosti, obljudenosti in bogastva celo prekosila sćaro Notnčijo, in katera bi bila najboljša trdnjava proti vsakej nevarnosti od strani Rusov in panslavizma. Te deželo bi se dale po nas (Nemcih) prav tako izkoristiti v narodnogospodarskem pogledu, kakor Mississipska dolina in oddaljene zapadne dežele severno-amerikanskih držav, posebno v obziru na faktično izključivno3t porabe. Celo iz vojaS-kega staliSča bi se moglo te dežele na podlagi našega (nomSkega) občnega oboroženja prispodobiti za naSo rabo, bodisi neposredno, ako bi na novo obljudene dežele postale deli neraSkega cesarstva, torej po anektiranju, bodisi posredno, ako bi saj z nami stopile v trajno zvozo. — Gotovo sta za izvršitev vsega tega potrebna dva pogoja: ugodno nadaljno notranje razvijanje nemSke državo in pa ožja zveza z resnično pomlajeno Avstrijo. Ako pa obstojita oba ta pogoja, potem ne bi se bilo več bati posebnih," nppreskočljivih zadržkov od zunaj. —« Kolega Roscherjev, imenitni profesor narodnega gospodarstva in finančne vede na dunajskej univerzi, Lorenz von Stein, je uže pred Roscherjetn svoje rojake tako-le označil: V vseh germanskih ljudstvih je nek čudovit nagib, da niso bila nikdar in na nobenem polju s tem zadovoljna, kar so i mola. Močno in odločno je to ljudstvo v brambi tega, kar imenuje svoje; ali brez počitka si prizadeva dalje proti nepoznanemu; odkar ima svojo zgodovino, vidi se, kakor da mu zemlja ne čaje miru, dokler si jo popolnoma ne osvoji in samo uživa». Tako pišejo in sodijo prvi nemSki učenjaki, tako uče mladino, mej katero so nahaja tudi mnoga slovanska. Kaj čuda, ako po takoj učbi naSoj mladini upada narodna zavest in so je v nejlepSih letih polasti tisti pesimizem, ki je uže dosti naSih izvrstnih talentov uničil za naSo stvar, za naS narod 1 To pa, kar piše Stein, popolnoma potrjuje in podpira sodbo njegovega kolego Roscheija in dokazuje, da so Germani v resnici nenasitljivi; Ogersko, Poljsko, balkanski polotok tija do Bospora, vse te dežele morajo posredno, ali neposredno postati nemške, vso to uže zdaj nemški učenjaki reklamujejo za veliko Nemčijo, — in kaj bi Slovani k temu rekli?! Naj se le drzne kak ruski ali drugi slovanski učenjak pisati knjigo, v katerej bi hotel posnemati nemški izgled ter delati načrte za bodočnost, do kam mora segati Slovanstvo, in Do tega sklepa smo morali priti, ko smo studirali Slovane v Iialiji živeče in politične meje italijanske. Tako piše gosp. Podreka in še dost avlja, da ga bo veselilo, iko kedo drug iz enakega ital. stališča kaj boljšega, temelitejšega spiše o tej važnej zadevi, karmu vtemelji zavest, da je spolnil se svo|o knjigo vhoko patrijotiČno lolžnost. V svoj >j opravičbi, zakaj je pisal knjigo o beneškin Slovanih, torej pisatelj kaže svoj'1 prave nagibe, njemu gre za to, da Italijo opozori, naj dela propagando tudi mej avstrijskimi Slovani. — Ali kakošno? V-nlar ne slovansko; kedo bi mogel ozbiljno misliti na to, da Id hotela Italija s peščico svojih Slovencev v imenu Slo-vanstva poteanoti morda precej par milijonov avstrijskih Slovanov na se ? Kateri resnobni človek bole smatral Tolminsko zgodovino in par spisov v Zvonu za slo-vensko-avstrijsko propagando mej beneškimi Slovenci"7 Kedo bode pač verjel, da naša drž ivasama podpira tako propagando? M' menimo, da g. pisatelju ali niso čisto nič znane naše razmere na Primorsk m. ali pa, da je svoje argumente čisto iz trte /.vil, da se opraviči, ali pa neio prikupi javnemu menenju, vladajočemu onkraj Idrijce, osobito me| ono stranko, ki bi rada odrešila Piimorske Slovan« bre/. njihove volje. Kar pisatelj piše o tem, da je treba agitaciji ali prizadevanju proti postaviti drugo prizadevanje, to bi Re dalo pač na Avstrijo obrnoti, ki premirno gleda, kako se v Primorskih deželah dela italijanska prop iganda; nikoli pa ne na Italijo, katerej j-i treba dati spričevalo, da si ne le vestno* temuč tudi nevestno prizadeva, da bi svojo ekspanzijo porinola daleč čez svoje politične, Zgodovinske, narodne in naravne meje. Da hoče pisatelj tudi beneške Slovence postaviti v vrsto Iredentašev, to nas sicer veseli vedeti, toda iz narodnostnega stališča je to čisto neosnovano, pravi pravcati monstrum! Lepo in dobro pi je od gospoda pisatelja, da v oddelku »Alcuni guai« (nekatera gorjesaj itulijanskim pisateljem dokazuje, kako oni napačno in brez vsucega poznanja stvari, o katerej pišejo, sodijo o slovenskem jeziku. Antonini, imeniten furlanski zgodovinar, ki imenuje v svojej zgodovini Fnrla-ni je jezik beneških Slovencev, hastardiruno, pokaženo, čudno, surovo narečje, slično jeziku, ki ga govore ljudstva onkraj gora, Slovenci, Vendi, Korofci imenovana in katero narečje je močno pomešano z ro-manŠčino. Pisatelj primerja to sodbo se sodbo ruskega Imenitnega filologa Baudoin de Gourteoay-a. kateri se je izrazil, kakor znano, oa se jezik beneških (torej tudi drugih) Slovencev najbolj približuje če-stitemu jeziku, v katerem se opravljajo obredi ogromne ruske cerkve. Pisatelj otgova-ja potem listu Fan-fulla, ki ie v štev. od 26. julija 1884 pisal uvoden članek pod naslovom: »Un Mi-crobo« in v njemu nasprotoval knjigi »Slavia Italiami« in mej drugim rekel: da ie 4 do 5000 ljudi raztresenih po furlanskih gorah, kateri govore neko barba sko narečje barbarskega jezika«. E D I N O 3 T videli bomo, kako bodo vsi nemški! časnikarji kričali iu vikati ter Slovane! tožili, da so se pregrešili nad človeštvom itd. (Konec prih.). Družba sv. Mohora in okoličani. /Konec.) Tudi t. (j, poverniki bi morali to družbo tem gorkpje priporočati. Nekateri store tuai slednji prekoristen in hvalevreden čin ; dobro vedoč, da ljudstvu premno^okrat denarja pomanjkuj^, v čisu, kader se yi družbo lahko vpiSr, nagOv.vHijo 'ji ni vstop in potem tudi plavijo enoletno naročnino rekoč, da jim dotični denar povrne, kadar bode imel, ah kadar pride po knjig«. To se ve, to je hvalevredno poč-?