FnitninB ptočme»nottrclnl. XVII. leitnlk. 1939. november 20. 12. numera. •¦ V Mesežne verske novine* Vu Intenl prSkmurske evang. Slnjorfje reditel I v&davnlk i TLISAR JANOS, Murska Sobota. Ček računa št. 13,586; imč »Duševni list" M. Sobota. Cejna na cejlo leto 20 Dln., v ivdnslvo 30 din., v Ameriko 1 DoB., edne numere 2 dln. Izhaja edn6k na mčsec. Naprejplačilo gorivzeme vsaki ev. diihovnik i vučitel. Ho konci cerheunoga leta. Pa" smo na ednoga cčrkevnoga leta konec prišli. Dosta liidi to niti ne opšzi, dr kalendari to ne kLže, i ttidi zLto ne, ar stem so niksi znameniti dogodki ne vkti-perprikapčeni. Na porgarskoga leta konec pa tem bole pazijo, i či li samo za eden moment, ali donok si premišlavajo od to-ga, kak preveč hitro tečč i mine vremen. Silvestrovoga dnčva predgar — čas je ne vkttperzv^zani z predgancov, ar čas po-vs6d i vsdkomi predga. Samo to je ža-lostno, da kelko ludi, telkovrstno je tudi tolmačenje tL predge. Ar vsaka nj^na reč ednomi poniznost, driigomi premenlivost, ednomi radost, drugomi žalost gldsi. Kak lepč mesto najdejo tdkšega hipa eden po-leg drflgoga ti bogamolčči i veselj^ držčči Ifldj^. Cerkevnoga Ieta predgar pa je mi-lošČa. Premenlivost cčrkevnoga leta sveti nikaj ne pomeni, ali nam pa ki v Kristu-šovoj sktipnosti, v cerkvi živ^mo, more da natn to pomeni: pa je minolo miloščeed-no leto z dosta dragimi prilikami. Ar ne smemo pozabiti na to, da je cerkevno leto od Boga ddna draga i sveta prilika na to, naj posltišamo i čujemo Boža velika dela, kak so ti od začetka dana nam za naše zveličanje. Zgodovinski advent, božič, veliki pe-tek, vflzem i drUgi svetki se nigddr ne pon^vlajo pred nami. Gospod Jezuš Kristuš i se je li samo ednok narodo, ednok je mro i z mrtvi goristano, i spravo nam je k šenki odpiiščanje naši grehov, novi žitek i vekivečno živlenje. V od leta do leta nazajprihdjajoči svčtkov sveklčči zaman iščeš Njega z telovnimi očmi, Božega sina tak nemreš viditi. Ali edno pa leko skti-siš, to je da leko čuješ Božo reč, štera od Njega govori, štera nam spoznati i dokd-zati ščč za nšs včinjeno veliko delo cd-kttpitelstva. Leko pa čuješ to Božo reč tak, kak so vsa od začetka mao nastanola. V vsžkom c^rkevnom Ieti od začčtka, od abdceja mao leko čOješ Boža velika dela. Tak postane cerkevno leto milošče osnovna šola. Ali kelkokoli cčrkevni let pa li za-dobiš, nigdar ne boš li samo to občiito, da je cerkveno leto li samo milošče os-novna šola. Vsdko edino leto eden-eden razred postane za tčbe. Dosta, vseseleko navčiš v toj šoli, ali popolnoma vonavčiti se nigddr nemreš v njej. Milošče šola vsig-ddr m& i vsigdar bo mela za tebe navuk i včenje. Cerkevno leto i njčna dela ne bodo samo ponavlajoča se i dugočasna stara nota. Vsaki advent, vsaki božič, vti-zem, risdli nova i nova obečanja i gtesi mdjo za tčbe. Vsaki dčn mL svoje brige, praviš ti, zato pa zarazmiti moreš, da rdv-no tak vsako cerkevno leto ma svojo mi-sijo, svoje veliko zrendeliivanje i cil v tvojem žitki. Cerkevno leto tudi ma vzgdjajočo po-dldgo, fundament, na šterom je gorizozi-dano. Te fundament je sam Bog zidao z Stran 134. DUSEVNI LIST november 20. pomočjov Sv. Diiba" T6 je bldjženi okvir, šteri se brezi velike škode, kvdra za nds, nemre zapraviti i porušitL Božo vzgajajočo reč rad, ponizno i bogajoče moremo po-sliišati i zdržati, Bog to žele i čaka od na*s. Zakaj neščemo donok posltišati i zdr-žati Bože reči? Zakaj nemreš rčden biti i postdti v poslušanji i Bože reči ? Ar ne po-slušaš i ne zdrž.š rad Bože reči, zatotudi ne razmiš Boža velika dela i zdto ttidi ne-mreŠ zadobiti Božega blagoslova i miloš-če. Na božič, na koledi si istina bio v cčr-kvi ali celi advent si pa prespao. Na ve-liki keden si se ii samo na poli skrbo, i zdto si se ne mogo veseliti viizmi. Na risale smo te pa žL nš vidli, vroči letni čas te je pa popolnoma odvrno od obi-skavanja Bože hiže. I ravno zato je pre-minčče cerkevno leto ne bilo za tebe mi-lošče leto. Kak tisti dijak, ki rad izostdne iz šole, preveč zaostane v včenje od drugi svoji pajd^šov, tak si se tudi ti sam na zddnje mesto nazajvrgo v milošče šoli. Pa tvoje mesto je ešče nL zasčdeno, ne je včddno