V.b.b.
Posamezni izvod 1.30 Sll.r mesečna naročnina 5 šilingov.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XIV.
Celovec, petek, 29. maj 1959
Štev. 22 (889)
Ženevska konferenca in Dullesova smrt
Vesi o smrii bivšega ameriškega zunanje-9a minisfra Dullesa je močno odjeknila iudi na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi, Mer so pogajanja odložili za nekaj dni, da Se udeležijo pogreba v V/ashingtonu. John ^osfer Dulles je bil to sredo pokopan z vsemi častmi, kot je to navadno običaj le Pd ameriških prezidentih. Njegovo smrt so živahno komentirali po vsem svetu: v zahodnih državah so govorili o velikanski iz-9ubi in imenovali Dullesa enega največjih državnikov, na Vzhodu pa je bilo v tej zve-z' slišati tudi marsikatero manj ljubeznivo hesedo na račun pokojnega zunanjega mi-nistra, vendar ga je moskovski radio imeno-Vol .odličnega državnika’ in je podpredsednik sovjetske vlade Mikojan izjavil, da ^ullesovo smrt ne obžaluje le on sam marveč cela Sovjetska zveza. Dullesovega po-9reba so se poleg zunanjih ministrov štirih ^elesil udeležili tudi najvišji predstavniki številnih drugih držav, med njimi tudi av-strijski zunanji minister Figi.
V političnih krogih smrt bivšega ameriškega zunanjega minisfra tesno povezujejo 1 ženevsko konferenco, ko pravijo, da je bil
potreben tak mejnik, ker bi drugače delo konference lahko zašlo v slepo ulico. Kot značilno posebnost navajajo tudi dejstvo, da je bil Dullesov pogreb prav 27. maja, torej istega dne, za katerega je predsednik sovjetske vlade Hruščev pred tremi meseci ultimativno napovedal enostranske ukrepe Sovjetske zveze v vprašanju Berlina, če do takrat ne bi uspelo najti sporazumno rešitev med Zahodom in Vzhodom. Zdaj pričakujejo, da bo Dullesova smrt neposredno vplivala na nadaljnji razvoj ženevskih razgovorov, ki jih bodo od danes naprej v glavnem prenesli na tajne sestanke, pri katerih zastopniki obeh nemških držav ne bodo več sodelovali.
Prvi del konference je bil namreč zaključen prejšnji teden, ko sta obe strani izčrpno obrazložili svoja stališča, ki pa v nobenem oziru ne kažejo sporazumnih pogledov. Zato menijo, da bo zbližanje mogoče doseči le na ožjih posvetovanjih za zaprtimi vrati in je pričakovati, da se bo vsaj del teh' srečanj odvijal v vilah posameznih ministrov, kjer so že doslej izmenjali razna mnenja o posameznih vprašanjih. Sploh je v Že-
nevi slišati najrazličnejše vesti zlasti o vprašanju Berlina, vesti, ki ne prihajajo iz uradne konferenčne dvorane, marveč nastajajo v zvezi z več ali manj zasebnimi razgovori diplomatov. Tako je govora o nekem ameriškem načrtu, po katerem naj bi bil Berlin urejen podobno, kot je bil svoječasno Dunaj, hkrati pa je slišati tudi o tem, da se Angleži baje zanimajo za vzhodnonemški načrt, po katerem naj bi bilo berlinsko vprašanje začasno rešeno v obliki, ki je mnogo bližja sovjetskim predlogom kot pa stališču Zahoda.
Dejansko prihaja še vedno do izraza nesoglasje med zahodnimi silami in dajejo krivdo na eni strani trmastemu zadržanju Zahodne Nemčije, hkrati pa tudi Franciji, ki je užaljena, ker ne more sodelovati na pogajanjih atomskih sil. Morda se bodo potrdile sicer dementirane vesti, da je Eisen-hower izkoristil bivanje kanclerja Adenauerja pri Dullesovem pogrebu za poskus, da bi ga pridobil za stališče Zahoda, pa tudi udeležbi sovjetskega ministra Gromika na pogrebu v VVashingtonu pripisujejo podoben pomen.
Dolgotrajna pogajanja za novo vlado
Približno tako kot na konferenci zuna-^ ministrov v Ženevi so tudi pri pogaja-nl'ih za sestavo nove avstrijske zvezne vlade zaključili prvi del razgovorov. Obe ve-stranki sta v glavnih obrisih nakazali Svoja stališča, iz katerih je v gotovi meri *udi razvidno, kakšne želje ima ena in dru-9° stran glede razdelitve vpliva v novem državnem vodstvu. Vendar pa so ravno v *6m vprašanju na obeh straneh zelo presni, tako da trenutno sploh še ni mogoče u9otoviti, kako bo izgledalo razmerje v n°vi vladi.
Doslej sta bila šele dva delovna sestan-a, prihodnja seja pa je predvidena za pri-,°dnji torek. Razmeroma dolga prekinitev |e Potrebna, ker morata zdaj obe stranki naiprej v lastnih vrstah najti načelno sočasnost v pogledu na stališče nasprotne ^rani. Izkazalo se je namreč, da obstoja-10 nevarne razlike med SPO in DVP že v ^ačelnem vprašanju, kakšno naj bo razmer-16 med obema strartkama. SPO upravičeno *ahteva bistveno razširitev svojega vpliva, šteje samo za 1 mandat manj kot OVP n i® poleg tega po številu dobljenih gla-S°v najmočnejša stranka v državi, pri OVP o taki razširitvi nočejo nič slišati in bi ,v skrajnem primeru pripravljeni le na ksne .malenkostne spremembe".
Drugo načelno vprašanje, v katerem obe °nki še nista našli skupnih pogledov, je
nadaljnja usoda koalicijskega pakta. SPO je že v volilni propagandi dosledno zagovarjala nadaljnje sodelovanje obeh velikih strank in tudi zdaj zastopa mnenje, da je treba ohraniti dosedanjo obliko vladanja. Stališče OVP v tem vprašanju pa je bistveno drugačno: iz izjav vodilnih funkcionarjev je razvidno, da bi bila OVP v primeru, da se socialisti ne bi vdali njenim zahtevam, pripravljena sodelovati s FPO. To svojo namero sicer zavija v demagoške zahteve po aktivizaciji parlamenta, vendar je še vedno preveč očitno njeno stremljenje po samovladi. Ker le-te po zaslugi volilnega izida ne more doseči v polni meri, bi se očitno vsaj rada otresla velikega partnerja, s katerim bi morala zdaj deliti vse vplivne položaje, dočim bi malega bratca lahko
zadovoljila z mnogo manj bolečim odstopanjem.
Hkrati s temi načelnimi vprašanji pa bo treba pri pogajanjih za sestavo nove vlade rešiti tudi kup drugih problemov in je že zdaj slišati najrazličnejša ugibanja o tem, kdo bo kaj v novem državnem vodstvu. Do nekaj sprememb bo gotovo prišlo in se socialisti posebno zavzemajo za gospodarska vprašanja, kar je OVP-jevske kroge spravilo že precej iz ravnotežja, saj so bili doslej v finančnem in trgovinskem ministrstvu neomenjeni gospodarji. DVP zahteva v bodoče enako soodgovornost obeh velikih strank, če bi spet prišlo do koalicije med dosedanjima vladnima strankama. Zato je le preveč razumljiva tudi zahteva SPD po enakem vplivu.
Cerkev v službi reakcije
Teden dni za državnozborskimi volitvami v Avstriji so bile pokrajinske volitve v Dolini Aoste v Italiji, ki niso velikega pomena le za imenovano avtonomno pokrajino samo, marveč so pomembne tudi v državnem merilu. Pri teh volitvah je namreč prvič utrpela silen poraz demokristjanska stranka, čeprav ji je katoliška Cerkev od Svetega oficija preko krajevnega škofa do župnikov in kaplanov nudila vso oporo, da bi jo obdržala na oblasti.
Za glasove sta se pri teh volitvah potegovali samo dve skupini: na eni strani zve-
25. maj - dan mladosti in rojstni dan maršala Tita
dn^Sak°	maiai na dan rojstnega
jQ.e Predsednika FLRJ maršala Tita, obhodi0 v vsej Jugoslaviji dan mladosti. Ta dan H rBia mladina po vsej Jugoslaviji množični P^ttestativne nastope. Centralna mla-9r Pr'reditev pa je vsako leto v Beo-Tj,^. kjer tudi mladina preda maršalu j*a^e*no palico in mu čestita k rojstne-dnevu.
vj* ^0-000 Beograjčanov je letos pozdra-ljn n?ar*c,la Tita, ki se je s svojo soprogo ir,. 6Z|* centralne mladinske prireditve. V % Hudske mladine Jugoslavije in v ime-dQn'T°C*OV Ju9°s|avije mu je za 67. rojstni estitala mladinka Stanka Gorinšek iz
ki
u9o$|
mu je zagotovila, da bo mladina
Qvije vedno vlagala vse svoje mla-
dostne napore in bo vedno pripravljena na vsako žrtev, da ohrani in nadalje razvije revolucionarno delo jugoslovanskih narodov in partije.
Ob rojstnem dnevu je maršal Tito sprejel ogromno število čestitk in brzojavk od jugoslovanskih političnih osebnosti, delavskih kolektivov, organizacij in posameznikov. Veliko število čestitk pa je sprejel tudi iz inozemstva. Med drugim omenjamo čestitke od indonezijskega predsednika Sukarna in premiera indijske vlade Nehruja. Čestitke pa je poslal tudi ministrski predsednik Sovjetske zveze Nikita Hruščev in sicer ob priliki, ko je 25. maja z letalom letel preko jugoslovanskega ozemlja na uradni obisk v Albanijo. Tito se je Hruščevu brzojavno zahvalil za izražene čestitke.
za demokristjanov, liberalcev, socialdemokratov in fašistov, na drugi strani pa lista naprednih sil, socialistov, neodvisnih socialdemokratov in komunistov, katerim se je tokrat pridružila tudi katoliška stranka francoske manjšine .Union Valdofaine". V volilno borbo je neposredno posegla tudi katoliška Cerkev. Za volitve v Dolini Aoste ter na Siciliji, ki bodo meseca junija, je Vatikan izdal poseben dekret, s katerim je katoličanom prepovedal glasovati za napredne stranke. Škof v Dolini Aoste pa je ta dekret v posebnem razglasu razširil celo na katoliško .Union Valdofaine", ker se je le-fa povezala s socialisti in komunisti ter tako omogočila poraz reakcije. Volivci se namreč niso ustrašili groženj cerkvenih oblasti, čeprav je škof zagrozil, da se volivci, ki bi glasovali za napredne stranke, ne bodo smeli udeleževati verskih prireditev. Ta .nepokornost" pobožnih ovčic je nadpastirja tako razjezila, da je za Telovo v celi škofiji prepovedal običajne procesije. Medtem pa je tudi kardinal Ruffini posegel v volilno borbo na Siciliji in ni prepovedal le glasovanja za napredne stranke, marveč je že kar svetoval povezavo med krščanskimi demokrati, fašisti in monarhisti ter kot vzor stavil Frankov režim v Španiji.