-njanje, kojega pa ne inorem nikomur vsiljevati, ker tak povernik lahko trpi last'io ško.to. S tem pa ljudstvo navdušuje za to družbo in tako mnogo pomcre k njegovej izobrazbi. Ne moremo si kaj, da ne bi obžaloval i, da je tu v okolici le pičlo število mlade-ničev in drklet, ki bi te družbe knjige čitali, kar pr ljudstvo gotovo izpodbadalo, da bo brezi skrbi pospeševalo materijalno in duševno blagostanje. Poročevalec Hiibner je Izrekel ministru pripoznanje za dano izvestje. Na večstransko prašanje glede trgovinske pogodbe z grškim kraljestvom je minister izjivil, da popolnoma pripoznava važnost trgovinskih razmer z Grškim. Ministerstvo zunanjih zadev se je tega prašatija z vso ozbiljnostjo lotilo ter so dela za razpravo x Grškim uže skoraj dovršena in upati je, da se uspešno dokončajo. Ob enem pa se bolo morale urediti tudi brodarstvene razmer«. Pritožba zoper družbo »avstrijski Lloyd« dade ministerstvu saŽleni povod, da bo nanj ozbiljno vplivalo. Gled6 turških ž leznic jo minister opomnil, da je turška vlada o tem važnem praŠmji tako zaostala, da Še ni določeno, kde se imajo zvezati in komu se imajo dela izročiti. Minister je posebno poudaril, neopravičeno zavlačevanje te zadeve po turškej vladi, kl je od Sultana uže dovoljene pogoje za oddajo in grajenje železnic kar naglo zopet ovrgla, nove pogoje razpisala ter društvu za vshodnje železnice določila dobo, do katere jih mora sprejeti, če ne, zapleni mu uže izvršene črte. Glede odškodnine v Aleksandriji meni minister, da se ta zadeva k malu reši. Na konferenci za vredbo zahod nje afiikanskega prašanja bode Avstrijo zastopal avstrijski poslanec na berolinskem dvoru. V preračuntkim odseku avstrijske delegacije je 5. t. m. govoril minister državnih financ Kallay o bosniških zadevah; is tega govora posnemamo to le : Letos se je le malo roparskih čet prikazalo v deželi, a niso se nabrale v deželi, ampak zunaj nje, iz begunov, ki so ostili v Črnejgori. Umorjena sta bila dva vojaka in en častnik, drugih moritev in večjih ropov ni bilo, ker je razen vojaštva tudi prebivalstvo roparje proganjalo, črnogorska vlada pa je nad 100 begunov ul« v Ulčinje oddalila, 30 pa jih avstrijske) vladi izročila, ker ti se niso udeleili nobenega hudodelstvu. Minister dalje razlaga, da imajo okrajne gosposke vedno več dela. Z uvedenjem razprav o malenkostih je narastlo prepirnih primer-Ijavav od 22.261 lanskega leta na 98.263 letos, katerih se ja 95.473 uže rešilo. Razprave o malenkostih imajo na prebivalstvo jako ugoden vpliv; druge pravde, ki ne spadajo v to vrsto, pa so se letos zmanjšale na polovico. — Gozdnarstvo je še zelo zanemarjeno, vzrok temu je svobodna raba lesa in paša; uprava o tem še ni mogla nič zdatnega storiti, ker vlastninske razmere Še niso urejene in bi ogled velikanskih gozdov predrag bil. Za vredbo te zadeve se je sestavila posebna deželna komisija; zadevajoča dela so se še le v dveh okrajih pričela: ljudstvo zelo ieli vredbo gozdnega posestva. Dežela se je uie popolnoma zmerila, do meseca junija bodo katastralne karte končane, potem se napravijo zemljiške knjige, s čemer se začne prihodnje leto. Pomožna delu za to so uŽe dognana in tudi osobje je uže določeno. — O železnicah je minister rekel, da je železnica Mostar-Mvtkovič v delu in da bo gotovo do 15. junija, če ue prej, izvišena, želeti pa bi bilo, da se potem najprej izvrši črta Sarujevo-Mostar, ker bi se s tem vsa dežela zvezala z morjem. Ker je mogoče le majhnim ladijam do Metkoviča, želeti je, da se zgradi postranska Črta od postaje Gabela do Gruža v dubrovniŠko luko. Jako važua bi tuii b.la železnica od postaje Buna skoz Nevesinje do Gačka, tedaj do Črnogorske meje, ker ta Železnica bi lahko posreiiovala ves promet v severno Črno-goro. V."