driigomi, nego ešče čaka na tčbe, da se povrnčš i nazajprideš. Čaka na tebe celo verno sprdvišče i čaka tebč milošče B6g. V cčrkvi bi tudi radi čtili tvoj glas pri popevanji, pri molitvi. Od bremena tvoji veliki grehov te sam KristuŠ ščč oslobo- diti. V milošče Š61i je vse gotovo i pri-pravleno za t^be. Hodi, prihdjaj zdto vsig-ddr bliže i bliže, notri v cčrkev, pred Kris-tuša z istinskim pokoročinenjom. Zovč te milošče B6g, zovčjo te verni bratje i sestre, zovčjo te znova z v srcč segajočim lepim glasom adventski, novoga cerkevnoga leta zvonovje: Ovo Kral tvoj ide k tebi. T6 vekivečni, te živi KristuŠ prihdja nam, naj nas v tom novom cdrkevnom leti na po-kore, na preobrnitev, na našega žitka po-svečenjd pot pripela. Hodite bratje i sestre, paščimo se k Njemi i ostanimo pri Njem. Što zna, mogoče nam je Gospodni Bog to no-vo cčrkevne leto zravno i osodo za zddnje leto svoje milošče. H. Vih6rje. ~ (Pisao Forgdcs Endre. Poslov. FHsLr J6no5 ) Staroj naturi jegosta gratalakrv, Liiča se semtš, kak od sunca žgani crv. Na vse kraje kmični obldcje visijo, Tak, da sunca obršz v-kmico pogrozijo. Eden čas je povsčd velika tihoča, Stdro zemlo prfde glčdat nčbe Oča. Vo vdere, pomeče vihčr diidnjajoči, Z-velkov silov trobi semtd vdčrjaj6či, Zemle zgrožani prah zdigne i pepeli, Dugo gjegjnjovje tak nanizavati vči. Penezi i diiša* (Prlpovgst.) (Poslovenčo FLISAR jANOŠ.) Zafslino bi nam ^sfgddr z fdkšln; občute-njetn potrebno bi!6 vkGper faidti z-timi sašiml, či b\ to slednje naie vkiipprebivanje bilo. — Ali dnčvne skrbi vu zitki naprepridoče zburjave, vu naml zbfidjene naklonosti, nateliko zas(a?iajo pri nas ta dobra čfttenja, tak da se naie dule ne-morejo gori pozdignoti proti ednomi višišerai žltki. — Zato bi narn tak trbelo pri vsakoj Kristuiovo) vcCčrji vživanji eatiti, misiiti, kak je Gospon Kristuš misio z-vučenikmi pri slednjoj svčtoj vc-l€t\\. — Ne samo grehov odpOičanje čakati, nc-go na to tudi misliti, ka ednok vse, ka je naie, ka nam je drago, to moremo nlhati i od njega se ločiti. — Premisliti bi nam trbelo: Jeli smo se poskrbeli za \€ svoje ? Jeli smo pregrešili proti njim? Kakii spomenek ostane za nami? Ci bi zda mogli odha"jati, jcli bi te to ?u mirovcosti godilo? Jeli do se ikuzfli za nds? Jeli nas ne-pozšbijo hitro? Tškia pitanja na"j napunijo srd-ca naia. — Premlslite si, či vam sunce zšjde, mo« goče te ete veččr obslednjim vzlvali trsa lad. Kakše misli zbodi eto vu vsii srdcaj? Ka ste bill vi tim svojim? — Ka ste njim nihaii vu ti dfihovai? — Za toga volo hitite vu miri živeti zevsetc!, prcstoplžnja, to hfido na dobro povr-noti i ta zamudjena se paščite doprinesti 1 Kr5t-ko tra bidti že vremen vaie! Bojdite zšto pri-pržvleni vu duhi! . . . — Zakoj volo se miidijo duie vaie vu totn, naj se dozori vu vatni i€ svčti nagib? ZAio, kx te eden etak pr4vi: jas sem oe kriv, ov je za-blodo. li se pa odpovedava: nevem, jeli se zi-stinom nameni zmiriti i-mcnom? — Tetretji pa: Ci se dnes zmirim žojim, že vutro pa zične joi Sto i sto t&kil miiel te zbtidi vu dfibt. novcmber 20. DUŠEVNI LIST Stran 135. St6 Išt staro rastje gečl, Idmle, prašči, Na visiki strmcaj gosta megla stoji. Kuste kaple deždža hladijo vroči zrak, Z-šter'mi poleva zemlo napunjen obldk, Vč-v5 strelf z-sčbe nčba bistro strelo, Štera obldke na ta"le deli vrčlo. Kumes liiča morje, veliko vaiovje, Skrivajo se stvarč, trepečejo Ittdjč. I či duže plčše, vragometno zemla, Cinkajčči lanc svoj vldči, vozi semta*, Grozno treska nčba: opiiščen je kotLr, Vse, vse je fundano, z-kčm je lddao hatdr. — Vera ti pomčnka, trošt vu cLglost spa* dne: wJaj! — Pltani dčn" de, nišče neostdne! Ta nčbe srditost nam od grehov guči. Ah, vsi mo vkraj! AH vihčr henja, tnuči! Obldk ta" odhaja, kak pokoren sluga: Dokončala se je že vihčra tuga. Pa je siva nčba, či bdr gder meglena — Črstvi je grdtao zrLk, otaVla se zemla. Vršeni se ndras, človek, stvLr veseli, Okoli nds se vse oživi, zeleni. Spžvajoče ftice od veke na veko Lečejo, — dlčijo B6ga delo velko. Z-n6va se spomen^ Bog z-grehšnoga sveta, Obl^čati zdča njiva, pold lepa. Opomina nds, naj verjemo v njem — v-B6gi, Ar je i vihčr blagoslov v-njeg^voj rOki! GIčj