Očitno vmešavanje cerkvenih oblasti v politične zadeve je med prebivalstvom izzvalo veliko ogorčenje, za kar je najboljši dokaz poraz od cerkve favorizirane demo-kristjanske stranke v Dolini Aoste.
Vicekancler in deželni glavar
se zahvaljujeta za čestitke ZS0 ob volitvah
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je takoj po objavi izida volitev brzojavno čestitala g. vicekanclerju dr. Pitter-mannu kot predsedniku Socialistične stranke Avstrije k veličastnemu uspehu, medtem ko je deželnemu glavarju kot predsedniku SPD na Koroškem poslala pismene čestitke.
Vicekancler dr. Piftermann je na čestitke odgovoril s pismom, v katerem je rečeno:
Za posredovane ml čestitke ob priliki volilnega uspeha naše stranke se prisrčno zahvaljujem.
Moji strankimi prijatelji in jaz se bomo z vsemi močmi trudili, da uresničimo zaupanje, ki so ga v nas stavili volivci.
Zahvala deželnega glavarja pa se glasi:
Za posredovane mi čestitke ob priliki socialističnega volilnega uspeha v koroški deželi se iskreno zahvaljujem.
Nad Vašimi čestitkami sem se zelo veselil. Saj je vendar moje trdno prepričanje, da more samo socializem jamčiti rešitev narodnostnega vprašanja v Evropi in v svetu. Hkrati zagotavljam, da polagam tudi na socialna vprašanja slovenske manjšine na Koroškem največjo pažnjo in se bom tudi v bodoče z vso skrbjo posvetil tem nalogam.
Državna realna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence sporoča, da bodo sprejemni izpiti v ponedeljek, dne 13. julija 1959, to je prvi dan velikih počitnic.
Za prvi razred lahko prijavite fante in dekleta, ki so uspešno dokončali prva štiri leta šolske obveznosti. Prijava je možna pismeno na naslov: Dtrektlon des Bundes-realgymnasiums fiir Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22 ali pa ustno v pisarni šole, drugo nadstropje, soba 65. Pismeno prijavo je treba kolkovati s kolekom 6.— šilingov. Tej prijavi je treba dodati rojstni list otroka in dokaz o avstrijskem državljanstvu. Vodstvo dosedanje šole pa naprosite, da pošlje popis učenca direktno na ravnateljstvo Državne realne gimnazije za Slovence.
Vprašanje vstopa v višji razred pa je možno rešiti le ustno v pisarni.
Dne 13. julija mora vsak učenec pred izpitom oddati svoje zadnje spričevalo, katero bo dobil 11. julija 1959.
Prijave naj bodo izvršene do 1. julija 1959.
Ravnateljstvo
Vabilo na zaključno akademijo
Državna realna gimnazija za Slovence priredi v nedeljo, dne 7. junija ob 3. uri popoldne v Kolpingovi dvorani v Celovcu prvo slavnostno
AKADEMIJO
ob zaključku šolskega leta. Na sporedu je petje, recitacije, rajanje, telovadni nastopi. Slišali boste dijake Državne realne gimnazije za Slovence v deškem, dekliškem in mešanem ter moškem zboru.
Dijaki bodo igrali tudi eno dejanje iz Špicarjeve igre Drabosnjak.
Istočasno je razstava risb in ročnih del deklet in fantov.
•
Prireditev v soboto, dne 6. junija, pa je namenjena predstavnikom šolskih oblasti, staršem dijakov in podpornim članom Združenja staršev na Državni realni gimnaziji za Slovence.
Vsi ljubitelji kulturnega ustvarjanja prisrčno vabljeni

Ob XXVI. mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu
tijstvo, v največjem paviljonu pa razstavo Sovjetske zveze.
Na vsem prostoru med paviljoni so bili razstavljeni kmetijski stroji. Razen številnih tujih razstavljalcev je vrsto novih kmetijskih strojev prikazala tudi domača jugoslovanska industrija. Tako med drugim traktorje, kombajne, univerzalne traktorske okvirje, ki omogočajo uporabo štirih strojev, preko-palnike, kultivatorje s trosilci gnojil in najnovejše podrahljače. Tudi Sovjetska zveza je bila zastopana z raznimi kmetijskimi stroji. Posebno pozornost je vzbudil triredni traktorski trosilnik gnojil, ki zajame 8,4 m njive. Prvi del trosilnika je pred traktorjem, druga dva pa ob straneh. Po opravljenem delu jih traktorist lahko dvigne s hidravliko. Na podoben način dela tudi triredna sovjetska traktorska kosilnica, ki zajame hkrati 6 m travnika. Ob zahodnonemškem paviljonu so se obiskovalci predvsem zanimali za enoosni traktor s prikolico, na katero je mogoče namestiti različne pluge, kosilnice, zaščitne stroje itd. ter sadilnika sadik.
Živina je bila nameščena v enajstih velikih hlevih na prostoru 180.000 kvadratnih metrov površine. Govejo živino, večinoma molznice montafonske pasme, so razstavljale zlasti poslovne zveze in posestva, med
Celovški muzej beleži lepe uspehe
Prejšnji teden je bila v celovškem deželnem muzeju otvoritev tretje posebne razstave. Tokrat razstavljajo angleški umetniki, pripadniki abstraktne umetnosti, svoja dela — grafike, litografije, bakroreze, ra-diranke idr. S 50 listi je zastopanih 19 angleških umetnikov, ki so si s svojimi kvalitetnimi deli pridobili že sloves. Med njimi je najbolj znan Graham Sutherland, ki je leta 1954 upodobil bivšega ministrskega predsednika Churchilla v naravni velikosti za njegovo 80. letnico rojstva. Vsekakor je celotna razstava zelo zanimiva ter bo med ljubitelji abstraktne umetnosti — ki skuša povezovati resnično z abstraktnim, nepoznanim — pritegnila veliko pozornosti. Nekatere umetnine so zares duhovite kombinacije, ki človeka ogovorijo, ga silijo k razmišljanju. Razstava res kvalitetnih del angleških umetnikov bo v deželnem muzeju odprta še do 14. junija.
Ob priliki otvoritve razstave je direktor deželnega muzeja dvorni svetnik dr. Moro dal tudi kratek pregled o letošnjih delovnih uspehih deželnega muzeja ter na krat-
Žrtve nacizma obtožujejo zločince in pozivajo k budnosti
temi pa tudi veliko število zasebnih proizvajalcev. Od tujih držav so bile zastopane Danska, Holandska, Švedska in Zahodna Nemčija. Danska in Holandska sta razstavljali pred vsem visoko mlečno frizijsko, jerseysko in rdečo dansko govedo, Nemčija pa simentalke.
Svinje so bile zastopane v glavnem z veliko jorkširsko pasmo, ki dominira nad vsemi ostalimi žlahtnimi pasmami v državi. Razstavljene pa so bile tudi svinje holandske pasme, ki se odlikujejo po dolgi telesni zgradbi in so odlično sposobne za proizvodnjo bekonov.
V nadaljnjih hlevih so bili razstavljeni še konji, ovce in perutnina.
Kmetijski sejem v Novem Sadu je obiskalo okoli 400.000 ljudi, med njimi tudi številni politični predstavniki. Tako domači kot tuji strokovnjaki so se o sejmu zelo pohvalno izjavili. Posebno pozornost je pri vseh tujih obiskovalcih vzbudila stopnja mehanizacije kmetijske proizvodnje in proizvodnja kmetijskih strojev v Jugoslaviji. Novosadski sejem je s tem vzorno manifestiral razvoj in napredek jugoslovanskega kmetijstva, ki je po sprejetju kmetijskega perspektivnega plana prešlo v novo razvojno fazo, v fazo vsestranskega napredka.
ko poročal o načrtih za letošnjo sezono. Med publikacijami so bila izgotovljena pojasnila k cerkveni karti, ki jo bo izdala Akademija znanosti. Delo, ki bo pojasnjevalo zgodovino vsake posamezne cerkve na Koroškem, bo obsegalo skoraj 900 strani. Razen tega je izšel tudi prvi zvezek Ca-rinfhie, ki prinaša med drugim poročilo o izkopavanjih na Štalenski gori. Od 2. maja naprej so že v teku predpriprave za začetek izkopavanj na Štalenski gori, ki bo 1. junija. Zanimanje za Štalensko goro je veliko in že maja meseca so našteli preko 2500 obiskovalcev.
Tudi na griču Sv. Katarine pri Šmihelu so od 11. do 20. maja že napravili nekaj poskusnih izkopavanj, ki jih je vodil Franc X. Kohla. Dosedanja izkopavanja na tem področju so pokazala, da je tu nekoč bila beneška postojanka. To je moglo biti okoli leta 1000 do 500 pred našim štetjem. V ostalem je program deželnega muzeja zelo pester, tudi zanimanje za zgodovinske zanimivosti v naši deželi močno narašča.
Kmetijska in gozdarska zbornica v Novem Sadu je omogočila skupini strokovnih učiteljev in absolventov kmetijske šole v Podravljah ogled XXVI. mednarodnega kmetijskega velesejma in nekaterih poskusnih objektov tamkajšnjega kmetijskega instituta. V naslednjem prinašamo nekaj vtisov s te mednarodne prireditve:
Novi Sad je glavno mesto žitorodne pokrajine Vojvodine. Tradicija prirejanja kmetijskih sejmov sega do leta 1923 in je mnogo doprinesla k temu, da je Novi Sad postal v svetu eno najbolj poznanih jugoslovanskih mest. Od ustanovitve do leta 1941 so se neprestano vrstile mednarodne prireditve in je v tem razdobju bil to najpomembnejši sejem na Balkanu. Pravi razmah pa je novosadski sejem doživel šele po drugi svetovni vojni, ko se je leta 1954 ponovno uvrstil med mednarodne sejme in so se pričele priprave za razširitev in modernizacijo sejmišča. Od tega leta naprej se je sejem razvijal z naglim tempom, kar odločilno vpliva na razvoj in napredek kmetijske proizvodnje in onih industrijskih panog, ki so povezane s kmetijstvom. Vzporedno pa se na sejmu iz leta v leto pojavlja vse večje število domačih in tujih razstavljalcev. Medtem ko je leta 1954 na sejmu sodelovalo 632 razstavljalcev, od katerih jih je bilo 6 iz inozemstva in to iz 4 držav, je letos sodelovalo skupno 2414 razstavljalcev, od tega 1891 domačih in 523 tujih, ki so zastopali 21 evropskih in izvenevropskih držav. Po teh uspehih se je novosadski sejem uvrstil med najznačilnejše in največje tovrstne sejme v Evropi.
Obseg novosadskega sejmišča se je od lani povečal za več kakor trikrat. Na zadnji prireditvi je zavzemalo še 116.000 kvadratnih metrov, na letošnji pa se je razširilo za 360.000 kvadratnih metrov. Na sejmišču so razen tega zgradili več paviljonov, velike hleve za 640 glav goveje živine, konjušnico, skladišča, začasne svinjake in še več manjših zgradb. Vse to priča o velikem pomenu, nalogi in perspektivni vlogi novosadskega sejma.