žna bi tudi bila železnica o i Sarajeva do srbske meje, ker bi avstrijskej trgovini v Srbijo in Albanijo pot odprla. Tudi bi koristna bila železnica Tuzla -Doboj, ki bi se lahko podaljšala do Drine na Sibskej meji. Soline v 'luzli bi se s tem jako povzdignole. Taka mreža bi deželo z vsemi druziml d^ž-lam1 zvezala in avstrijskej trgovini odp. la nove kraje. — Tudi razvoj ljudskih šol napreduje. Letos se je odprlo 15 novih šol in je zdaj 64 splošnih in 75 konfesijonalnib ljudskih šol. prve obiskuje 4442. dnge 4303 učenci. Letos ja učencev narastlo za 631. Upati je, da učiteljišče v Sarajevu ustreže po-trebam. Glede novačenja se je mnogo zbolj-Šalo, ker se je prebivalstvo z brambeno dolžnostjo sprijaznilo in tudi politične razmere so vedno ugodniše. Sledilna komisije o katerej se je sploh mislilo, da je mrtvo rojeno dete, ker nI bilo od nje nobenega glasi, končala neki svoje posv« to vanje ter dotične nasve{9 predloži cesarju. Ti so dvojne vrste, talrf, ki spalajo v področje vlade, in taki. katerim je treba potrjen ja državnega zbora. Driawuih železnic svet je imel 4. t. m. pol načeln štvom trgovinskega ministra prvo sejo; izrečilo se mu je več predlog v pretres, ki pridejo na vrsto v prihodnjej seji. Nazadnje so se izvolili trije odseki in sicer za vožnji red in tarife za osobe, za trgovinske zadeve in tretjič za splošne zadeve, opravilni red itd. Na Reki je bil zopet g. Ciotta izvoljen za župana. Na vernih duš dan pa so na* pravili Madjari i njih privrženci z Italijani vred veliko demonstracijo na grobu pokojnemu Matkoviču, ki si je velike zaslug« pridobil za — Madjare i za nerešence, a za lastni narod ta mož nema zaslug. Prijateljstvo mej Madjari I nereŠenci se bode še maščevalo. Vnanja dežele. V Rimu se je 4. t. m. slovesno odprl čeBki kolegij. BudeviŠki Škof je blagoslovil prostore in gojence. Po slovesnej boŽjej slulbi so se delile spomenske svetinje. Italijanski kralj je prišel 4. t. m. ▼ Turiu z svojo rodbino. Drugi dan so se v razstavi delila darila razstavljalcem vpričo kraljeve rodbine in se je dalo 153 Častnih diplomov, 55 zlatib, 174 srebrnih in 1896 bronastih svetinj. Belgija ni imela poslanca pri papežu, odkar so bili na krmilu liberalci, zdaj j« zopet imenovan in sicer baron Pilleurs-Hiegarts. Ji Sudana so poročila še vedno vsa zmešana. General Wolseley je dobil poslanico majorja Kitschener iz Legnela od 2. t. m. po katerej je prišel Mabdi pred Karturu z močno vojsko In zahteval, naj se Gordon uda; Gordon pa je odgovoril, da bo Kartum dvanajst let branil, vsled tega se je Mahdi brez boja umaknol r Emmek, dan hoda od Kartuma proti jugu. Misli se, da Mahdi zdaj ne napade Gor* dona. — »Agenzia Štefani« pa poroča is Kahire, da je Gordon prve dni meseca septembra zapustil Kartum z 2000 vojaki, ki so mu zvesti ostali ter se odpeljal s par-niki proti Berberu, tu pa so ga uporniki napadli, ter mu pokončali vse brodovje, le ena ladija je prišla v Merok v Senaar in Gordona je Mabdi ujel. — Zopet druge-vesti celo imenujejo poveljnike, ki so vojsko pri vzetji Kartuma vodili, ti so: Ihr ahim-el- Abi I Valad-Badr,Mustaf i-Iba-3lF;.kib, Ab-dallah-Valid-Fakih, Šejk Fanlo in Mohamed Osuian. Govori se dalje, da seje krivi prorok obrnol proti belemu Nilu i da ga pričakujejo v Duemu. Mahdi je imenoval prvega svojega sina, Josufa, za vladarja Kordofana in Darfurja, Mabdi sam pa je prevzel vrhovno poveljstvo vojske; tako poročajo turški časniki. Iz Egipta pi se poroča, da so uporniki ponoči od 3. na 4. t. m. skušali razdreti dela železnice pri Suakimu, a vojaki so jih odgnali. V Kahiri se govori, da je Wol-seley poslal h krivemu proroku poslanca z nalogo, da mu ponudi vladarstvo Sudana. S Jrancotho-kitajsktga bojilia poroča Biere, da je 30. oktobra v J, nthe poslana kolona došla hegoČo kitajsko vojsko ter jo hudo potolkla; druga kolona pa je na poti proti mestu Faingnien. Iz Shadgaja se poroči v »Reuters Bureaut, da 6e je poskušnja, narediti mir. mej Francozi in Kitajci, popolnoma razbila. V severnej A,ntriki bo skoraj brez dvomhe izvoljen Blain za načelnika republike, ker je dobil v Novem Jorku 5000 glasov več nego Gleveland; to je odločilo zmago republikancev zoper poŠteneje demokrate. Deželni zbor kranjski, (XIV. seja dne 18. oktobra t. 1. ) (Konec.) Posl. dr. Poklukar izreka zadovoljstvo, da je po-d. Apfaltrern tako odločno preklical svoje besede ter omenja, da je tudi on uovoril nekoliko preostro, a to so pov* zročill neosnovani napadi od strani na- EDINOST Srotnikov, oaebito pa od strani poslanca iRChmanna, kateri pa sam ni storil svoje dolžnosti iii morala bi mu tudi njegova lastna stranka izreči nezaupnico. Potem se prične specijalna debata o deželnem proračuna. Posl. Robič predlaga, naj se premen-Ijive remuneracije in pripomoči za deželne uradnike in služabnike zaračunajo pri zakladu. pri katerem dotični uradnik ali služabnik službuje. Ta resolucija se vsprejme. kakor tudi resolucija finančnega odseka, naj se faudarmerijske potrebe zniiajo na 12 300 gld. 1 Pri naslovu «Javne stavbe* izreka gosp. deželni predsednik baron VVinkler, naj bi se cesta skozi Kopačoico uvrstila mej okrajne ceste. Posl. Detela omenja, da se to zgodi, ko bode cesta dovršena, ter ob jednem predlaga, nuj bi se v letu 1884 ostali znesek kredita za cestne stavbe, ako bode treba, smel porabiti v ta namen v letu 1885. Ta predlog se vsprejme, istotako se vsprejuio vsi gori navedeni predlogi od-•ekovi. Dalnja točka dneVnega reda je poročilo odseka zaradi režije v blaznici na Studenci. Pri tej točki sta dve poročili, namreč poročilo odsekove večine in marjšin*. Poti. Detela kot poročevalec odsekove večine predlaga: »Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča, da stopi s kongregacijo usmiljenih setrA v dogovor glede premeuiba dotične pogodbe z dne 21 avgusta 1880 v ta namen, da se več točk dotične tarife zniža, na podlagi deželnemu odboru podane ponudbe z dne 25. septembra, Št,. 