bdr, gda liidj^ sami rčdijo viher, Gda je žnjlh srdc preišla lubčzen ino — Dva", brata, držina, ali hflda žlahta, Se svddijo med se'ov, za ničes pernjšta. V5 vderč sl^p, svaja, trčbiti zača zvir, Srdce, diišo, napuni zla besen nemir: Potvdrja, ogrizava eden drflgoga, Tečč žnjih vust gniisnost, kak voda z-obldka. Poštenj^, zavednost, se globoko vtoni I vse, ka je zamaz se skaže, nakloni. Pozoji, kače vkup, so ne tak smogorne, Kako liidl vidis med sebom okorne. Visiko gor' liiča div^e dfiše sopot, Pokdpa, zakapa vse ružno naednok, Ka bližnjega snaži i včini vrednoga, Da ga postdvi pred driigim odurnoga. To dobro občiitnost je zgiibo pri rodstvi, Zato na križ r&zpi vse dobrovolnosti. Tak besne v-človeki vddrjajoči vihčr, Sopi vu njem smrten i vtepeni čemčr. I gda obldda, v-prah sklači tuydriša, Zgizdava, nadiiva se, sebč zvišava. Teženo pravico diči tč hudi sin, Pri porobi stojčči, kak inda Kain I či se vo strobo odiirnosti vihčr, Verješ, ka grata, henja, pride želen mer? — Prepraviti srd i zadomeščdvanje, Liibčzen spraviti, nepogovdrjanje: Je prekrdtki k-tomi e'nga čleka žitek, Kakštč si je dugi njega tfl prebitek! Jeli je pa Jezui i-tikšlm goridjaajem molo, gdi jc erkao: »Oča odpUstl njim, dr neznajo ka čtnltol* Jeli ]e koga vd nihao i satno zi te niš-terne je vmro na križi ? On je za vse iteo mreti. — Jeli je činio rAzloček, gda je pravo: nNe se-demkrdU nego sedemdesčtsedemkrdt trbe odptistitU" Jeli ]e samo na te edne cflao, gda je pravo: mTram vu vaši okd) nevidite, all trdho pri drbgl napamet vzemetel" — Zato ladje stopte vu tnfr sevsakimi, ar li tak bodete mogoči z-Bogom vu mlri živcti. — Nihajte ti vgrešenje, odpOstite proH vam vgreS^čim, — ^r te li tak mšte troštati, ka I vam odpOsti Oča nebeski vaie vgreienje. — Nemfldte sel — Skrlvomš i natiho pride Gospod! Naj čista bodejo srdcd vaia, ka gdakoli pride, naj dobre dfiše n&idel" . . . Tak je predgao diihovnik i tč reči so ?u Nanike dufo tčgnole. Tak je {fitila, ka se tč reči •ploh na njenl italii glihajo. Ržvno tak, da bi ed-no vitvidOče oko glčdalo vu nj^no dfišo. Viaka reč je eden-cden oster bič bio na n\& srdce.tak da bi jo nikša omutnost obsčla, gda je duhov-nik hen}ao, čfitila je pri kak grozno globokoj prepasti stoji i čfijc glšs: »Ženska, tti je tvoja vdra, mentb) dftšo tvojol" * Pobita, omutna vu dfihi je ila z-cerkvi proti domi, kak tškša, štera čflti, ka je vn smrtnoj ne-varnosti, ali reiiti se raa, samo ka nevekakda? Domo je priila. Deca so jo že z-obcdora čakali. Ali tak, da bi hude dfiše nemirovnost vfdla na njih obrSzaj i njih nagibnost i gotovooat k-nje naj nje dušo polehšajo, ar kak je pitala, či so vse naiili k zgotovlenji obeda nje je hči z-več rečmi kak bi trbelo, prijaznivo odgovorila: samo oča falijo eščc, pred kratkim so jih okuli loga vidlli hodltl. Tak \t, Peier gazda je tam sedo pri kraji loga vu dflii globoko pobiti, tržpivŠi vu sebi: T6 tak ne bcde dobro. Deca se sploh razepiijo, Stran 136. DOSEVNI LIST november 20. Clovek, ki je pekla vreden kandidatuš Nepopusti, k-šteromi ma svoj strasen juš .. t * * Glčj bdr, gda kralov i naVdov viher vdčrja, Tere eden narod na toga ovoga; Gda e'n celi orsag v-krvi, v-ognji stoji, Poleg svoje vole smrtikosa kosi, Dudnjanje se čuje: rožj^ grozno treska, Vidi se bliskanje, šiukov besna praska, Deždž ide povoli, — retkogda je takši: Z-erdččov krvjov je pun ves potok vsaki Tak, da po!d, hatdr toča vkUp semele, Ta vnesč, prepravi narase vesele: Ludi redčvjč na zemli vkrfž Iežijo, Šteri vu boji od straha nezbežijo, Ki so se tak srčno sili prepretili, So smrti viheri na porob spadnoli, Z-šteri ni ednoga obraz ne pokriti, Vu medsebni grob de z-ovimi nofskriti I opiiščava zvir, žalost, mantro seja, Ka nespametnost za diko imeniije. ,,Ostre spice veja, smrt seja brunca cvet, Seja pogtibel na ete prekunjen svet." MeČi se bliščijo, zastave plohočo. Kelko nedužni de dnes, tu svo' krv točo! Tak r^dijo vel'kašje vderjajoči sldp, Šteri je ndrodom te kmične smrti trdk! Ino či se vtihša, opiišč&vni viher, PalaČe i kinče napuni jaja zv^r: Eti se dika glžsi nad obladnostjov, Tam se skuzi, j6če, z-britkov boleznostjoVj Eden orsag (robi