V	prvem paviljonu smo gledali razstavo zveze kmetijsko-gozdarskih zbornic ter glavne zadružne zveze, ki so prikazale razvoj jugoslovanskega kmetijstva, ki je bil zlasti intenziven v zadnjih dveh letih. V tem paviljonu so bile nakazane tudi naloge iz perspektivnega programa o pospeševanju kmetijstva v Jugoslaviji. Podrobno so bili prikazani uspehi doseženi pri najvažnejših kmetijskih pridelkih, s posebnim poudarkom na novi način kmetijske proizvodnje tako imenovane kooperacije ali proizvodnega sodelovanja. Tako so v živinoreji še. predlanskim organizirano pitali komaj 12.000 glav goveda, a že lani se je njihovo število povečalo na 90.000 glav, letos pa se bo, sodeč po pogodbah, povspelo na 250.000 glav. Podoben uspeh je beležen pri pitanju belih mesnatih svinj. Od 15.000 predlanskih prehajajo letos že na 1,100.000, od tega skoraj 200.000 bekonov. Že iz teh dveh primerov je razviden velikanskih razmah, ki je rezultat novega proizvodnega načina.
V	drugem paviljonu je bil nameščen poljedelski del, v okviru katerega so posamezne republike prikazale svoje karakteristične proizvode. Na to so se v naslednjih paviljonih vrstile razstave strojne industrije z napravami za mlekarstvo, izdelovanje testenin, mlinarstvo, izdelovanje živinske krme, dalje domača kemična, živilska in klavna industrija. Tu smo gledali tudi skupno razstavo ameriškega ministrstva za kme-
Zaradi nenehne mehanizacije kmetijstva in gozdarstva je tudi nevarnost delovnih nesreč v teh gospodarskih panogah vedno večja. Statistični podatki na primer navajajo, da se v kmetijskih in gozdarskih obratih v vsej Avstriji pripeti dnevno povprečno 157 delovnih nesreč. Razen tega je ugotovljeno, da število ponesrečenih v teh obratih nenehno narašča.
Aprila na primer je število delovnih nesreč naraslo za 7,6 odstotka v primerjavi z aprilom leta 1958. Od januarja do tridesetega aprila letos se je ponesrečilo vsega skupaj 18.936 ljudi. Leta 1957 v istem obdobju se je ponesrečilo 17.595 ljudi, kar jasno kaže, da je tendenca nesreč navzgor. Preteklega aprila je bilo največ nesreč, in
V koncentracijskih taboriščih, v katerih so umirale nedolžne žrtve nacističnih zločincev, postavljajo spomenike mučencem. Preteklo leto so v Mauthausenu, na obletnico osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, odkrili spomenik jugoslovanskim žrtvam. Letošnji spominski dan pa je bil v znamenju odkritja spomenika češkim žrtvam ter v znamenju položitve temeljnega kamna za spomenik madžarskim žrtvam. Ob trenutku, ko je bil češkoslovaški spomenik predan v varstvo avstrijski vladi, je bilo navzočih mnogo ljudi, ki so bili zaprti v Mauthausenu. Prišli so iz številnih evropskih de-
sicer na Dunaju, v Nižji Avstriji in na Gradiščanskem 1410. Na Štajerskem je bilo v kmetijskih in gozdarskih obratih 1380 nezgod, v Zgornji Avstriji 1022, v Salzburgu, na Tirolskem in na Predarlskem 422 in na Koroškem 385 nezgod.
Pri kmetijsko-gozdarski socialni zavarovalnici je bilo aprila vloženih 972 prošenj za rente; od tega je bilo 555 prošenj za invalidnostne rente, 209 prošenj za starostne rente in 136 prošenj za vdovščine ter 72 prošenj za sirotinske rente.
Navedene številke o preštevilnih delovnih nezgodah naj bodo vsakomur v resno svarilo. Pri delu s stroji je treba biti zelo, zelo previden, le na ta način se je mogoče izogniti katastrofam in frajni invalidnosti.
žel ter se poklonili žrtvam najtemnejšega obdobja zgodovine človeštva.
Številni govorniki so ostro obsodili ponovno poživitev različnih fašističnih organizacij in pozvali k budnosti, da se ne bi nikdar več ponovilo množično pobijanje nedolžnih žrtev.
Žrtvam fašističnih zverinstev' se je v nedeljo v Bergen-Belzenu poklonilo 10.000 nemških mladincev. Med njimi so bili tudi zastopniki mladine iz Vzhodne Nemčije. Mladina je položila cvetje in vence na množične grobove 30.000 žrtev ubitih med drugo svetovno vojno. V tem taborišču smrti je bila tudi židovska deklica Ana Frank, ki je tu pred 15 leti umrla mučeniške smrti. Ana Frank je postala svetovno znana po svojem dnevniku, ki ga je pisala v najtežjih dneh, ko so okrog nje umirali nedolžni ljudje z vsega sveta. Njen dnevnik je bil dramatiziran in predvajan po vseh svetovnih odrih in tudi film je bil že posnet po njenih zapiskih. Dnevnik Ane Frank je obsodba zverinskega početja nacističnih rabljev.
V zadnjem času je bilo tudi več primerov, da so 14 let po zlomu nacizma odkrili zločince iz koncentracijskih taborišč in jih sedaj sodijo. Zločinci so se skrivali pod tujimi imeni ali pa sploh živeli podtalno življenje, da bi tako ušli pravični kazni. Naloga vsega miroljubnega človeštva je, da za vse čase onemogoči ponovitev tako žalostnih časov kot je bilo nacistično nasilje nad svobodoljubnimi ljudmi.
REIKJAVIK. — Zaradi ribiške vojne, ki le le »e«1"0 nadaljuje med Veliko Britanijo In Islandom, la male Atlantska driava ne bo sodelovala na londonskem k«"' gresu NATO. V uradnem poročilu je rečeno, da Island ne more sodelovali na nobenem londonskem sestanku, dokler bo Velika Brilanifa zlorabljala svoje pomorsk« enote za kriilev Islandskih ozemeljskih voda, k|er hoč‘ zaščititi nezakenili lov britanskih ribičev.
VARŠAVA. — Vodja delegacije strokovnjakov amerl-ikega ministrstva za trgovino, ki je priila na Pol|ska. da bi proučila moinosti za razvo| trgovine med Folj' sko In ZDA, je izjavil, da je na člane delegacije n a* pravilo močan vtis zanimanje, ki ga kalejo paljsku podjetja za razvoj trgovskih stikov z ZDA. Dejal !•’ da bodo ZDA na mednarodnem sejmu v Poznanju od 7. junija — odprle Informativni center, ki bo dolu* poljskim prodajalcem in kupcem Informacije o načinu sklepanja pogodb z ameriškimi podjetji.
MADRID. — Že pred neka| tedni je francoska por*' čevalna agencija (AFP) poročala, da so no sestanku Atlantske zveze v Washingtonu razpravljali o pristopu Španije. Posebno francoska vlada bi želela, da bi Sp«' nljo sprejeli v NATO. Pozne|e je Adenauer izjavil predstavniku italijanske televizije, da pozdravila gl*' diSče Franclje v lem pogledu in da tudi sam želi, <*“ bi Španija vstopila v NATO. Franca ni predložil f«1' malne proSn|o za sprejem, ker ni gotov, ali bi uspel' Angleški tisk se ne navduSuje za pristop Španije * NATO.
RIM. — Francoski listi so poročali, da bo francoski prezidenl De Gaulle s svojo soprogo 22, junija prispel v Italijo na obisk. Ta dan bo s predsednikom Oton' chljem prisostvoval proslavi bitk pri Magenti, SolferlnU in San Martinu pred sto leti. Nato se bo De Gaull* podal v Rim, k|er bo do 27. junija gost Italijanskege prezldenta Gronchija. Uradno ga bo sprejel tudi pap*f lanez XXIII.
BUKAREŠTA. — Letos se je preselilo v Izrael okoli 40.000 Zidov. V Romuniji živi okoli 350.000 Zidov, teh je okoli 100.000 zaprosilo za polni list v zadnjik mesecih. Romunska vlada |e dovolila izselitev 22.0011 Zidom, ki so že vsi prispeli v Izrael. Okoli 80.000 tl’ dov, ki bi se le radi Izselili, je ostalo v Romuniji* Njihovi svo|ci, ki so že v Izraelu, pritiskalo na vlado, naj bi pri romunski vladi Izposlovala potne liste *« njihove rojake, ki bi |lm radi sledili v domovino.
MADRID. — Associated Press je sporočila Iz Madridu, da so začetkom ma|a v Španiji ustanovili novo sira"" ko pod imenom „lzquerda Democrala Criiliano" jkrlča«' sko demokratsko levicoj. Stranka je bila ustanovljeno na tajnem zborovan|u 45 odposlancev. V Španiji je do* volena samo ena stranka, oziroma gibanje to je Fr«*' cova falanga. Zato je bila nova organizacija ustanovijo* na tajno. Vodi jo bivli minister kmet1|sfva v republi' kanski vladi leta 1934 M. G. Fernandez Iz Seville Ustanovitelji so pisali papežu fanezu XXIII. pismo m obrazložili razloge za ustanovitev stranke naperjeno proti Francu.
PEKING. — Novi tibetanski verski poglavar Pančen lama je končal daljši obisk v Pekingu. Pred odhodom v Tibet |e imel Pančen lama dal|ie razgovore z naj-viijimi predstavniki LR Kitajske. Pančen lama je bil ustoličen za najviijega verskega poglavar|a po nedavnih nemirih v Tibetu, ko |e pobegnil bivli verski poglavar Dalaj lama.
WASHINGTON. — V nedeljo |e umrl bivli zuna*l* minister ZDA John Foster Dulles v starosti 71 let. Za '<*' kom je bolehal že od leta 1956, kot zunanji minister 1^ pa je odstopil 15. aprila letos. Pokopali so ga v *,e' do v Arlinfonu pri Washingtonu z vsemi državnišk*"* častmi. V sredo In četrtek je bila prekinjena ko**e renca zunanjih ministrov v Ženevi, da so se zopa®11 zunanji ministri lahko udeležili pogrebnih svečano*** v ZDA.
MOSKVA. — 24. maja je bil v Moskvi podpisan H9°' vinski sporazum med Veliko Britanijo in Sovjetsko *vC' zo za dobo pet let. Po sporazumu se bo, kakor Pr' čakujejo znatno povečala trgovinska Izmenjava obema deželama. Poleg blaga bodo izmenjavali *u<*' tehnične informacije. Ob priliki podpisa je govoril *u' di podpredsednik sovjetske vlade Mikojan, ki je P° udaril, da je bil nedavni obisk britanskega premic,fl MacMillana v Moskvi velik dogodek v mednarodni P° liliki. Razgovori med MacMillanom in Hruščevom *° bili po njegovem mnenju koristni za boljie od*0*® med Vzhodom in Zahodom.
NEW YORK. — V amerižkem tisku je bila Živah** polemika v stališču ZDA glede dobave orožja ol**f skim upornikom. Razprava je dosegla svoj višek * ** javo alžirskega predstavnika v OZN Abdela Ča*d®r lija, da so se z LR Kitajsko sporazumeli glede doP° ve orožja. Alžirski predstavnik je poudaril, da o**® riška vlada s svojo dvojno politiko podpira Fr on* * zoper upornike in s pritiskom na druge dežele al**f vladi onemogoča nabavo orožja.