691, kakor tudi gledč v tej zadevi pridobljenega gradiva, ter da sklene t omenjeno kongregacijo za deželni zaklad ugodnejšo pugoabo zaradi hrane in postrežbe za blazne na Studenci. V tem slučaji p?, ako bi sa dej-lnemu odboru to ne posrečilo, pooblasti, se isti, da redil usmiljenih sest a pogodbo z dne 21. avgusta 1880 do 15. avgusta prihodnjega leta odpove * Pri tej točki se uname daljši razgovor, ker manjšina hoče, da se usmiljenim sestram pogodba takoi odpovć in zavod sprejme v lastno režijo, nazadnje pa se vspreiiue predlog večine. Pri poročilu S 3., marg. št. 19 do 22 letnega poročia, predlaga upravni odsek: •t Letno poročilo $ 3., marg. fit. 19 do 22, vzame se v znanje. 2. Deželnemu odboru se naroča, deželnemu zboru predložiti v prihodnjem za sedanji nov načrt močvirske postave, pri katerem se bode ozirati na raznolike razmere.* Posl. Deschmann nasvetuje: «DeJel-nemu odboru se naroča, naj potrebno učlnl, da se napravijo v $ 13. močvirskega zakona zaukazani podruŽni odbori.* Vsp rej m 6 se predlogi upravnega odseka z dostavkom posl. D^schmauna. Posl. Detela poroči ustno v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah o točki Vil, zastran znižanja cene soli in urejevanja domovinske pravice, Poročevalec nasvetuje, naj se visoka c. k. vlada nasprosl, da dela na znižanje soli ter da se sestavi načrt zakona o domovin-•tvu. Posl. Faber poroča v imenu upravnega odseka o prošnji: a) županov velikolaške sodnije. da bi se novinci nabirali v vseh sodijskih o-krajih; b) vtč ribniških občin za nabiranje novincev pri tamošnji okrajni osdnijil c) občine Idrija, da ki se novinci nabirali v Idriji. Prošnjo se izročijo C. k. deželnej vladi, Po 1. dr. Samec poroča o prošnji ob-čine Bi u uiica za pomoč zoper cigane. Psi. Sukije opisuje kratko a drastično nadležnost oi strani cigano/ ter navaja prilična vzglede, kako je moralo prebivalstvo škodo ti peti po tej zaplodbi. On omenja mnogo pripomočkov vdodpravo te nadloge, a predloga pravi da neče staviti, ker se ta zadeva mora korenito priskuti in preudarisi. Vsprejm6 pa se naposled ti le predlogi upravnega o iseka: 1.) Visoka c. kr. tlada se prosi, da skuša po svojih f.odredjenih oblastih dognati domovmsivo ciganov, ki po našej deželi pohaikuiejo, da skuša poizvedel, koliko in katere ciganske trope imajo v naši dečile pristojnih ciganov, naj se izroči vRern sod-nijaui. političnim oblastvom, žandarinerij-skemu poveljstvu in vsem občinam na Kranjskem. 2.) Vse c ganske trope, katere niso v katero oiičino naše dežele pristojne, imajo s® iz nage dežele iztirati in se v ta namen prosi slavna c. kr. deželna vlada da opozori vsa žup.nstVii, c. kr. okr. glavarstva in vse1 žand mnerijske postaje na ukaz minister-stva za notranje zidave z d č 10. maja 1851, št. 11 277, oziroma na ukaz mini-sterstva za deželno obrambo in javno varnost od 17. avgustva 1869, št. 2«00, in še na ukaz ministrstva notranjin za iev od 17. novembra 1872, Št. 17.432. 3. Slavna c. kr. deželna vlada se prosi, da izda glede izdavanja potnih legitimacij ciganom, podredjenim oblastvom enak ukaz. kakor sta ona dva namestoištva ni-žjeavstnjskega od 26. avgusta 1865 in 27 julija 1869 in da zabrani neomejeno izdavanje potnih listov ciganom, o katerih ie obče znano, da porabijo svoje legitimacije kot dovolilnice ta potepanje in bera&nj*. 4. Slavna c. kr. dež lna vlada naj blagovoli potom političnega ministerstva obr-noti se do vseh sodnij. da izrekajo pri obsodbah jaradi potepuŠtva tudi ciganom nasproti v zmislu zakona od 10. maja 1873 pripor v prisilnej delavnici, na kar uŽe tudi ukaz miniRterstva notranjih zadev o l 14. januvarija 187i opomina. 5. Deželnemu odboru se naroča, da stopi z visoko vlado v dogovor gledč spremembe odgonskih postaj v hranilne postaje in o napravi delavskih kolonij. Prošnja cestnega odbora radeškega za olajšanje cestnih bremen se — usliši ter dovoli se prilična podpora, katero določi deželni odbor. Prošnja cestnega odbora ribniškega glede 20'/, prikla ie se usliši in dovoli se ta priklada na neposrednje davke. Prošnja občin" Prem zaradi prikla I za organista se izroči deželnemu odboru v rešitev. Poročilo o dopisu ministerstva glede priklad na žganje se vzame v znanje. O popravkih na krško - grosupeljskej cesti se vsprejmd ti le predlogi: 1. Deželnemu odboru se naroČil, da zaradi pridobitve dotičnih tehničnih ope-ratov v prvej vrsti gledć ceste od Grosupljega na Novo Mesto skoz Krko in od Crmošnic na Blatnik do Vršič v lastnem delokiogu potrebno ukrene, oziroma da v to sviho najame sposobnega tehnika, ter da uotem, ko je te operate na lici mesta pregleda), o vspehu, ako mogoče, uže prihodnjemu deželnemu zboru poroči. 