oblddnosti diko, Te driigi vkttpstrti, geči moko britko. Čiije se tožba, čiije jo svekli vladdr: Zaka trpi to Bog, ki je vse Gospodar?!.. Viš čle'ka nadiitost, velika zvišenost Činl vsa eta i njega netrplivost. .. ;;: Od Kaina vremena je to tak v-edno : | I ostane dale gniisno i nesmerno, : , f Dokeč se nestrezni svet z-svoje sleposti Ino se nezbiidi z-kmične diihovnosti; ;/'s Velki, šiirki je svet, zemla blagoslovna: Pod nčbov bi lehko vsa v-rnčri živela. * * . * Oh mo domovina, joččči te pitam: Ka je popisano od tebe tam zgora?! Ci prvle, al' sledka bode vdčrjao vih^r: , Eto zemlo grizla velkoga ognja škčr Od zhoda, zahoda, divje črede prld'0, Skopajo nam velko jamo, kmično grabo, Gde se zda zori vlat, travnik je diš^Či, Či do tam tuhinci sem i ta hodeči; Ah narod, ki si bio krepek i gizdavi, • Či te orani i vu sramoto spravi, "v; Gda se bojuvavsi, žitka boj bojfiješ, Vu prah pobit spadneš, nika več ne čfljeŠ; Gda de ti dihanja sapa henjavala: Citt! nespominajmo! Tihoma. .. Tihoma! ešče do njega pogctarjali, pred držinov zgOoi ogiednost. Vertlvsnje (iidi neide tak, kak bi tr-belo. Pomali odide, ka je po oči herbao i ka po doj plačanji 2000 rahnški viie ostšne. — Ne, tu nemre tak duže idti. Človeka je sram pred decov. Tč prokletne kodiie ne bi miliivao zbičom od-tirati, ali ka bi pr&vla na to v6s? Nžjkr^tlce bi včino, či bi se z-ženov razpitati dao, icda bi vsški to lehko činio z svojimi penezi, ka bi se njcmi vldlo. Ali kakda naj vdvzeme zvrednosti žen6 juš? — Ne tonedešlo! Ali kkoncovi, Na-nika neraa več hibe, kak drfige ženske . . Ešče Či si človek dobro premisli . . . Ah. da bi mo-gčče bilo nazžj spravitl prveio blajženo stšvo! Ne bi roarao za te zgliblenl 2000 rahnški, da bi samo rair priiao nazaj. — Tak io se njemi vu glžvi misli bUdile. Ali n6 je znao, ka si ma začeti ?,,. Do tega mao je prišao Peter vu premiila-vanji, dokeč ga je ne zvonA bručči glds zdran-fao, itero je zda teliko zadenolo, ka je konec božoj iiažbi, Uk njemi je tadi cajt domo idti. DomO idtil . . . Ci jas proti dotni idem, se mi tak vidi, či bi me itoj z-palicov čakao do-ma. Hej, kak vse je nači bilo nigda! Tak sem hito domd, da bi tne voda gnala. Eičc sembe-žao, ni\ kak ušjhitre doraa bodem. — Kak lepi časi so bili tej i — Ah, da bi se naza povrnoli!... Ali, kakda bi mogoče bilo prveie čase na-zaj spraviti, vu tora je ne naiiao tanača. Tužno je baklao proti domi. Žalost njerai je gde britka, gde okorna bila, kak so njeral dflšo raisli nagibale. Razločni duhovni oblakov licojna se njemi je nc kazala na obrazi, tč je vedno dreveni bio. ravno tak, kak kakši leseni k^p, šteri vsigdar edno farbo kaže, Či sunce sija, ali pa deždži od iterogaštč kraja ga čiovck glčda. Z-(akšim obrazom je priiao domo i k-stoli seo. Plačno je bilo glddati, kik hitro i tnuččč jejo i žnjira t\ ovi tfidi. Tak da bi v- ednom vče-!eo košari sedeli i tak pazlivo jeli. Viaki je tak mislo, ka so vu Petra kmičnom obržzi bliiki i november 20. D0SEVNI LIST Strdn 137. NdYi glfisit dobri gtisi Vu vezdašnji hipaj vu razločni novinaj čte-mo od ,Eur6pe zdrfiženi držav". V Europi bar nega Zdffiženi držav, a$i v- Amenki jestejo. Pred djsta ietffij se je v Anerisri zdrfižHo 48 menši i včkš! držav, štere so nastavlle: Amerikansko zdrOženo držaco. Pri priflkl združenja so 48 dr« ?av voditeije, zavflpniki \5povedalit ks samostoj-ncst bar n?sduže gori obdržijo, ali do!i se zav6-žcjo da edna te ove n?gdar ne napadne. Napa-dajOče neprljatele z vkupnov močjdv doli pobi jejo, vu tej 48-mi državsj samo edne fčie penc-ze ngstavijo, z-edne ?u to drfigo brez pdtnoga lista lehko potfijejo, svoje pove brez carine \u te diuge prevažajo i. f. v. A!5ierlkansfeo zdriižeoo dr?d?o ml vsi dobro poznamo. dcsta naši bratov i sest6r žfve i pre-biva (anic Malo šiera fsmilija jeste, štera ne bi meJa tarn svojca, roda i znanca. Eti redov pisa« tel tOdi mara tam hčer z faniiiijo?, zetas roda i žlahto, ki tam v dobroj boddSnosti živ^jo. Riv-no tak to lehko pra^ijo od sebe vnogi drfigi do-niorodci ttidi I keliko faraillij žive med nataS, ki so dobcr Čas v Ameriki žlvoči, sebi lepo vred-nost priskrbeli, k-šteroj eti doma nigd^r