Ifll
DUNAJ. — Obrambni minister Sovjetske zveze Malinovski bo od 10. do 17. juni|a obiskal Avsl™ '
S tem svojim uradnim obiskom v Avstriji bo vrnil 0 ministra Grafa v SZ lani oktobra. Med obliko*1 maršal Malinovski obiskal nekatere vojaške uS,a,l0jef in enote. Mudil se bo tudi v raznih krajih Avstrij® prisostvoval vojaškim vajam.
NEW YORK. — Iz ZDA bo 23. junija odpotovo**^ Sovjetsko zvezo devet guvernerjev ameriških ^ držav. Na obisku se bodo mudili tri tedne i* v j. času obiskali Moskvo, Leningrad, Kijev, Tiflls i* Ta Namen obiska je proučiti možnosti za izmenjavo * niških in lokalnih funkcionarjev med Združeni*1* vami Amerike in Sovjetsko zvezo.	^
NIKOSIJA. — Komunistična partija Cipra, h* j* * v ilegali, je pretekli teden objavila sporočilo* •* gf vi, da etnarh Makarios soglaša s lem, da Paf*|^flrioS javno deluje. V poročilu je rečeno, da j« ja v to izjavil delegaciji KP Cipra, In da je dejal. ° ofll, tej stvari razpravljal z britanskim guvernerjem ki je obljubil, da bo to vprašanje predloži vladi.
Porazne številke o nesrečah v kmetijstvu in gozdarstvu

Gostovanje naših zborov na Štajerskem in v Prekmurju:
Mogočna manifestacija bratske ljubezni
»Turnej koroških pevcev smo se tako privadili, da so nam ljube in drage kakor vsakdanji kruh, ker povezujejo naša srca s koroškimi srci, ker smo vsi ene matere si-n°vi," je rečeno v drugi številki Glasnika slovenske koroške pesmi, ki ga je Sklad Prežihovega Voranca izdal tudi ob letošnjem gostovanju naših pevskih zborov na štajerskem in v Prekmurju. Med dvodnevnim bivanjem slovenskih koroških pevk in Pevcev med štajerskimi in prekmurskimi Slovenci so te besede postale živa manifesta-cija bratske ljubezni, manifestacija najtesnejših vezi med vsemi Slovenci, ki jih tudi državne meje ne morejo razdružiti, ker jih vežejo slovenska kri, slovenska beseda in *e prav posebno slovenska pesem, skupna In enako ljuba vsem, kar nas je rodila slovenska mati,
Zunanji izraz te bratske povezanosti so bili veličastni sprejemi povsod, kamor so Prišli naši zbori. Naj je bilo to na Preva-Ijah, v Mariboru, v Zgornji Radgoni, v Ljutomeru ali Murski Soboti: godba, darila, celi kupi cvetja in posebno še nepregledne 'nnožice ljudi, ki so vztrajali kljub močnemu dežju (Prevalje) ali pripekajočemu soncu (Ljutomer), da so nas sprejeli v svojo Sr®do kot bratje in sestre. Pa tudi v pozdravnih nagovorih je bila vedno spet poudarila kulturna povezanost vseh Slovencev 'n je bilo povedano, da smo prišli svoji k Ivo|lm, da manifestiramo enotnost vsega sl°venskega naroda, hkrati pa demonstrira-1,10 za zbližanje med narodi, za prijateljevo med državami. Zagotovila, da ves slo-v®nski narod živo spremlja naš boj za obronek, niso bila le prazne besede, bil je prav tako izraz globokih čustev kot pa lQ9otovilo, da nam bo vsa Slovenija, vsa ^Soslavija tudi v bodoče nudila vso mo-r^o podporo v borbi za naše pravice.
smo se po dveh dneh vračali domov v zavesti, da so bratje in sestre onstran državnih meja z nami, da bodo vedno z l'omi in čim hujši bo pritisk s severa, tem Večja bo ljubezen z juga!
Za vso to ljubezen smo gostiteljem potonili naše najdražje: našo pesem in vejilo nas je, da smo se jim vsaj malo oddolžili za prisrčni sprejem, ki je daleč predal meje običajnega gostoljubja. Solze v očeh mnogih poslušalcev na posameznih koncertih so pričale o tem, da je bilo naše borilo sprejeto z odprtimi srci in v vihar-n6m ploskanju, ki je včasih trajalo več mi-^ut ter izzvalo ponovitve številnih pesmi, se odražalo navdušenje mnogih tisočev po-^•JŠalcev. Sploh je bila udeležba na konta--.________________________________________
certih nekaj izrednega: največja dvorana v Mariboru je bila razprodana že dan pred gostovanjem; v Murski Soboti je občinstvo napolnilo dvorano dobesedno do zadnjega kotička, dočim je bil v Ljutomeru Dom kulture mnogo premajhen, da bi sprejel vse poslušalce, ki so prišli celo iz 18 km oddaljenih krajev; v praznično okrašeni Zgornji Radgoni pa je bilo na proslavi Dneva mladosti zbranih okoli 3500 ljudi, ki so poleg ostalega programa navdušeno pozdravili tudi nastop naših zborov.
Izredno pa je bilo letos tudi gostovanje samo, saj je skupno nastopalo 150 pevcev in pevk iz 12 v Slovensko prosvetno zvezo včlanjenih prosvetnih društev: združeni moški zbor vod vodstvom Zdravka Hartmana je štel 88 pevcev, v združenem mešanem zboru pa je pod vodstvom Pavla Kernjaka nastopilo 64 pevcev in pevk v prelepih narodnih nošah. Gotovo je to prepričljiv izraz nepremagljive življenjske volje našega ljudstva, je pa tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki trdijo, da koroških Slovencev sploh ni več ali pa bi nas hoteli šele iskati s posebnim ugotavljanjem. Prisluhnite raje naši pesmi in spoznali boste, da smo še tukaj,
kjer poleg Slovencev živi tudi kakih 12.000 pripadnikov madžarske manjšine, ki uživa najširšo enakopravnost na vseh področjih življenja. (Dva kraja v Slovenskih goricah sta posebno zanimiva tudi za nas koroške Slovence — v Št. Jerneju je služboval naš Einspieler, v Št. Lenartu pa je bil sodnik rojak Ožbalt llavnik, ki je tam tudi pisal svoje povesti iz koroške zgodovine.)
V
M
a
r • l
b o r u
ra za ljubeznivo pogostitev zahvalila vsak z eno pesmijo v zelo akustični dvorani Zdraviliškega doma. Pred povratkom v Maribor pa še uro dve na velikem vinogradniškem posestvu Železne dveri pri Ljutomeru, ki je za svoje svetovno znane vinske sorte prejelo na svetovni vinski razstavi v Franciji že sedem zlatih medalj. Vinogradi, ki so bili pred vojno last domačih in posebno
Združeni moški zbor pod vodsfvom Zdravka Hartmana je štol 88 pevcev, v združenem mešanem zboru pa je pod vodstvom Pavla Kernjaka nastopilo 64 pevcev in pevk v prelepih narodnih nošah.
da hočemo živeti, zato ljubimo našo pesem, naš jezik!
Poleg koncertov in sprejemov pa je bilo gostovanje hkrati tudi čudovit izlet v kraje in predele Slovenije, ki jih mnogi izmed udeležencev še niso videli. Deževati je nehalo že med kosilom na Ravnah in smo potem na vožnji z vlakom v Maribor lahko občudovali dolino Drave, kjer nastajajo še vedno nove elektrarne. Posebno doživetje pa je bila naslednjega dne ob najlepšem vremenu vožnja z avtobusi v svetovno znano vinorodno pokrajino Slovenskih goric in od tam dalje v Prekmurje,
Pokrajinske značilnosti teh krajev so zlasti privlačne za nas, ki živimo v domovini visokih gora: v Slovenskih goricah se vrstijo mali griči, pokriti z nasadi vinske trte in ličnimi zidanicami, v nebo pa se dvigajo kot mohamedanski minareti sloki topoli, ki se menjajo s sadnim drevjem; Prekmurje pa je ena sama ravnina, kakor daleč sega oko in ob cesti se vijejo raztegnjene vasi, katerim dajejo posebno idilično noto s slamo krite prekmurske domačije, ki pa jih že nevarno izpodrivajo moderno grajene hiše. Na poti kratek obisk tudi v znanem zdravilišču Slatina Radenci, kjer sta se zbo-
tujih kapitalistov, obsegajo danes velikansko površino 330 hektarjev, nekdanji viničarji pa so zdaj dobro plačani delavci in solastniki, ki so nam na dvorišču velikega poslopja (med okupacijo so ga takratni oblastniki podarili Goringu kot letno rezidenco) radodarno postregli z izbornim vinom in prigrizkom. Potem smo se zavrteli še v veselem plesu in med novimi znanci smo se spoznali tudi s hčerko največjega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca.
Slovo, ki je bilo težko povsod, kamor smo prišli, je bilo najtežje gotovo v Mariboru, kjer so nas člani Sklada Prežihovega Voranca spremljali na postajo. Še enkrat smo si segli v roke ter si zaklicali „Na svidenje!", potem pa nas je posebni vlak odpeljal proti Pliberku — domov.
Samo dva dneva smo preživeli med brati onstran meje, toda bila sta edinstveno doživetje, ki nam bo ostalo v najlepšem spominu, doživetje, kakršno je možno res le med ljudmi, ki jim utripajo srca v globoki bratski ljubezni. Vsem, ki so kakor koli prispevali k sijajnemu poteku gostovanja, pa velja naša iskrena zahvala in oddolžili se jim bomo najbolje s tem, da bomo tudi v bodoče branili in gojili slovenski jezik in slovensko pesem na Koroškem!
Rado Janežič
°r- MIRT Z W I T T E R	115
lužna Tirolska — manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italljansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Med prvimi smo že zgoraj na drugem ITIestu216) omenili politično skupino, ki se je ^ ®fixenu pojavila pod označbo „Weisser U|,rr> — Torre bianca" ob priliki občinskih v°litev dne 27 maja 1956 ter kljub izredno °s*remu vsestranskemu pritisku SVP dosegla 0^embe vreden uspeh. Poznano je tudi, da Zlva ta politična grupacija simpatije in Podporo konservativnih katoliških krogov cerkvenega vodstva, katero se boji ® stremnih nacističnih struj med Nemci, ki c'tno pridobivajo odločilni vpliv v vod-QVu SVP ter bi znale speljati politiko v take **r'ne, da bi bil negativen in odklonilen p 9°vor s strani Italijanov nujen. Cerkev j nikakor ne more želeti razmer in razvoji’ bi napotil Italijane Južne Tirolske in lednega Trentina v protiklerikalni tabor j) ‘ *e iz nacionalnih vzrokov. Še celo ne V !*ansk° cerkveno vodstvo nadškofije v tik er,*u' Zato priporoča „Beli stolp" poli-vQ°. lojalnega sodelovanja in sporazume-vj« coed Nemci in Italijani ter odklanja 0 oadaljno izzivanje ter vse nacionalen Pretiranosti in ostrine nasproti državi in *Qv"i večini.