2. Nova cesta od Grosupijega na Krko ostane tudi leta 1885. v neposrednjej oskrbi deželnega odbora, kateri se pooblasti, da dotične tro&ke po dosedanjem načinu plačuje iz deželnega zaklada. Poročilo o S 3. marg. št. 2., 4, 6. In 18. letnega poročila se vzame v znanje ter se izreče visoki vladi zahvala za dovolitev uravnave vod& na Vipavskem. S tem je bil dnevni red izvršen. Potem se rešiio Ši le le prošnje: Prošnja trži^keg i kraj nega šolskega sveti se ne usliši. Prošnja učiteljev logaškega okraja se ne more uslišati. DeŽelno/boi Bko zasedanje je dovršeno: Gosp. delelni glavar grol Thurn se zahvali potem gosp. deželnemu predsedniku za njegovo blagotvorno in neumorno sodelovanje in poslancem za njih trud, poudarjajoč, naj bi vsak poslanec delal z vsemi močmi na to. da preneha narodnostni prepir ter nastane popoten mir v deželi. KoneČno zakliče Nj. veličanstvu cesarju trikrat »živio!« »hoch!«, na kar poslanci tudi trikrat zakličejo »Živio!« Gosp. deželni predsednik baron Win-kler, zahvaljnioč se gospodu deželnemu glavarju, omenja, da so poslanci letos po polnem zadostili svoj* j nalogi ter si mogo vrnoti domov s zavestjo, da so storili svojo dolžnost. V imenu slovenskih poslancev zahvaljuje se gogp. deželnemu glavarju posl. Svetec, rekoč: »Slavni zbor! Dovolite, čestita gospoda, da tudi jaz v svojem in, kakor se nade jam, tudi v imenu svojih drugov izrečem našemu prefestitemu deželnemu glavarju našo najtoplejšo zahvalo za njegovo modro, vselej primerno in nepristransko vodbo. s katero jo ravnal mnogoštevilna važna opravila te slavne zbornice in s katero je vedel nasprotja, katera so v posamnih slučajih neizogibna, tako blažiti in pomirjevati, da plodunosno delovanje slavnega del-dneua zbora nikdar ui nobene škode trpelo. Vsprejmite, Čestiti gospod predsednik. za to naše popolno priznanje in našo odkritosrčno zahvalo«.(Klici: Dobro! dobro!) Potem zaključi gosp. deželni glavar letošnje zasedanje. DOPISI. Ig Uoniovela na 26 oktobra. — (Birma. Napredovanje Kontoveljcev). Kaj bi ti poročal, draya »Edinost« o prihodu, o sprejemu našega mil. škofa. Gotovo ni bilo na vsem Škofovem potovanji veličast-nejšega sprejema, neuo pri nas. Posebno znameniti so slavoloki. Prvi je bil pri Pilu, okrašen z venci in mnogovrstnimi zastavami. Mej zelenjem sta bila dvu napisa v slovenskih barvah. Nič manj lep ni bil pt-ed cerkvjo. Velik škofu? grb je stal na sredi in iz spodnjega se je vil svilen trak s zlatim napisom: »O Mati! tvoj verni je sin, Pravico ima do tvojih svetinj«. Slavolok naj lepšega deli in menda tuli najlepši je bil postavljen bolj v vasi. Mnogo vencev in zastavic ^a je krasilo. Z belim cvetjem obdana sta stala dva napisa : Prvi proti cerkvi obrnen : »Ves Kontovel se raduje, Ko viši pastir ga obiskuje«. Diugi, proti pokopališču obrnen: „Spomnili amo se tudi naših mrtvih; Naj v miru počivajo!« Pa niso le slavoloki krasili vasi, temuč tudi mnogo avstrijskih, narodnih in drugih zastav. Hiše so bile s zelenjem in raznimi zaaUrl olepšane. Tudi cerkev, kakor se je sam mil. škof izrazil, ni bila še nikoli lepše okrašena. Posebno prižnlca je lepega dela, da malo tacih. Po stenah fo viseli venci, katere 80 nule mladenke pripravile. Sprejem je bil veličasten. V procesiji so šli Kontoveljci do Vrha čakat mil. škofa. Po vsej cesti ie poklekovalo ljudstvo pred višjim pastirjem, da sprejme blagoslov. Na | p rej je šel »prevod v cerkvico M. B. potem pa v farno cerkev. Zvečer o mraku je bila razsvetljava. Na zvoniku in pred cerkvijo je gorelo več planmiic in bengalični ognji in mnoge rakete so Švigale v zrak. Veliko ljudi se je zbralo pred farovžem. Tudi pevci, pod vodstvom g. Pivk a, postavili so se pod okno in zapeli mnogo slovenskih in hrvatskih pesmi. Po dokončanem petji so doneli živijo-klicl, prihajajoči iz unetih src ra dom in vero. Mej tem je stal mi!, škof in drugi čč. duhovni pri oknu, ter se po gospodu župniku vsem vaščanom si čuo zahval I. Drugi dan ob desetih je bila sv. maša in birma. Mnogo ljudstva iz bližnjih in dalnjlh krajev j* prišlo ta dan k nam. Veliko gibanje je bilo po vasi in gostilni-cah, kder se je točilo prav dobro domače vino. Popoludne ob štirih je bil odhod. Spet se ie pred cerkvijo veliko ljudstva zbralo in klečeče sprejelo blagoslov iz rok višjega pastirja. Beseda .,z Bogom!" prisilila je veliko solzic v oči. Ljudstvo je zaklicalo: „Srečno poti'* in spremilo škofa do Pila. Pri Pilu je stopil v kočijo. Uneti ž • vijo-klici so ga spremili iz vasi. Ne vidi se le tukaj napredovanje Kon-tovelcev, temuč tudi na drugej strani. Mladeniči in možje pozdravljajo se z besedo: „živijo!",,,Živijo Slovenci!*' Italijanskih pesmi se sliši prav malo ali nič. Mladeniči in dekleta se uče le slovenske in hrvatske pesmi. Res, dobro napredujejo, pa upam da v kratkem bodo še bolj, ker od ust do ust gre beseda: „Mi smo Slovenci 1" To se moramo pa zahvaliti našim narodnjakom, posebno pa g. župniku, kateri skrbi, da se narodni ponos širi v našej vasi. Tedaj Kontoveljci, le hrabro naprej I Ivan z Vrha. II. Bistrica, 4. novembra.