ae bl mogli pridti, Tej tšScŠi se vsigdšr blajženo spo minajo z tsmkajžnjega njihovoga prebitka. Jeslc edna kapča, itera nas z-tioii tam živočimi vkii per prikapči. T6 je nai slovensk! časopis: »DG Sevni List" i »Evang. kalendari", po šteroru se dOhovno oni z mm\ i m! žojimi dotičemo. Zato jas to dfihovno kapčo ponficavii. po Dii-Sevnom Hsti pošlem mojega srdca pozdrav vsžtn vu zdiuženoj drzavi živdčitn fendsloveaskim bra- torn i sestram i proslm na njž Gospodnog^ Bogž blagoslov. Pd nas v Europi nega zdrtiženi držay. P6-Ieg posebno jestejo nienše a!i vekše držase, kak sosedje, šfere ržvno ne živčjo vsigdar (o&.mre vu vezdašnjem hipi) mirovno oied *?bom, ProtU vinstvo, k bGjni pr?pršylanj)s žavčže doli celo sferb narodov, geto bi pod nčbcv vs? lehko su mlri prebivali i velike zemlč blagoslov vživali, či ne bi Išdala vu nlki velik&iov srdcaj odiir-nost, nesirpnost, lakovnost i nadfihts zvlienost. Korni ie na hssek bojna? Sircmaikomi nžrodi ravno ne. Te je rad či zivttl mott! Ra?no zdaj, bar pd nas ne5 diidnjajo itfl" ki, rogščejo eroplani, tes!6 nedužni ludi krv, za-pržvIaJG vredaost, štero je bogaie ce'e zerale kvar i ndrodav trplenje. Pod bojne mantre plivpm se nšidejo dobre duif, napreidoči možje, ki si pre-mišJavajo: jeli ne bi biio mogoče i potrebnov-Europi iiidi se državaoj združiti ! ca Amerikan-ski načrt v jedinstvo vkflper stancti narodcra na mfr, na dobrobcdočnost i tak z-zemelskoga pe-kla vu biajženstva Eebeski crsag spraviti. Za-gviiino fei i ooim, ki svojo dobro bodočnost z bojnov lelfljejo po?ekšaii5 brez! bojne hltrej do« sčgnoli i vsi rarodje bi priSIi k ležešoj žitka sfa-?i i ne bl biSo teiko ne?61e med Ifidrai! grumi skrit?, šterl na to najmenše genenje v6 najdo vdreti. Vsaki je na pamet vzeo, ka se vu tugi vtonjenom pogledi nika kuha. AU ka je Pe ter bliže bio k joČi, kak pa ka bl bliska strel i grumlanco pusto vo, t6 so nl on, nitl ovi ne čfitili. Vsaki se je paščo svoj falat potrošiti i po« tom mcknoti. Nanika je tudi hitro v-kflhnjo odišla. Te nesrcčen Peter se je pa nč somno, ka se je žena zato paičila meknoti, Ar jejojoč preiragao i čatila je, ka se nje srdc6 poči. V6rt Je tUdi hitro gori stano od stola. Rad bi ešče ostano, ali bojao se je, ka $k kakša svaja naittne. Pa je den6Inji dča vu mlti šteo potroiiti. - Vu miri! Zato n je tak mislo, ka de sc najbSgie z dčmi Ognoti. A!l kama naj ide? Njetni je tOdi zmetno bi!6. Nap6tseievz6od6nok.žeied8lečodi-šao i te sl jc zaCao premišiavati, kama nai ide d naj potroši zveCarek? N.nli ^3^ obloka na.tr6gala aH de pa dale Š6? Oh, — pa kak dobro bi bilo obema doma t6 zvečarek potrošiti. Srdc^ bi si vu dve roke vz^la, prcd njega bi je djala i od-piiščenje bi prosila od njega. — T6 bi mi za-istino potrebno bilo včiniti za s^ojo, za ifidi, sli najbole pa za dec^ volo! AH da pa donok nem-rem kričati ra njim! — Ka bi mislo?l — Ali da je Peter dale šo i ne se je nsza po?rno, oblejalc so \o skuze i tak so nje doli tekle po obrazi, kak zpunoga potoka povoden, gda obiak spid-ne doli . . . Srdcč nje je jako težko bilo. V6 je ila na dvoriiče, okoli hrama je pogiednola, zglednola se je v-štalo i vu hlev. Mali prasci so se nje veseliii, štero so z repami migajoč skažuvali. Za to so pa za najem prgličo friike trave dobili. — Nanika je dale ila ?u sadovnjak, doli s! je sela i z pozdignjenoga mesta je okoli glčdala po rod-noj krajlni. — Kak lčpi Boži blagoslov se vidi povsud, kak daleč vidi. I tam, do šteri tnao oči Strdn 138. DUSEVNI LIST november 20. UthiB, Va b\ to zaprva teško š'o, s!! b> se pa ii leže nastarilo, kak pa tt z fervl prele?anjem i vršdnosti zničenjsm mislimo dobroboddčnos! sasfavit5! Neruog6Le je z-perom dcli sptsati. ešče i misfiti ss teško da, kak nezgovorno b*cijžen8*?o bl shajalo iiidi v-našem mdlom Prek;"iir|L N?.S prekmurski n&rod je delaven narod, v d&k* o čun pozovel — Tak je! — Kak nijhitre vkap morc zv^zati pretrgnjeno vezLJje. — T6 je zda jedino njč najbole svefo goridAnje. T;ha poniznost je jo obvzčla i z tdv prdva radost tiidi, ka zadosta moči čfiti vu sebi spu-niti to, fca nje je Bog za dužnost zravnao. I gda je Nanika mati tam vu sadovnjaki oblšdala s&-ma