'*• 64a r 1 P o m b o :	Primerjaj zgoraj nadaljevanje
Blanko!
Iz povsem podobnih idejnih pozicij je postavil zahtevo po politični razjasnitvi tudi nekdanji predvojni politični voditelj in poslanec Južne Tirolske, odvetnik v Bozenu Dr. Bernhard Zallinger-Thurn, ki brezpogojno zahteva spremembo dosedanje politične zasnove, taktičnih metod ostrine, pritožb in protestov ter ustvaritev pravilnega zaupanja do države in državne večine, za katero je predpogoj preobrazba dosedanjega stališča in razmerja Nemcev do Italije in Italijanov. „Ali separatizem ali posebne pravice! Oboje istočasno ne morete imeti!" 217) kliče odgovornim političnim voditeljem SVP, katerih politično brezizgledno koncepcijo „pofi leta 1918", torej zahteve po ločitvi Južne Tirolske od Italije, ob istočasni veliki zahtevnosti glede izpolnjevanja pravic .Pariškega sporazuma", ostro obsoja in kritizira. Ne izreka samo moralne kritike zaradi dvoličnosti takšne politike, marveč jo predvsem obsoja zaradi brezizglednosti in nerealnosti uresničenja tako dalekosežnih ciljev. Opozarja nadalje tudi na odgovornost voditeljev SVP zaradi škode, ki bi lahko nastala
217)	Pripomba :	Dr. B. Zallinger-Thurn, n. n. m.
str. 1071
za manjšino ob nadaljevanju neodgovorne politične „dvotirnosti” in politike pretiranih zahtev.
Od italijanskih kritikov dvoličnosti in dvo-tirnosti nemške politike v vprašanjih Južne Tirolske je v zadnjem času zadel očitno najbolj v živo poslanec DC v deželnem zboru Trentina in v Regionalnem svetu Avtonomnega področja, profesor dr. Renzo Hel-fer s svojo kratko brošurico218) „Schutz vor 48 Millionen — Was man noch von Sudtirol wissen muss!" ki jo je izdal februarja 1958 in je naletela na najostrejšo zavrnitev s strani Nemcev na obeh straneh Brennerja. Poleg neposredno prizadetih politikov SVP je odgovoril na njo tudi znani znanstveni propagafor južnotirolskih problemov, profesor zemljepisja v Kolnu, dr. Fritz Dorren-haus. Izgleda, da je ob listanju 32 strani obsegajočega spisa popolnoma pozabil na svoje dostojanstvo znanstvenika in objavil v odgovor politični napad v obliki odprtega pisma, ponovno polnega otipljivih dvoreznosti.219)
Izredno je razburila voditelje nemške politike Južne Tirolske tudi obsodba njihove dvoličnosti po rimskem glasilu katoliške
218)	Pripomba : HObramba pred 48 milijoni — Kaj je sicer še treba vedeli o Juini Tirolski.’
219)	Pripomba: Primerjaj »Dr. Dorrenhaus antwortet On. Helfer: Fur Sudtirol gelten leider noch die taschisti-schen Rezepte’, Dolomiten št. 79 z dne 5. aprila 1958.
akcije220) „La Civilta cattolica" v prvi številki letnika 1958 tega polmesečnika. Posebno .nepojmljivo” se zdi Nemcem, kako je mogel omenjeni list primerjati celo zadržanje Nemcev do narodnih manjšin v Avstriji, namreč do koroških Slovencev in do Hrvatov v Gradišču. Vendar si ne izprašujejo niti ob teh pojavih kritike svoje vesti, marveč lakonično .ugotovijo, da so manjšine v Avstriji deležne zaščite", vse drugačne ugotovitve v „La Civilta cattolica" pa so za nje .ponavljanje nacionalističnih fraz zagrizenih časopisov"!
Dvoličnost in dvotirnost politike Avstrije v vprašanju Južne Tirolske smo že ponovno nakazali. Morda jo najbolje ponazoruje dvojnost vloge odgovornega voditelja te politike, profesorja dr. Franza Gschnitzerja. Kot državni sekretar dunajske vlade namreč oficielno zastopa stališče priznavanja in zahtevo izvajanja Pariškega sporazuma, istočasno pa kot zvezni predsednik „Berg-isel-Bunda" glavni smisel tega meddržavnega dogovora, namreč mirno sožitje obeh narodnostnih skupin Južne Tirolske, z dopuščanjem netenja skrajnega nacionalnega šovinizma tu in onstran Brennerja baš po tej organizaciji sproti izpodkopava.
(Se nadal(uje)
220)	Pripomba : ,la Civilla cattolica”, Rim, zvezek 2581 z dne 4. januarja 1958.

29. maj 1959
Kmet in delavec
Po vsakih volitvah kaže odločitev volivcev vedno bolj, da socialistična misel prodira tudi v kmečko vas in sploh na podeželje. Doba preteklosti, ko je kmečki človek smatral delavca za svojega sovražnika in iz tega razloga tudi delavec ni videl v kmetu svojega prijatelja, počasi mineva, toda še ni popolnoma izumrla. Razdvojenost so vedno netili kapitalistični krogi in njim slušne stranke ter postavljale plot med kmetom in delavcem.
Pri zadnji volilni kampanji sem doživel primer, ki je značilen in tudi ne osamljen. Srečal sem srednjega, v pravem pomenu delovnega kmeta, ki me je prav zaupno vprašal, kako bi volil, da bi bilo prav. Menil sem, da je sam pameten dovolj in se bo pravilno odločil, sam pa bom volil socialistično stranko, kar sem tudi njemu svetoval. Odgovoril je: Kaj pa misliš, kaj bodo socialisti z nami kmeti storili, če bodo zmagali!
Takšna in podobna miselnost je sad propagande kapitalističnih krogov od nekdaj, vse od časa, ko so se začele delovne množice dvigati, da se sprostijo brezpravnega podložništva ter se borile in doprinašale žrtve, da postanejo svobodni državljani ter si gospodarsko, socialno in kulturno opomorejo. Za sprostitev delavskega razreda in zboljšanje življenjske ravni so se predvsem borila napredna socialistična gibanja in dosegla v desetletja trajajoči borbi lepe uspehe.
Dobra gospodarska, denarna in tinančna politika, ki skrbi za visoko zaposlenost in zvišanje dohodkov širokih mas, more biti tudi najbolj koristna politika za kmetijstvo, kajti za kmetijski trg je predvsem važna močna kupna zmogljivost množic.
Vedno pa so skušali konservativni politiki kmeta prepričevati, da so „rdeči" njegovi smrtni sovražniki, proti katerim se je treba postaviti. Takšne glasove smo v OVP-jev-skem tisku slišali tudi v zadnjih predvolilnih tednih od krogov, ki skušajo zabraniti pohod socializma na vas ter graditi vrzel med kmetom in delavcem.
Zakaj bi se ne mogla delavni kmet in delavec razumeti? Oba vendar veže toliko skupnega, predvsem pa sta poklicni delavec in delovni kmet oba delavca. Eksistenca malega in srednjega kmeta ni osnovana na kapitalni moči, temveč sloni na delu njihovih rok. Mali in srednji kmet nista kapitalista, čeprav si morda kateri to domišlja, temveč sta delavca in celo zelo izrazita delavca. Več kot dve tretjini kmetov v Avstriji so mali in srednji kmetje. Statistika navaja, da je v državi 24 odstotkov kmetov z zemljiščem do 2 ha, 24 odstotkov jih poseduje 2 do 5 ha, 37 odstotkov je srednjih kmetov, ki imajo 5 do 20 ha zemljišča, ostalih 15 odstotkov pa je velikih kmetov in veleposestnikov. Mali in srednji kmetje imajo kot delovni kmetje podobne eksistenčne interese kakor poklicni delavci. Zaslužek dela malega in srednjega kmeta je v vrednosti prehrane za družino in v izkupičku za pridelke, zaslužek poklicnega delavca pa je v plači in mezdi.
V neštetih primerih so kmetje in delavci tudi krvni sorodniki. Navadno je, da najstarejši sin prevzame kmetijo, ostali bratje in sestre pa gredo za delom in iščejo zaposlitev v industriji, trgovini in obrti. Vsi so sinovi enega očeta in zakaj bi si stali sovražno nasproti. Kmet hoče za svoje pridelke čim-več izkupiti, da bi bilo njegovo delo primerneje plačano. Zato mora vendar imeti interes, da so delavci primerno dobro plačani ter uživajo socialne pridobitve, kakor podpore za brezposelne, bolniško zavarovanje, otroške doklade in starostne rente, ker vse to je podlaga za kupno zmogljivost. Kupna moč množice pa je v neposredno korist kmetu, ker če si delavec in nameščenec ne moreta privoščiti drugega kakor krompir in margarino, bo slabo prodajal svoje pridelke. V dobrem spominu so časi ogromne brezposelnosti po letu 1930, ko so vladali predhodniki OVP. Takrat kmet sploh ni mogel spraviti v denar svojih pridelkov ter je bil z delavcem vred na robu propada in marsikateremu kmetu je že pel biriški boben. Kmet, ki se bori proti ustrezni življenjski ravni delavca, dela proti svojim lastnim koristim, ker bi ubijal svoje lastne odjemalce, konzumente, ki bi si mogli manj privoščiti.
Obratno pa ima tudi delavec največji interes, da dobi kmet za svoje pridelke čim boljše cene ter s tem tudi za svoje naporno delo ustrezno plačo. Kmet, ki izkupi denar,
Perci in igralci iz Št. Vida r Podjuni
na izletu
Naša izletniška skupina se je veselila na binkoštne praznike, dva prosta dneva, ki jih je določila za izlet. Polni pričakovanja, da bomo spoznali naravne krasote krajev, v katere smo se namenili, smo v nedeljo 17. t. m. zgodaj zjutraj krenili na pot. V jutranjih urah smo se peljali preko Megvarij, Trbiža in Žabnic do Vidma, kjer smo se ustavili tudi v cerkvi in videli posebno veliko mladine v prazniških oblekah pri prvem obhajilu.
V Sredipolju - Doberdobu je ogromno pokopališče padlih vojakov, ki so v prvi svetovni vojni žrtvovali svoja življenja za staro avstro-ogrsko monarhijo. V okolici so se takrat odigravale strahotne in krvave borbe,
čavali tudi nasade vinske trte. Proti večeru nas je v Kopru sprejel tovariš Silvo in poskrbel za vse potrebno, tudi za nočišča. Preden pa smo šli spat, smo se udeležili v vasi kakšnih 8 kilometrov od Kopra plesne veselice, ki so jo domačini priredili ob svečanosti odkritja spomenika. Zabava je trajala dolgo v noč, zato smo se res pošteno utrujeni izročili sladkemu snu.
Drugi dan je šlo proti Postojni. Razigrane volje smo prevozili del Istre ter se veselili, da bomo kmalu spet gledali in uživali nove zanimivosti iz našega izletniškega načrta. Naš cilj je bila znamenita Postojnska jama. Na nesrečo pa smo imeli majhno nepriliko, ko se je pokvaril naš avtomobil. Toda do-
izletniki
ob pokopališču padlih vojakov v Doberdobu

tukaj je našlo na tisoče slovenskih fantov smrt, svoje zadnje počivališče in grob. Globoko ganjeni smo zapeli ono znano: „Oj Doberdob, slovenskih fantov grob ...". Z bolestnimi občutki v srcih smo se ločili od kraja masovne smrti ter se napotili proti Opčinam in se iz višine zazrli na Trst in sinje Jadransko morje.