— Zadeva vode Bistrica-Reka postaja uže v vseh oduošajih smešna. Dne 24. oktobra so bili povabljeni županje od okr. glavarstva v Bistrico. Se ve, da so v takih slučajih županje za pot z občinske blagajnica odikopovani, kar je naravno in postavno. Ali janeževskiin botrom (tako namreč sploh imenujejo Janeževce) se to ni zdelo ni i i naravno, niti postavno. Rekli so svojemu županu: ako hočeš iti. hodi zastonj, ako ne, pa ostani doma, kajti mi gremo lahko satni, ter tako občinski bia gajnici 1 gl. prihranimo. Rečeno, storjeno. Vzdignolo se je vseh 19 botrov s županom vrtd, ter ponosno korakalo proti Bistrici. Smešno je bilo, ko jih je gospod okr. glavar po vesti prušal, po kaj so prišli, a še smešneji je postal prizor, ko se je stvar razjasnila. Sline so pa potem cedili, ko je g. okrajni glavar županom poti izplačeval, a izmej 19 botrov je dobil forint samo župan. Tako se je nad temi Bkopci osoda še isti dan maščevala, kar naj bode jim za poduk, da človek ne sme biti preveč skop, niti preveč nejeveren. Domače in razne vesti. Premeščenja In imenovanja Minister pravosodja je dovolil, da se pri okrožnen sodišči v Uovinji nameščeni svetovalec deželnega sodišča Klement Mrak premesti k deželnemu sodišču v Trst ter je namestnika državnega prav-dnika Edvarda Leitnei v Trstu imenoval za svetovalca pri deželnem sodišči v Trstu. Oficijal najvišjega sedišča na Dunaji Feliks Bognolo je bil imenovan za adjun-kta pomoćnih uradov pri višjem deželnem sodišči v Trstu. Kancelist pri goriškem okrožnem sodišči F. Cigojjebil imenovan za načelnika pcmoČnin uradov pri omo-njenemsodišči. Pristav okrajnega sodišča Mihael GabrielČiČje bil vsled lastne proč-nie iz Labina v Tolmin premeščen, in za okrajnega sodišča pristava sta bila imenovana avskultanta Karol Kovačič za Komen in Ahii Calogiorgio za Labin. Svetniški tajnik v Rudolfovem Rudolf Ulepič pl. Krainfels imenovan je deželne sodnije svetnikom v Novem mesti. Občni zbor polit, društvu Edinost boo* juti i popoludne ob 3'/, uri v Katinari. Nadejati se je močne udeležbe od vseh strani, posebno ker Labone ta zbor tako strašno peče. Stipendija. Razpisana je štipendija ustanovljena po Jakobu Ćernetu v znesku letnih f. 157.50, za katero morejo prositi dijaki c. k. ljudskih ali pa srednjih šol, ki so v sorodu r. rajnkim ustanovni-kom, ako teh ni, dijaki rojeni v farah Tomaj, Opčine, Povir, Sežana in konečno dijaki rojeni v TrŽaŠkej Škofij. — Prošoje po dotičnih šolskih vodstvih na Škofijski ordinarij v Trstu do 30. t. m. Kola vrh lovca. Nek Italijan, posestnik v Kadinu ob lovcu in prijatelj naših okoličanov nam piše, da kmetje okoličani ob lovcu močno žele, da bi se zopet odprla ljudska šola na lovcu, ustanova Revoltella, ki je zaprta, odkar je šel v. č. gosp. Karabuič v Kim. Po tem gospodu okoličani okolo lovca pač močno žalujejo. ker je bil dober uč.telj mladine in prijatelj okoličanov, — Iver pa so otroci zdai zapuščeni brez šole, žele, da bi sft prej ko rnogoče imenoval duhovnik za lovca, in da bi se potem šola zopet odprla. Čudijo se sploh ljudje, da se 8 to stvarjo toliko časa zivlačuje in ne vedo, kaj je temu uziok, saj duhovnik bi se lehlco dobil, — Mi k temu dostavljamo, da kolikor smo se mogli o tej stvari podučiti, ne bode več dolgo, da pride duhovnik na lovca, in sicer tak, s katerim bodo ljudje gotovo prav zadovoljini, in morda prav zarad te osobe se je imenovanje t.ekoliko zauleklo. Razpisane službe. Pn tukajšnjem uame-tništvu je razpisat a služita kunci ista s plačilom v XI. razre i. Prošnje do 15. decembra t. I. načelništvn -n želnega riamestništvii, C. k. finančno vodstvo raz* pisni« službo sluge. L°tno plačilo 800 gl. in 175 gl.sluŽhnniškega doklada, ter prosto stanovanje in uniforma. Prošnje do 22. novembra t. I. na gori omenjeni urad. Malte fini so gospodje od magistrata ! Znano je. na ;e urednik-slamar lista ,,L' Indipeudente- nek Marko Bas č (Italiano puro sangue). „L'Indipen-dente" kakor list ne more imeti podjetij, pač pa njegov slamar! — Zbali so se kolere, kolere se pač vse boji, ali kako storiti, da še celo ta strah pomaga Irreden-tarjem? Mestna zdravstvena komisija je sklenola, da desinfekcijo, dotično delo izroči „L'Indipendentejevemu" uredniku, Marku Basiču, ta kupi par sodov in jih vsak dan napolni z vodo, katerej primeša po 10 do 20 litrov one tekočine, ki je se« stavljena iz fenične In žvepleue kisline in stane le nekoliko soldov, za to vodo pa plačuje Maiku Basiču vsakih 10 dni nad 2000 «ld., tako sicer, da je šlo dose-daj iz mestnega žepa v ta namen uže nad f. 21.000, in akoprem je nadaljna desin-fekcija popolnoma nepotrebna, Ž njo Se vedno nadaljujejo. — Ali Marko BasiČ, ki je slamar pri listu, slamar je tudi pri tem podjetju; denar gre v Žep ,,L'Indipenden-teja" kateremu se gotovo nemamo zahvaliti, da nas ni kolera obiskala, pač pa, da imamo v Trstu iredentaisko kugo, katero moremo vrh vsega Še drago plačevati. —• Hvala lepa za tako gospodarstvo! Tržaške novosti s Seja mestnega tbora bode denes zvečer ob 6 uri. Na dnevnem redu je mej drugim tudi pritožbi proti uničenju sklepa o mestnem šolskem nadzorniku po namestniŠtvu. Treba je, da zopet ideino poslušat, kaj bo to; našim ljudem pa skoraj ui treba pt*i-pproČ.ii, da se mirno vedo. Mesar poiuje, Dalmatiner, ki jeTrŽa-čanom preskrbe! cenejega mesa, iiua mnogo nevšečnosti s Tržaško kasto mesarjev, večinoma Iredentarjev, Če tudi slovenska korenine sinovom. — To kasto so od nekdaj „Piot-Messisti4, rabili za svoje namene, za to pa so