seb^, proti nčbi se je zglčdnola i tak se nje je vidlo, ka \t dosta boie bliiččča, kak je prvle tiž?adno bila. Nčba se je bole pokrila na zemlo, tak da b! se vjedinals i neba pa zemla sta edno gržtale. Tak da bi te nebeski tsir i njč dfišo obseo, tak da bi se nebčsa pokr.le na njo, štera či je ?u nami: se posvetimo i zemla se tfidi po-sveti pod r.ogami našimi. Pokreplena i znova porcdjena je hitila vu hižo. Golobje i drflga perotnina so jt, kak pri-jatelje naslediivali i sprcvajali do kftnje dvčr. Tam so čakali, dokeč njim je živiša nč dala. Pes je tUdi napre prišao i z repa miganjem je io prek po perotnin ierčgi, brez toga, ka bi je razplššo. Glivo si je vu vertinje krilo nagno i ne se je zburkao, ka se je mačka tUdi ta pridrfižila i i-tacov proti njerai segala vidoči, ka ikramble no-tri potčgnjene ma i vse je samo prijAtelska šžla ŽDJira, z ivojira indašnjim pajdašom. — Ik m\-rovnost i viipaznost je pri Naniki novo radost zbodila i gde psa, gde mačko je giadila. Eiče so se nje oči zaskuzile, gda je vidla, ka tevi dve »tvare za indainjega prijatelstva volo tfldi vu m6ri jesteta, kakda tak mož i žcna, šteriva je Bog ednoga k drfigomi stvoro, ne bi mogla vu Strdn 140. DOŠEVNI LIST november 20, nis napuni z ssetim cbčfitčnjem i misliis, da ra?no to (tšl\o dete najprei najde pot do naiega srca*. V vsakoj ženski je čut inaterinstva *ak močno razviti, ka edna pripovčst svčie hiitorije se nam nemre tsk globoko v srce stssnoff, kak to prlhajanje. I čas čakanja, čas prfpravianjs za t€ velki vesčli svetek naj bode nam ženskam večno pun studenec veselja i srečnoga pripra?lanja. Kak ve-sč!a je nsšsi deca v tom čas?, či njim v večer-nom mraki v iopioj h!ži pripovedAvsmo veS»o lepe pripovest! od maioga Jezušs. V vsakora kotl vid jo deca Bollčno čudo, pri vsakom rsa lom jsllčjj Iterc-ga ^idljo v zasnčženom iesi, njire zatrepečejo ctroška srca", a"r m\%W\o na bleščečo Božično drevo. Matf, ki rcat c;a!o deco donia, ne vzemi deteti to veseije! Odlepi se vs&kdenelnje skrb?, ki jo itcNo ?si v deneinjotn žfvlenjis ži?I te kratke itiri ledns Ad^enta za svojo deco, daj njhu vse, s kom je tvoja diiia napunjena, nsj se ti ne vnoža, vsfgdžr pondviti deci Božične pri gode, ar s tetn bcle I bole pripeiaS dcco k Je-zušf Tfldi deci je rcali Jszušek blfizJ, kak trpeči sln Boži, štercga trplenje cšče ne razroijo. Vldla sem v driigi krajov jiko iepo navddo. Mžti splele sia prvo Adventsko nedelo lepi okrogii jsličov vcnec, okinčan z pantlik&mi i štirimi ivečarai. Venec se obesi v sredino hiže ober stoia. Prvo Adventsko nedelo vužgč samo cdno svečo, vsako nadalnjo nedeJo edno več, tak, ka na zadsjo Adventsko nedelo gcrijo vse štiri s?eče< Teda znajo deca, ka naskori prihžja jezušek. Lepa je ta n&v&da. sarno ikoda je, da to nav&do pri nas ne poznatno. Deca se na^čšjc od cdne nedeie do druge Božično pesern, ksk veseli i gizdavl so, či ijo lejico gcripovejo pod gorečifiii svečami. Tak grata čas Adventa dcci i mateti čas prfprd?lanja5 čškanja. Tak je tudi z zorjenfcam!! Lepo je sedeti v gojdno v mričooj c^rk?i, sanso liič 8yejč tre-peče po Eijej. Glis diihovniks pride ozdaleč v naio srce, g!ds Ad?entske pesml je svetešnji, Ciide pun. Zakaj, dt&ge ženske prihajate tak malo k zorjenicam? Mrzlo je v gojdno rano! A!i vds t6 morc zadržati? Zato ostaaete domž? Nei je ^redno prihajsnje Jdsušs ii;a;oga ildova? Nsga več dela na po?šj, v hiži pa lejko cpršvite tDdi te, da se vrščate. Sstni sebe znorife za najlcpie, za to čakanje na Božega sini. Vso s?ojo dobro voio vkiipememite i pridite, vidll te, ka de vas že drGgič srcč gnalo. Malo svetko? mžmo v naioj e?ange!ičan-skcj veri, zLto bi narn dužnost inogls biti, da ete dfžimo, ki je tiižrno, z ceSim srcoir., z žel-nov diišov. Advent! čas prihšjanjs! A!i je nani nej potrebno, osoajžiti srcč, očistitl dfišo, ka bode-mo pripršvlenl, či pride niš kral — Boži sin — m&lo iiiblčao detece v jasiaj? Frlda Rovdts. miri vkupprebivati ? — Kak ds bi mogla vu pro-tivinstvil ži?eii, da sta že diigl čas vkiiper?! Deca so po ccalom časi žudi domo sprišH, li samo Peter je falio cšče, Nanika se je večkrai vozgl^dnola, — K-koncovi se je on iudi pomali