Po ogledu mesta, med drugim tudi znamenitega akvarija, razstavišča morskih živali, ki je vse zelo zanimalo, je pri Škofiji šlo preko jugoslovansko-italijanske meje. V bregu so že češnje rdele in vso pot smo sre-
mačini so bili zelo ustrežljivi in nas je prepeljalo prevozno podjetje iz Postojne. Ogled svetovno znane Postojnske jame je doživetje zase. To je svet čudovitih oblik visečih in stoječih kapnikov, ki še vedno rastejo. Čudes tega podzemskega sveta ni mogoče opisati, to si je treba ogledati. V jami, ki jo je izbokovala reka Pivka, ki teče danes petnajst metrov nižje od jamskega vhoda, smo videli tudi živa bitja, človeške ribice.
Med obiskom v jami so v delavnici popravili naš avtomobil in vožnja se je lahko nadaljevala proti Ljubljani. V restavraciji
Občni zbor Živinorejske zadruge za Libuee in okolico
Vsako leto enkrat, navadno meseca maja, se zberejo domalega vsi zadružniki Živinorejske zadruge za Libuče in okolico na svojem občnem zboru. Ob tej priložnosti razpravljajo in sklepajo o obračunu za preteklo poslovno leto. Hkrati prijavljajo tudi živino na zadružni pašnik ter delajo načrte za čim uspešnejše delo v bodočnosti. Po vojni se je zadruga s sodelovanjem Zveze slovenskih zadrug obnovila in precej opomogla. Primerno so na primer izgradili stajo za živino, z gnojenjem pa izboljšali tudi pašnik. Znano je in izkušnja pove, da gnojila izpodrinejo manjvredno travo ter po pravilnem in smotrnem gnojenju raste sočna tečna paša. Ustrezna oskrba pašnika se izplača, kjer se okoli trideset komadov mlade govedi preživi čez poletje, se utrdi in dobro razvije.
Za našega kmeta velja živinoreja slej ko prej kot eno glavnih in najbolj donosnih gospodarskih področij. Zato je zelo važno, da kmetje z vsemi sredstvi in v medsebojni samopomoči pospešujejo to zvrst svojega kmetijstva. Tudi na tem področju si najlažje koristijo v obliki zadružništva. V prvi vrsti bi v ta namen prišlo v poštev preskrbova-nje izbranih, to se pravi s tujo besedo selekcioniranih plemenjakov, izbor najboljših živali za pleme, nadalje kontrola krmljenja in mleka, pa tudi prirejanje razstav in pre-miranja živine, kar naj bi vzpodbujalo živinorejce k tekmovanju.
Vsega tega naša živinorejska zadruga še ne izvaja, čeprav ima podobne naloge predvidene v pravilih. Doslej je le bolj omejena na vzdrževanje pašnika. O takšnih problemih razpravljajo razgledani kmetje
more biti tudi dober odjemalec za industrijsko blago kakor stroje, orodje, tekstilije in druge potrebščine ter lahko obnavlja, prezidava in pozidava tudi svoja poslopja. Iz tega razloga so tudi delavci zainteresirani na kupni moči kmetijstva. To pomeni, da se kmet in delavec medsebojno spopolnju-jeta ter je blaginja obeh odvisna od skupne usode. Zato mora biti skupna tudi njuna borba, kajti združena se bosta mnogo lažje in uspešneje postavila proti skupnemu sovražniku.
tudi na občnem zboru svoje zadruge in koristno bi bilo, če bi jih počasi skušali uresničevati. Zato je važno, da se tudi živinorejci organizirajo v zadrugi, se med seboj spo-polnjujejo z izkušnjami po načelu „eden za vse in vsi za enega".
Številke računskega zaključka so pokazale, da je zadruga v minulem letu uspešno gospodarila. V živahni razpravi so zadružniki pokazali močno zanimanje za vprašanje zadruge, njen razvoj in napredek. Sprožili so marsikakšne upoštevanja vredne misli ter se mora priznati, da so med člani razgledani ter izkušeni živinorejci in kmetje, kakor Črčej, Broman, Milač, Stogart, Zeh-ner in drugi.
Nato so sklenili, da bodo gnali na pašo v soboto, dne 23. maja ter bodo ob tej priložnosti pregledali tudi pašnik in posestvo. Pod strokovnimi nasveti zadružnika-gozdar-ja Zehnerja tudi smotrno gojijo gozd na zadružnem posestvu. Nadalje so sklenili, da bodo na Štibarjevem vrhu, na zadružnem posestvu, obnovili starodavno znamenje. Po končanem delu neke nedelje v poletju bodo ob obnovljenem znamenju priredili primerno slavnost, kjer se bodo srečali vsi zadružniki in tudi drugi ter popoldne posvetili zadružni misli.
14-letni fant je zadel Opel-Rckord
Minulo nedeljo se je v Celovcu na tomboli, ki so jo imenovali tudi senzacionalno, zbralo nad 25.000 ljudi. Tombolo je priredila organizacija „Volkshilfe" (Ljudska pomoč) ter so bili dobitki mikavni. Med glavnimi dobitki so bili kar štirje osebni avtomobili in kdo bi si ne želel postati lastnik modernega vozila za srečko v znesku pet šilingov. Med 25-tisočimi interesenti pa so bili le štirje tako srečni, ki so zadeli avtomobile. Zanimivo je, da je Opel Rekord zadel 14-letni fant, sin gledališkega krojača Zintla, ki stanuje v neposredni bližini, kjer se je tombola odvijala. Ostale tri avtomobile so zadeli Ernst Riepl iz Štebna pri Globasnici ter Hermine Eibler in Karl Zeit-ler, oba iz Celovca.
Slamič nas je sprejel zastopnik Zveze Svobod. Med drugim so nam razkazali novo zgradbo Ljudske skupščine. Stavba je lepa, vsa obložena z marmorjem, opremljena * zanimivimi slikami, med temi predvsem v sliki ponazorjeno zgodovino slovenskega naroda. Dvorane in oprema so prekrasne, vse pa je zgrajeno iz gradiva domače, ja* goslovanske proizvodnje.
V Kranju smo si še ogledali podjetje „Vino Kranj” z ogromno vinsko kletjo. Strokovnjak podjetja nam je v zanimivi razpravi razložil, kako je treba ravnati z vi' nom, da se pridela in ohrani visoka kvaliteta. Tudi postregli so nam z žlahtno kaplji' co in reči moramo, da je bila dobra.
Končno smo se ustavili še na Brezjah io se potem polni lepih vtisov in neizbrisnih doživetij vrnili zadovoljni na svoje domove-
/n pni k Blaž W«lfel — umrl
V Stebnu pri Globasnici so minuli torek pokopali upokojenega župnika Blaža Wolfla, famošnjega domačina. V imenovani vasi se je pokojni župnik rodil 2. februarja 1887. Leta 1908 je mafuriral na celovški gimnci' ziji. Po mafuri je vsfopil v bogoslovje in nato kot duhovnik služboval po mnogih krajih Koroške, kjer si je povsod osvojil spoštovanje in naklonjenost prebivalstva-Od leta 1929 je bil župnik v Vogrčah. Med vojno so ga nacisti pregnali, po vojni pa se je vrnil nazaj in tam služboval do svoje upokojitve.
Pokojni župnik je bil zgleden značaj, skromen do sebe, velikodušen do drugih-Bil je pravi ljudski duhovnik, ki je globoko občutil socialno bedo in narodno bol ter krivice, prizadetim koroškim Slovencem-Vedno in povsod se je z dejanjem in besedo postavil za prirodne pravice svojega ljudstva, zaradi česar je moral prestati marsikakšne nevšečnosti od strani nacionalnih nestrpnežev. Pokojnega župnika V/olfla bo koroško slovensko ljudstvo ohranilo v lepem in častnem spominu.
Razne vesti iz Koroške
V	Gradfščah pri Libeličah se je kmečki sin Viljem Srienc hudo ponesrečil. Pri žaganju je z levo roko prišel v krožno žago. Pri nesreči mu je odrezalo sredinec na roki ter mu poškodovalo še tri druge prste.
Pri tekmi za prvo krasotico Avstrije „Miss Austria", ki je bila pred nedavnim na Dunaju, je „Miss Koroške" Helga Heinisch, na-meščenka pri tvrdki KELAG, dosegla osm° mesto.
V	Negrellijevi uiici v Celovcu je triletn1 Gerhard Tschemer umrl na tragičen in i°' losfen način. V neopaženem trenutku ie namreč padel v škaf, napolnjen z vodo f®r utonil. Ko so nesrečnega otroka našli, je bil*5 vsaka pomoč zaman ter je mogel zdravnik ugotoviti samo še smrt.
V ponedeljek je bil v Celovcu tradicionalni pomladanski sejem. Vreme je bilo zares pomladansko in udeležba iz vseh krajev dežele množična. Prodajalci so na Novem trgu in okoliških ulicah postavili izredno mnogo stojnic, na katerih so razložili 'n prodajali predmete najrazličnejših vrst. Sejmarji so se za blago zanimali in kakor s° prodajalci pravili, so bili tudi s prodajo pre' cej zadovoljni.
Deželni glavar Wedenig je od 23. maj0 na dopustu, kjer bo ostal predvidoma d° 30. junija. V njegovi odsotnosti ga zast°' pata namestnik deželnega glavarja Krassnif) in deželni poslanec Ebner.
Šteben pri Globasnici. — Pred nedavni1? sta se poročila naš domačin Albert Sadj°K in Helene Silan. Sadjak je uradnik pri roški deželni vladi. Mladima novoporoče?' cema čestitamo ter želimo mnogo sonči? dni in družinske sreče na njuni skupni ^ Ijenjski poti!
mmMsrn
Petek, 29. maj: Maksim Sobota, 30. maj: Ivana O. Nedelja, 31. maj: Angela Ponedeljek, 1. junij: Feliks Torek, 2. junij: Peter Sreda, 3. junij: Klotilda Četrtek, 4. junij: Frančišek
Leopold Suhodolčan:
Krnel IN RAZBOJNIKI
(KOROŠKI MOTIV)
\/
Bilo je v tistih časih, ko so se v naših 9ozdovih še skrivali razbojniki. Ljudje niso radi hodili po samotnih poteh, zvečer so skrbno zaklenili duri.
Takrat je živel v Topli Pečnik, ki je imel komaj za klobuk zemlje, majhno bajto in opico otrok. Hodil je na delo k velikim oietom, otroci pa so služili za pastirje, ko-mai so lahko za bič prijeli. Pozimi je Pec-izdeloval cokle. Znal jih je tako lepo 'Zrezati iz javorovega lesa, da so jih ljudje ''oleč naokrog cenili.