jim priskrbeli tudi previlegij, de smejo občinstvo dreti. No, ker je Po-duje uničil ta monopol, zato strašenj* in maičevanje. V nedeljo zjutraj je prišel v mesnico Dalmatinskega poštenjaka nek TržtŠki mesar, ter začel se sekiro okolo sebe mahati, da so ljudje na vse strani bežali ter lovil Pod ujeta, da ga ubi je. K sreči so bili stražniki pri rokah, aii pet j h je bilo treba, da so vraga ukrotili, uklenoli in peljali v z »por. — A ne zadosti na t-tn: Vtorek popolu lne je bil Podnje v klalnici, in od tam je šel v bližnjo iio^t lno; druai mesarji to videči, gred6 za njim. Ntjprej pijejo mirno, a zabavjajo od daleč Podujetu; ko se ta le ne oglasi, je eden zalučal kozarec vanj, dnu in 5 stori enako. Poduje je bil primoran bežati, ker d-ugaČ-« bi ga bili usmrtili. Mesarji za njim. V sili uide v neko prodajo duhana, katero so gospodarji zaprli s ključem, a mesarji, 6 do 7 mož, hot-b po vrata razbiti. — K sreči je doŠla pol cijska straža in mesarji so /bežali. Prijeli so jih Ices-neje 5 ter jih gnali v zapor. — >L'Indi-peudente« piše, da je Po inje kriv vsega, ker je šel po svojih opravkih v klalnico, da je imel doma ostati, znajoč, da so Tržaški mesarji budi na njega. — Taki so liberalci! Svobodo za-se ; diugiiu bič 1 Sramota za Trst in vse tiste, ki vzdržujejo tak list. Mej Kanibale pošljemo take svobodnjake! Gospa Iiahel Burton. soproua tukajl-njeg;i generalnega konzula angleškega, je predvčeranjem 52 izvožčekom in 28 voznikom, ki svoje konje lepa rede, dali EDINOST remlj\ Zgotovila j« ta plemenita gospn, da v prihodnje Še obdaruje take izvoiČke In voznike. V saboto in v nedeljo, ko je BIo na tisoče in tisoče naroda na pokopališče, videl si krasno gospo, ki je bila f>ri mitnici iu dajala voznikom listke, ka-eri po bili potem mitnice prosti. In to je Mla zop-t ista gospa. Obrtmjski nadzornik g. Dr. Valentin Pogačnik je prišel v Trst, da nekatere obrtnij'ke hiše pregleda in se o stanji obrtnikov prepriči. Samomori. Predvčeranjem v noči se je zlatar Nikolaj Foggia v svojem stanovanji v zgOrnjej Kiaiboli št. 74. ustrelil z dvema streloma. Zapustil je lepo premoženje blizo 'I, milijona gl. Povod samomora j« bila bolehnost.— Vse veliko premoženje podeduje njegova sestra, ki j* žena nekega Ptotnika na Dunaii. Ni pol milnega so našli na kate* dralf>kem trgu v sredo ob 11 uii zvečer pod 13 uietrov visokim zidom 20 letnega rokodelca Feliksa Cocolo, ki se je po nekem pri njem našenem pismu soditi iz obupnoeti vrgel raz onega zida; prenesli 60 ga v bolnico, kder je drugo jutro umrl. Dva pelČa tukajšnjega polka Št. 61 sta se v sredo v velikej vojašnici s puškami ustrelila. foskulen samomor. 48. letni pek Janez Coj iz Havnice pri Gorici, ki je bil nedavno od tam odgnan, hotel se je v novej luk i Ttopiti.Nek ogljar ga je potegnol na suh ) in izročil policiji. NetreČt. 70 letni Kadri'2 Ivan se je predvčerajšnjem v ulici Punta del forno pO kaplji zadet zgrudil na tla in precej mrtev ostal. Ubil se je v četrtek na postaji delavec in ud del. podp. društva, Viucencij Harek; ko so namreč hoteli ljulje deske razkladati z necega vagona, zvrnole so se deske nani in ga popolnoma zasula in /.mečkale. Mož je bil še mlad. 32 letni samec. Policijftkft. 70 letnega fakina Alojzija D. je policija zaprla zarad posilstva na 11 letnej deklici. Grdoba! — Fikina Rudolfa R. je policija zaprla, ker je ukrade) nekemu kokošarju, ki je prenočeval v nekem hlevu v ulici Coroneo, iz žepa, ko i« spal, mošnjo, v katerej je bilo 13 gl. — V sredo v jutro so nekemu vozniku iz Tržiča neznani tatovi, ko je šel skozi Greto, vzeli kovčeg s perilom in dve ko-Barici klobas z voza. Arestant Anton Mingon;, 36. letni mornarje včeraj zjutraj zbežal iz krimi* nalnega zapora. Zasačila je policiji 3 fa-kine, ki so zadnje praznike rahili nož in ranili par /judi. Ispred porotnega *o«llj§5a. Pred poroto je stal 4. t. m. 24 letni Karol Pavani, kondukter omiiibusov, ki je strelni z revolverjem na svojega nekdanjega kontrolorja Barfy-a z namenom, da ga Ubije, ker gaje zadnji preganjal Ta namen je sam obstal,ali v svojem zagovoru opravičeval se s tem, da ga je Barey neusmiljeno preganjal in večkrat ob kruh pripravil. Vsled tega je hotel samega sebe usmrtiti, ker pa mu je po naključbi kontrolor prišel v obupnem trenolku na pot, zato je najprej na njega strela), potem pa bet I tuai sebe usmrtiti; ali nenadoma mu je stružnik revolver i*bil iz roke. — Ta izgovor in pa dober zagovornik, • ")•/, avat. renta .... 9ti • 40 • l>lnice narodne banke. . 871 • — » Kreditne delnice .... 201 . 50 • 1 ondon 10 lir sterlin . . 122 • 55 » Napoleon.......— » — » Ć. kr. cekini...... 9 » 70'/, • 100 državnih mark ... 5 • 78 » Pevci delalskega podpornega. društva se vljudno prosijo, jutri, to je v nedelje 9. t. m. priti ob 2 uri v društvene prostore. Tržno poročilo. Kava — tendenca jako trdna, cene so postale celo više. Prodalo se je i5oo vreč kave. Rio po fr. 49 do t f50. 1000 vreč Santos po f. 47 do f. 61, i50 vreč Java Malang po f 58 do f. 62, Portorico stane f. 88 do f. io3, Cevlon plant fr. 90 do fr. 125, Poper Singapore f. 9') do f.94, Bata-via f. 84 do f 83. Sladkor — tendenca zopet slabša, vsled tega mlahova kupčija po nižih oe-nah. Prodalo se je te dni 5coo vreč sladkorja po fr 19 do f. 22 i pol. Poslano.