stšpajoč domo prjbližž^ao, kak fžkši h»jo7, šteri vu vih6ri k pristaniiči hitl pridtl. — Nanike srdcč je krepko biio, gda je z3g;6dnola moža pobiti, z mišlenierti napunjeni obraz i vleččče stopaje. Tak da bi nje pomčokala vfipazen i bntrivnost. Ne je mogla duže v6ne ostati, reči povedati, njc-ga z-prij6tnim giasom pozdraviti. T6 je Petri tak teiko spadnolo. — Jeli me tak nemre počakati? — Tak si |e mislo vu sebi. Nemre me z-tihim večerom sprijčtf, eiče i v-nedclnom svetom dn^vi netnre potihšati srditosti? Skoron bi volo dobo naza se obrnoti, ali samo njemi je cbraz bole poparjeni gratao. — Nanika je kvečerji prestrla sto, vkupijenaredili kavo, notri je prinesla pečene krumpiie i k ve-čerji je zvala familijo. — Vkiip se je pobrala, potrdila je vu sebi batrivnost i paščila se je pri-jazniva bldti, kak v prveiem vremenl. K vs&komi je mela edno-edno prijaznivo ižč. T6 je činila, ka že davno nL: ne je nihšia, naj si mož nspravi vkiiper kavo, nego njemi je jo ona vicjaia v-ša-lico. I da je znala, ka mož jako rad ma mleka tiižzdro, vkapcr jo je spravila i vu njegovo ka-vo vlejala. I gda jc Peter pregovoro, ka de nje« mi že »zadosta" — njerai je odgosoriia: Samo jej batrivno, zide tim ovim tiidi zsdosta! — Nad (6m se je Peter jako čiiduvao. On je tudi pravo dve, tri reči, rečlivi je postano, nad šterlm so se deca ne zadoleli čOdiivati. Tak so mislili, ka je oča vu ostariti bio i z dvema, tremi decima si je več zgutno, kak drfigoč. — Pa je on bog» me celi d^n edno kaplo vlna ne gutno, ali ka njemi je Nanika kLvo v-šalico vlejžla i na vrijek vrhoje djala, to se njemi je tak dopadnolo, tak vedrni je gr&tao, ka bi dve ali tri dcci vina to žnjitn včiniti ne bi moglo. Nanike ženž batrivnost je tfidi začala naza pridti i kak so obvečerjali, vsi so vo ili na po-dokna i po prijatelskom so si med sebom zgo-varjali i že je mesec prišao gori, ka so se na počinek vzčli. (Dale pride.) november 20. DOSEVNI LIST Strdn 141. Oža naš (S Trubarovoga katekizmuS« z leta 1551.) ;, Oča naš, kir si v nebesih. Posvičeno bodi Tuje ime. T Pridi k nam Tuje kralestvu. " Izidi se luja vola, koker v nebi, taku tudi na zemli. ^ Daj nam denes naš vsakdani kruh. Inu nam odpusti naše dolge, koker mi odpuščemo našim delžnikom. Inu nas ne vpelaj v to izkušno. Samuč nas reši od ziega, zakaj luje je ¦ tu ktalestvu inu ta muč inu ta čast vselej inu imer. Amen. Uboga grešnica v Simonoui hiši. (Luk. 7t 36-47). (S svetoga pisma Jurija Dalmatlna, ki je 1584. leta obrno cfilo biblijo na slovenski jezik.) Eden pak (eh farizeov je njega prosil, da bi ž nim jčdel. Inu oti je noter iel v tega fari-zea hiio inu je sedel k mizi. Inu pole, ena žena je bila v tčm mčsti, ta je bila ena greinica. Ke-dar je ona bila zvejdla, da je on per mizi sedel v hiii tLga farizea, je pernesla en glaž žaibe inu je od zadaj perstopila k njegovim nogatn, se je plakala inu je začela s solzatni njegove noge močiti inu z lasrai s?oje glave je brisati inu je njegove noge kušovala inu je s to žalbo žalbala. Kedar je pak tu vidil ta farizeer, kateri je njega bil povabil, je sam per sebi rekel inu dja!: »Ke-dar bi le ta en prerok bil, t*ku bi vejdil, kdo iiiu kakova je le ta žena, katera se njega dotiče, zakaj ona je ena greinica". Jezus je odguvoril inu djal k njemu: »Simon, jest imam tebi nekaj povčdati". On pak je rekel: »Mojster, povej!" NEn buhrnik je imel dva dolžnika. Eden je bil njerau dolžan pet stu denarjev, ta drugi petdeset. Kedar pak onadva nčsta irr^Ia s čim plačati, je on občma ienkal. Povej, kateri iz le tih dveju bo njega narbulje lubil?" Sitnon je odguvoril inu je djal: ,Jest mejnim, de ta, katerimu je on nar-več ienkal". On pak je djal k njemu: ,Ti si prov sodil". Inu on se je obrnil h tej ženč inu je djal k Simonu: ,Vidiš li le to ženo? Jest sem priiel v tvojo hišo, ti nesi vode k mojitn nogatn dal, le-ta pak je moje nogč s solzami močila inu z lasmi svoje glave otrla. Ti me nčsi kuša), le-ta pak, kar je noter prišla, nej nehala mojth nug kušovati. Ti nčsi moje glave z oljem žalbal, ona je pak moje noge z žalbo žalbala. Zatu jest tebi povčm: Veliku grehov je njej odpuičenu, zakaj ona je veliku