Tudi na sejem v Celovec jih je vsako le-0 Peljal. Pri Najbržu si je sposodil konja 'n koleselj, se praznično oblekel, nato pa Se odpeljal kot bogat gospod. To je bil Zanj najlepši dan v letu. Prižgal si je pipo, J^ato pa s prazničnim obrazom pozdravljal 'Uc*i, ki jih je prehiteval. Vedno je rad ko-9a povabil k sebi na voz, če je le imel fosfor.
»Pečnik, se kaj bojiš razbojnikov?" ga je vPrašal Igerčev Jaka, ko je prilezel k njemu n° voz. »Zadnje čase so na več krajih spet Prikazali svoje kosmate glave."
Pravkar sta zavila skozi samotno Dobrovo.
»Jaz da bi se jih bal? Saj nisem Strmčeva /eza, ki se je zadnjič svoje sence ustrašila 'n umrla ... Če razbojniki zvejo, da se jaz P^jern v Celovec, se vsi poskrijejo v mišje uknje."
. Tako je govoril Pečnik in priganjal svo-le9a konjiča.
bla sejmu je Pečnik kmalu prodal vse c°kle. Seveda ni mogel kar domov. Ustavil ^ le pred gostilno, privezal konja, mu dal >, nato pa vstopil in na ves glas pozdra-r '' »Dober dan, možje! Če je pa kakšen Hojnik med vami, naj gre zdajle ven in Z|Jnaj malo na mojega konja popazi. Samo Zq rep naj ga ne prijemlje, kajti pod re-Pom moje Luče se skriva tri sto peklenčkov 'n še eden povrhu."
Gostje so se zasmejali njegovim besedam. . abili so ga k vsem mizam, saj so Pečnika j^eli racJi, nTa jpa jma za ušesi!" so re-. „Še kamen se razpoči, kadar on kak-5n° pošteno reče."
bila
Pečnik je sedel k Mihevu, s katerim sta
soseda. Mihev je bil pravi velikan, to-
a r*a moč boječ.
, »Cuj, Pečnik," mu je zašepetal v uho Mi-6vi »tamle v kotu sedijo trije .. .*
»Kdo trije?” vpraša Pečnik naglas. »Trije Ceniki?"
Vsi so prisluhnili.
»Ne, trije razbojniki vendar," je mrmral Mihev ves prestrašen.
»Trije mlečniki ali trije razbojniki to je eno in isto,” je govoril Pečnik glasno, da so se smejali pri vseh mizah. Nato je široko odprl dlan, da so se zasvetili denarci. »Vsi poglejte, koliko sem danes zaslužil," je vpil. »Tudi vi tam v kotu poglejte!"
»Pečnik, denarja ne smemo nikoli razkazovati," je jecljal Mihev. . . »Ko se boš vračal domov, te bodo tisti trije pričakali in ti ga vzeli ... Ti srebrniki te lahko stanejo glavo . .."
»Meni da bo kdo denar jemal?!" se je rogal Pečnik. »Nikogar se ne bojim. Naglas si upam povedati, da bom te srebrne ščurke spravil v vrečo, v kateri imam seno za konje ... Če si kdo zupa, pa naj pride ponjga ..."
Pečnik je sedel in brezskrbno potegnil iz vrča. Pri sosednjih mizah so se muzali, Mihev je zmajeval z glavo, tisti trije v kotu pa so jezno streljali z očmi.
Pozno je že bilo, ko je Pečnik spet sedel na voz.
»Temno je nocoj," je rekel gostilničar. »Mesec ti ne bo svetil, Pečnik."
»Hm, meni vseeno ne bo dolgčas," se je zasmejal Pečnik. »Kadar je temno, se pa malo s strahovi pogovarjam."
Počil je z bičem in konjič je potegnil.
Udarci, kopit so odmevali v tiho noč. Na vsaki strani poti je šumel temni gozd. Pečnik si je brundal v brado in kdaj pa kdaj švignil z bičem. Večkrat se je ozrl v nebo, toda mesec ni mogel preglodati velikih oblakov, da bi mu posvetil na pot.
Sredi Dobrave pa nenadoma planejo izza smrek trije bradati možje. Eden drži konja za uzde, drugi se obesi Pečniku okrog vratu, tretji pa kot mutec plane k vozu, zagrabi vrečo, v kateri je bilo še malo sena, nato pa spet vsi trije kot duhovi zginejo v velikem gozdu.
Pečnik naglo požene konjiča. Utrne se mu vesela misel: »V gostilni sem nalašč na ves glas govoril, da bom skril denar v vrečo za seno, ha, ha, ha ..."
Vso pot do doma si je šepetal: »Pa sem jih, ha, ha, pa sem jih za nos, ha, ha, ha . . ." Obenem se je večkrat potipljal za jopič, kjer je imel spravljen denar . . . »Oh, vrečo naj kar imajo, je že tako imela devet lukenj . . . Skozi tiste luknje lahko zdaj vso noč tiščijo svoje dolge nosove, ha, ha, ha..."
Zasmejal se je tako glasno, da so ljudje začeli odpirati okna. Že so hoteli zavpiti nanj, saj jih je prebudil iz najlepšega spanja. Ko pa so prepoznali Pečnika, se jim je jeza na obrazih spremenila v smeh.
Takrat se je Pečnik zavedel, da je prispel v domačo vas.
Tigrček išče pomočnika
V daljni deželi, kjer rastejo palme in v kateri živi vse polno zveri, je. nekje bila prostorna votlina, v kateri je živel Tigrček. Imel je zelo lep kožuh in rep, ki je, mahaje na različne načine, izdajal gospodarjevo razpoloženje; kadar je bil vesel, je rep švigal z ene strani na drugo, kakor bič.
Tigrček je bil še mlad, toda že brez staršev, njegovega očka in mamico Tigrovko so ulovili lovci in Tigrček se je še komaj malo spominjal nanje, ker je od takrat minila že dolga, dolga doba.
Naravno je, da je Tigrček, živeč tako sam v votlini, moral opravljati vse delo.
Ko je nekega dne pomival posodo, je vstopil star Papagaj, ki je bil dober prijatelj njegovih staršev.
— Pokliči na pomoč Opico, ki je zelo izurjena v gospodinjstvu, — je rekel Papagaj.
—	Kje pa naj jo ob tej uri najdem?
—	Morda nekje v bližini vasi. Če želiš, grem s teboj, da jo poiščeva.
Takoj je Tigrček skoči! na svoje kolo, Papagaja si je postavil na rame, potem pa se je spustil v dir proti vasi.
Res je Opica bila tam prav blizu vasi. Ko ju je zagledala, je hitro splezala na palmo. Prebrisani Tigrček pa je vzel iz žepa dve ogrlici in jo nagovoril:
—	Če greš z menoj in mi pomagaš pri gospodinjskem delu, ti jih podarim.
—	Ne morem biti tvoja pomočnica, če mi ne preskrbiš nekaj predpasnikov in oblek.
Tedaj je potrpežljivi Tigrček spremil Opico k trgovcu, prevzetnica je zahtevala, da ji kupi cel kup oblačil.
Toliko je bilo na koncu vseh zavitkov, da sta morala nabaviti še koš in samokolnico, da sta jih lahko odpeljala. Tigrček
VIDA JERAJEVA:
Pevec
Suknjiča, črn baržun, v nogo pa bos, zlata piščalka, kljun, to vam je kos! —
Danes tu jutri tam, bor ali hrast, da le ne zajde kam v zanko ali past!
Žvižga, prepeva si, nič mu do kron, nič mu za vinar ni, vse da zastonj!
je prosil Opico, naj mu pomaga, lenoba pa mu je odgovorila:
—	Le kako naj ti pospravim dom, če se že sedaj utrudim?
Ko sta prispela domov, je Tigrček rekel:
—	Opica, pripravi mi večerjo, lačen sem.
Ona pa je takoj dokazala, da je slaba
kuharica. Pustila je, da se je pečenka prismodila, opekla si je roki, kozico pa je vrgla na tla.
Tigrčka je zaskrbelo, prebrisana Opica ga je prosila odpuščanja in mu obljubila, da bo v bodoče bolj pazljiva. Potem pa je pričela delati s tako vnemo, da se je Tigrček pomiril.
Drugo jutro pa so se neprilike nadaljevale. Mala porednica je z izgovorom, da bo Tigrčku zakrpala hlače, sešila obe hlačnici spodaj skupaj. Ko se je hotel obleči, se je zadel vanje in se prav nerodno prevrnil.
Tako je Tigrček moral na polje v prazničnih hlačah. Ko je bil že ves zatopljen v svoje delo, se mu je nenadoma na glavo vlila voda. Pogledal je navzgor in — kaj je ugledal? Nesramna Opica je zlivala nanj vodo...
Z vso težavo je zatajil jezo in odšel, da se odpočije pod drevesom. Čital je svojo najljubšo knjigo, ko mu je nenadoma pri-frčalo na glavo nekaj zelo trdega. Zopet je pogledal navzgor in zagledal je med vejami to neugnano Opico...
Takrat pa je sklenil, da se bo te žive smole znebil. Zvezal jo je in jo odvlekel na poštni urad.
— Pošljite nazaj to neumno pomočnico, — je rekel in se olajšano oddahnil. Poštni uradnik pa je to nemudoma storil.
Priredila Marta Filli
v ■	■ ■	------
P'
Kje «fe,
Lamutovi?
i4
Anton Ingolič

.:l!i
Jilii......l!iiii.h„..,i!iilll!
Seveda
ne živo pobarvanih trških hiš pod nji-
ni videla ne sivih rudarskih hi-
tudi ne lepih vil inženirjev in viš-
5| m
g. Uradnikov na položni vzpetini na dru-|< Siran'' onstran cerkve, kakor tudi ne 'Jai1 ** ,v ozadju, njeno oko je segalo vse
^ašo
dalje; videlo je Strmec, videlo ir, ’ nalo, revno, a njej tako ljubo njivo n; *Q<Jovnjak, sredi njega pa naš skromni Qrri- Videla je, kako cvete dren za t>r6cj kQko sta se razcveli obe češnji, tista &Q	in tista za njo, ostalo drevje pa
p0*0 brstje. Zadovoljno je gledala, ka-žr^n°9ača, ki jo je odkupila teta Jera, poli^ ^oli sočno travo, hodila je po kolar-v0 1 vdihavala vonj po senu, slami in hle-ži|Q bQtem je šla v hišo, v kuhinji je nalo-''i'r)j|na °9enj, pogledala še v sobo in se na Prag. Nato se je ozrla po gričih P°9ledala dol na Podlog in na ljq|6 ’a nQd njim, od koder so jo pozdravna^ s^ev'lne cvetoče češnje in slive. Zasli-Po d^L.^kovico, zato je odhitela v sobo škrebi^.'*' 'n ves čas, dokler je kukalo, je a a z njim. Kako bi sicer gledala
predse tako zamaknjeno; čemu bi drhtel na njenih licih smehljaj in bi, brž ko se je sklonila k zemlji, brez sledu zamrl? V takih trenutkih sem jo pustil samo. Skalil bi njeno srečo, njene žalosti pa ne bi znal utolažiti. Tako je bilo meni v Donawitzu. V VVestfaliji se je Strmec odmaknil, zdaj ga je mati spet približala, vendar misel nanj in na vse, kar je bilo na njem in okoli njega, ni bila več boleča. Se pomislil nisem na to, da bi se kmalu vrnil. Bolj in bolj se mi je dozdevalo, da se sploh ne bom vrnil. Čemu le? Samo naj se še naučim francoski, kot sem se nemški, naj se privadim tem ljudem in pokrajini, pa se bom čutil tu prav tako doma, kot sem se na Strmcu ali spodaj v Podlogu.