*) Gospodu Janzu Fišer-ju, bivSemu sporo-Čevalcu c. kr. civilne kouilsje itd. zdaj v pokoji v Trstu. Velika nesreči, ktera je zadela mojo družino, zavzela je bili dalje časa vse moje mišljenje — in zato sem se toliko čuB'i mu HI z odgovorom, kakorŠnega mi častni čut veleva dati na Vafto poslanico dne 24. septembra t. I. v št.77 »Edinosti«. — Tutii seui nameraval zaprositi kazensko postopanje proti Vam v obrambo svoje žiliene časti; toda mož, kteri jo Vam morda prijazniši nego meni mi je odsvetoval — in odnehal sem. Vi gospod trdite da je Vaša gospa hči zgubila svojo zlato uro na mojem dvorišči, da eem bil jat navzoien, ko se je o tej zgubi v moji gostilni govorilo, da sem sam k temu pritrdil ko so rekli, da ure niso našli. Da je to neresnično, nesramno zlagano, o tem se eklicujpm ne samo na vse one, ki so tistega dne v moji hiši bili, mariveč tudi na Vašo visokorodno go&po hčer Albeitino Martinelli, pa na jezično njeno deklo. Nobeden me ni videl, me ni mogel vi leti, ker me tistega dne niti ni bito doma. Uro sem našei Še le par dni po prihodu Vaše gospe hčere. Ker pa nisem vedel, kdo je uro zgubil in tudi na uri ni bilo zapisano, čigava je in ker nisem vsegavedeč, shranil sem uro, dokl«r sem po/.vedei pravega lastnika. — Saj take u-e nosijo tudi druge gospe, ki prilično pri-hajajo v mojo gostilno, ter utegnejo biti nič man) plemenite in bogate od Vaše hčere. Pravite nadulje, da je bila v cerkvi naznanjena zguba ure. Mogoče, a jaz nisem sliS il oznanila. Zakesnivši se, ostal sem kakor mnogo drugih pred cerkvijo in tam ni bilo ničesa slišati. Necega dne ne vem prav kdaj — pride klepetulja dekla Vaše gosp^ hčere po vino. Ž* na stopnjl-cah v kl-ti čujem svojo deklo in rajnko «opropn prašati, ali se je že našla ura. na kar pobiram vrnivšl se z vinom iz kleti o kakej uri se govori in pozvem, da je gospa M. zgubila uro. Jaz pravim na to: »ura ni zgubljena, počakaj malol« Grem po uro, a preden jo izročim dekli, pr <šam jo, naj mi pove, kaka j« zgubljena ura, da se prepričam ol» istinitosti. Ko vidim, da so popis vjema z najdeno uro, jo dam dekli, da jo izroči svoji gospej. Ako bi bil jaz res lak, kakoršneca m« gosp. F. obrekuje. mari bi ne bil lahko ure zatajil niti besedice omenil o njej in še manj jo izročil ii>k|i. V tem slučaji bi ne bil smel gospo 1 Fi?ar prilike moje poštenje javno sumničiti in grdili — na kar je že večkrat prežil — in ura bi bila ostala za gospo — zgubljena. — A. jaz sem uro iur naravnost in hrez UakotSneua koli poroštva uročil dekli in jo pri tem le v šali ooprašal, bili dala go*pa kaj naj-devine? Prav rada bo dala 5 gld. odgo- *) Za takove članke jo uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva. Urodn. vori rf*kla. nra je zlat i in vrelna kacib 50 gM. Par dni potem gre gospa M.irtluelli sprehajaj? sfj mimo moji hiše jaz pa sem prišt-l slučajno na prag. Ko n»e zagleda reče mi porogljivo smeje se: »Ste našli mojo uro; bravo, braro. dobrol In ja«: »Pa moja najdenina, oh jubljenlh 5 gold.« »Zi najdenino pa hodite ine tožit, drugače Vam je ne dam«. Te besede, nekako čudno izgovorjene, kakor bi se bteh gospa 7. menoj norca delati sn nif» ze',6 n^všeČnO dir-nole. Lepa zahvala in dobro plačilo, si mislim — in sklenem koj, da ne odneham od terjatv, do ktere mi daja postavu pravico, da si 1)1 ne bil ser gotovo ui vinarja zahteval in to tem manj, ker mi j s dobro znano, da od Fišerjevih ne odleM z lepi kaj okroglega. Zahteval sem torej pismeno zasluženo najlenino in na to mi P' šlje gospa, v strahu, da jenetoži^n, po dHill 2 gld. Iz tega se vidi, da je -gubljena ura vejjnla 50, najdena pa le 20 gld., da jej je torej v času, ko je iz mojih rok prešla v blažene ročice visokodušne gospe M. cena padla za celih 150 po sto. Kikor sem zvedel v Trstu, jezilo j« gospoda FiSerja strašansko, da je njegova gosna hči najdenino plačala. Generozna duša I Gospod F. pravi v stoji poslanici, da je našel gostilničar uro na dvorišči lastna hiše, kder je bila gospa M. kot gost. Da, bila sje pri enem kosili in kaj za to? Dalje pravi, da je gostilničar uro že imel, ko ie gOMpa po njej popraševala v njegovi hiš!. Koga? Njega gotovo ne! »Druzega ni treba« nadaljuje F., »občinstvo naj sodi, ali mu je šla najdenina«, /šentana najdenimi, kiko ga peče!) »in ali ie prav ravnal da je uro 4 dni zadržal«. Kakoršna posoda tak dub. — Jaz sem si popolnoma svest, da sem uro koj izročil, ko sem lastnika po-tiedcl — in da aem jo izročil brez kakor-Snega koli poroltva za najdenino, ktero sem s početka le v šali zahteval in potem Se I« resno terjal, ko sem videl, kako umazano se ravna. Po vsakem načinu pa je terjatev najdenine v postavi vtrjena in ne obsega nikakega nepoštenega dejanja. — FiSerjeva izjava ni po tem takem nič druzega — nego izraz plemenite visokodui-nos ti, kakorSna ga tako odlikuje — da je v tem oziru uže povsod znan — kot pretarČtn V Rifenbergu dne 17. okt. 1884. J. Ličen* Br. 13900. Služba okrajnega ranocelnika. Služba okrajnega ranoclnika v Cir1