lubila. Komer se pak tnalu odpusti, ta isti malu lubi*. Sprdvišče Bustau Odolfa drDštva i Las dOhovnoga oborožOuanja. Naše jugoslavsko Gustav Adolfi glavno d.Oitvo je $voje VII. letno spraviiče novembra 4. i 5 ga melo v Novom SLdi. Za cajta svojega 7 letnoga obstoja se je zdaj že štrtikrat spravilo vkDper k svojoj letnoj osvetnosti na blagoslov-lenoj zemli Bdčke. T6 pot smo v Novom Sadi bili. Vendar zato, naj vsi vidimo i svedocke bo-detno vreloga, s4darodnoga delinja tč fare. Zad-njivi 2 leti je celo vesčla i velika dela zvršiia z Božov pomoČjov \A fara. Zozidala je lepi novi farof na itok s stroški 230 jezero dinarov. Fžrni dom je dali zazidati, šteroga so zdaj daii prek njegovomi zvišenomi zrendelfivanji oai g. pflšpek. Vu velikoj dvorani toga doraa so se vriile mie osvetncsti. Na ednoj spominskoj tabli smo čteli, ka k ridanji toga doraa so alduvali: domdča fara 158.000 din, dornače farno žensko društ?o 90 000 din, Gusfav Adolfa društvo Leipzig 25.000 din, Bačkajska šinjorija 32 000 din, Sirmijska šinjcrija 4 500 din, Novi Sad varai 10.000 din. V nedelo veččr smo liidi poglednoli ono nattavo, itero so letos spravili duhovnicke Bač-ke i Sirmije na stroiki 600.000 dinšrov. TL ni< stava je pa dijački dora za srednjo šolsko mla-dino, tak za dečke, kak za dekline. Dom pod vodstvom jako vreloga i agilnoga Hofmann pro-fesora i ženč stoji. Na ete tri nšstave gledčč Iehko vadlfijejo tarno^nji naši veredomanji: ,Veliki Bog, hvaiimo Teb6 Tl s! nas pomagto i aldovagotovnost vu srdcšj zbUdjžvao". V imenovanoj farnoj dvorani so meli prvo sejo čestnici glavnoga drfiitva i odposlanci fil. drGštev, na iteroj seji je bila določent - velikost ddrov, štere poedine prosčče gmane dobljo. Proš-nje z naše iinjorlje so krepko podpčrali KDhar Franc moravski dfih. Tak so v našo šinjorijo ddri votlrani: Apačka i Selanska filialka Strdn 142. DUSEVNI LIST november 20. ate dobHe 4.000-4.000 din., Lendavska diaipo-ritna gtnana 1.500 din i Dfiievni List 1.100 din. Ete zftdnji dir prlde z takši vplačil, k-iteromi c Prckmurja komij 2—3 dflhovnicke so nika) raalo cojplačfivali. V soboto ob 20 v6ri je bio pozdrivni ve-čLr z govorami tastopnikov z raztorjenosti. V nedelo, 5novembra ob «/a 11 vflri Je bila otvct-na Boža slfižba; ob 14 vOri je za deco biladr-iana Božt ilflžba. Popoldnfri ob 3 v6rl se je začaolo glžvno aprifiiče drUštva. Pri vaakom vkfipprih&janji so s?dn občnoga popčvanja tQdi khoruina popčva-nja bila, a glavno sprftviičc je pa eiče vcč de-deklamacij i igranje podig&valo; g. pOšpek, D. Dr. Popp Filip, kak predsedoik drOitva, so pa irdcfc glbajoči odprtni govor držali; oporainajoč, da bodetno istinski i?edocje evangclioma, liki jc bio: Zwingli, Luther, Melanehton, Gust&v Adolf; i bodimo bremen nositelje, ki prečfitimo nevolo osMvlenosti i poslfihnemo krič raztorjenosti. — D. May Oerhard celjiki dfihovnik, kak tfjnik drfiitva, so naprčdall ifoje preveč interesantno letno natnanilo, z iteroga te je vidlo, kelko so aabrile za Outtav Adolfa drOitvo rftzne iinjorije i kelko par, ali dinarov tpldne na edno-cdno dflšo v pojedinl šiojorijaj. — Potom 80 Luthžr dfih., Magajnik drflštva napredali zaklOčnC raču-ne drfiitta. Ma zidnje so preiv. g. pflšpck gori-prcčteli, ka itera tiromaika gm^na kelko dara dobi i sahvAlill so vsčm, ki so se fkomtžH trU-dili za drflštvenc cilc. Po molitvi Klein podpred-tednika i občnom popčvanji se ]e glivno ipri-?iič« zaklfičilo. Na v6čar ob 8 vOd je bilo v fttoj dvorlni mladlntko predavanje. Fitna mladlna je naprč-cUlt biblijsko igro: .Rojttvo Ivao KrsMela« 1 več lepoga kfaorulnoga poprfVanja. V pondelek gojdno smo ae na autobusi ? TorJo pelali, naj se tam skds 3 dnčvov dohovno okoroifijem«. Na p6ti smo v Novoj So?e malo obatali, oa) edcn poglčd vržemo aa letot igo-tovleni lepi novl farof, tadi na itok sozidani. V Torži smo ra?no za dtnčioje tcžke čase vu 1Q-betnivoj tkflpnosti dotta mediebnoga pokrepkfl-vanja i oborožflTanja meli priliko lajlraati z vretine vsfga pravoga žitka. To dfiho?no po-krtpkflvanje i oboroiflvanje so nam podelj&vali Lcbhen, Burghardt, Dr. May, Dr. Bornikotl i Hamni dahovnicke. V tork več6r so D. May da-hofflik ? c