Oče je ustregel vsaki materini želji, šel je prek meje po prekle za fižol, napravil je vse, kar mu je mati naročila, k Avstrijcu je sicer stopil vsak dan, a samo za toliko, da je popil vrček piva ali Šilce žganja in da se je menda pohvalil, kakšno ženo in kakšne otroke ima. Cesto je prinesel piva tudi materi. Bil pa je nekoliko preveč zgovoren, zato mu nisem mogel popolnoma verjeti.
Štefka je bila kot žrebiček, ki je bil vso zimo zaprt v hlevu, na pomlad pa so ga spustili na zeleno gmajno, tam zdaj skaklja, naužiti se hoče sonca, svežega zraka, predvsem pa svobode. Sama ni mogla nikamor, ker ni razumela niti besedice, kar so govorili okoli nje, zato sem moral jaz z njo. Bila je otroško zvedana, vendar že deklica, ki se je zavedala svoje dekliškosti. Fantje
so se ozirali za nama in marsikateri mi je zavidal, misleč, da je moje dekle. Peljal sem jo v slaščičarno. Še nikoli ni bila v slaščičarni. Povabil sem jo v kavarno. Še nikoli ni bila v kavarni. Šla sva skupaj v kino. Še nikoli ni bila v kinu. Sploh ni bila nikjer razen na Strmcu in spodaj v Podlogu. Najrajši se je seveda ustavljala pred trgovinami. Kupil sem ji obleko in čevlje. Toda kaj vse bi bila rada imela! Rada se je sprehajala tudi po okolici, kjer so se vrstile bogate vile z lepimi vrtovi.
»Marko, da bi živeli v takile hiši, da bi imeli toliko sob pa takle vrt!" je vzdihovala.
Nisem razumel, kako je mogla s takim občudovanjem gledati ljudi za umeteljno izdelanimi železnimi ograjami, kako je mogla vsa zavzeta strmeti v avto, ki je privozil po drobnem pesku na ulico in naju brezobzirno poškropil.
Oba z očetom sva povpraševala pri trških šiviljah, a zaman. Morda je katera imela mesto, a tujke ni marala vzeti, inozemci naj gredo v jamo, njih hčere pa za dekle na kmete, tista, ki je spretna in izobražena, pa za služkinjo! Šivilja? Ne, to je za domačinke!
Štefka bi bila šla služit v eno izmed tistih lepih, gosposkih vil izven trga, a tam z očetom nisva povprašala, vedela sva, kaj se prej ali slej zgodi z dekleti, ki odidejo tja, nazadnje sva ji našla delo v separaciji. Prvi dan se je vrnila hudo utrujena, vendar zadovoljna; v separaciji je bilo mnogo ta-
ko mladih ljudi, kot je bila ona, mnogo smeha, čeprav ni razumela, čemu se smejejo, in vedela je, da bo konec meseca prinesla domov toliko in toliko frankov, ki jih bo za zdaj morala izročiti materi, a sčasoma bo že dosegla, da bo večina zaslužka ostala njej.
Ko se je Pepček dodobra naspal in se odpočil od dolgega potovanja, je začel odkrivati bližnjo okolico. Spodaj na križišču naše in prve prečne ulice je zagledal gručo otrok. Nekaj časa jih je gledal nezaupljivo, slednjič pa se le spustil navzdol. Toda ko se je pomešal mednje, je začuden opazil, da prav nič ne razume, kaj govore; prestrašen se je oziral naokoli, iščoč pomoči. Ko ga je neki razcapanček in razkušfran-ček prijel za roko in mu nekaj zaklical, je planil v jok in pobegnil.
»Nič ti nočejo," sem ga smeje miril, »le igraj se z njimi!"
Tiščal se je vratec ob hiši, toda ves čas je željno pogledoval navzdol. Čez dolgo se je opogumil in se jim znova približal. Vendar mednje ni šel. Ko se mu je eden od otrok približal, se je previdno umaknil nazaj k hiši. Tako je bilo nekaj dni. Konec tedna je tu in tam že ostal za kratek čas med njimi. Otroci so govorili večinoma nemški, čeprav je bilo le nekaj domačinov, drugi so bili otroci poljskih, italijanskih in čeških rudarjev; v naši ulici sta stanovali še dve slovenski družini, a nista imeli majhnih otrok.

Ali je rak nalezljiv?
Vsakdo ve, da so nekatere bolezni nalezljive. Kaj hitro začnemo na primer smrkati, če smo dlje v istem prostoru z nahod-nim človekom. To velja tudi za druge nalezljive bolezni, kot so škrlatinka, ošpice, tifus itd. Bolezen povzročajo prostemu očesu nevidne klice, ki jih je vse polno v zraku okoli bolnika, na bolnikovi posodi ali v njegovem blatu. Nihče pa ni še nikoli slišal, da bi kdo nalezel raka. Zato so bili zdravniki prepričani, da rak ni nalezljiv in da ga ne povzročajo bolezenske klice, kot je to pri drugih nalezljivih boleznih.
Tega pa že pred 48 leti ni verjel dr. Francis Peyton Rous iz ZDA in je začel zadevo raziskovati. Neki kokoši se je napravil tumor (novotvorba) na prsih. Dr. Rous je izrezal bolni kokoši nekaj tkiva z bolnega mesta in to tkivo tako temeljito zdrobil, da ni ostala cela niti ena celica. Potem je vse skupaj precedil skozi posebno kremenčevo cedilo, skozi katero ni mogla nobena celica, ki bi po naključju še ostala cela. Tako dobljeno snov je potem vbrizgal zdravim piščancem. Kmalu so ti dobili rakaste tvorbe enake vrste (sarkom), kot ga je imela bolna kokoš. Rous je menil, da poskus dokazuje, da je tudi rak nalezljiv in da ga povzročajo virusi, silno majčkene klice, ki so ravno na meji med živim in neživim. Večina zdravnikov in biologov Rousu ni verjela. Njego-
vi kolegi so mislili, da se je Rous pri poskusu nekje zmotil. Vendar Rous ni miroval, marveč je delal naprej in raziskoval še druge vrste živalskega raka. Naposled je bilo njegovo delo le priznano in lani je dobil nagrado Alberta Laskerja, ki je med najodličnejšimi medicinskimi priznanji. Nesporno je dokazano, da nekatere vrste živalskega raka povzročajo virusi. Zelo verjet-
no pa je, da za okuženje ne zadoščajo zgolj virusi, marveč je potrebno še kako kemično ali drugačno dražilo. Odkritja dr. Rousa so pomembna zato, ker bodo morda pomagala tistim, ki raziskujejo rakasta obolenja pri človeku. Za zdaj pa še ne vemo, ali raka tudi pri človeku povzročajo virusi. Nekateri mislijo, da je to verjetno.
Poznate rahljalna sredstva?
Molji so spet tu
Ko čez poletje spravljamo zimsko volneno obleko, moramo misliti na to, da jo čimbolj zavarujemo pred molji. V ta namen poznamo razna sredstva, ki s svojim neprijetnim vonjem odganjajo ta mrčes, in druga, ki vplivajo na centralni živčni sistem žuželk in jih tako z njimi uničujemo. Med prve spadajo naftalin, sivka, tobak, duh po svežem tiskarskem črnilu in podobno, med druga pa DDT. Prva sredstva devljemo med obleko v majhnih vrečicah, z DDT-jem pa oblačila poprašimo. Omare, ki v njih hranimo obleke, oblepimo po špranjah s papirjem, da molji ne morejo priti vanje. Odpiramo jih čim manjkrat. Za shranjevanje čez poletje uporabimo lahko večje kovčke ali pa celofanske oziroma polivinilaste vreče, v katerih lahko obleka ali plašč visi. Nekatere so na zadrgo in tako velike, da lahko shranimo v isti vreči več oblek. Čeprav so te vreče drage, so vendar še vedno cenejše, kot če nam čez poletje poškoduje molj volneno obleko ali plašč.
Preden pa oblačilo shranimo, ga moramo temeljito očistiti. Tam, kjer so razni madeži, posebno od jedi, se moljeva ličinka najraje naseli. Ovratnike, ki so zamaščeni, zdrgnemo s čistim bencinom ali špiritom. Obrnemo žepe, odvihamo in skrtačimo hlačne zavihke in manšete.
Razne vrste testa rahljamo z različnimi sredstvi. Najbolj poznan je kvas, ki mora biti svež, da je učinkovit. Svež kvas je vlažen in dobro diši. Testo, ki ga z njim rahljamo, imenujemo kvašeno testo. Na 1/z kg moke računamo povprečno 15 do 20 g, za sleherno trdo umešano testo kakor tudi za tako, ki mu dodamo veliko maščobe, uporabimo na V2 kg moke 30 g kvasa pa tudi več.
Kvas zdrobimo, mu dodamo malo mlačnega mleka, sladkorja in moke in narahlo zmešamo ter postavimo na toplo, da vzhaja.
Pecilni prašek mora biti suh in svež. En zavitek pecilnega praška zadostuje za kolač iz 1h kg moke. Za krhko testo ga vzamemo manj, in sicer ga zadostuje za normalno količino V2 žličke, za piškotno testo iz, recimo, 6 jajc pa ga je treba za dobro noževo konico.
Pecilni prašek dodamo pecivu vedno z moko in ga z njo vred tudi presejemo. Testo s pecilnim praškom ne sme stati, ker začne prašek delovati in zgublja s tem svojo moč. Med pečenjem se testo rado sesede, če pečico neprevidno odpiramo, da pride do njega preveč mrzlega zraka.
Jelenova sol ima oster duh. Sveža je bele barve. Hranimo jo v dobro zaprti pločevinasti škatli. Pri odmeri količine moramo biti natančni in se ravnati točno po receptu. Raztopimo jo v majhni količini mrzle tekočine in jo prilijemo skozi gosto cedilo k testu.
Testo, zamešeno z jelenovo soljo, pečemo v začetku pri zmerni vročini, da se testo zdiši prej, preden se zapeče in dobi skorjo nato vročino lahko zvišamo.
Jedilna soda je manj primerno rahljalno sredstvo za vrste testa, ki vsebu-
jejo veliko maščobe. Za 1A kg moke zadostuje noževa konica sode.
Alkohol testo rahlja in hkrati zbolj-šuje njegov okus. Ker alkohol hitro hlapi, ga dodamo testu čim kasneje, najbolje tik pred pečenjem.
Sneg rahlja in obenem tudi veže. Tudi sneg dodamo testu čim pozneje, mešamo ga previdno, da ne izženemo vtepenega zraka. Zrak se med pečenjem širi in rahlja. Zaradi vročine jajčna beljakovina zakrkne in testo ostane lepo luknjičavo.
Zdravilne solze
Kdaj ste zadnjič jokali? Če je od takrat minulo že precej časa, potem ni čudno, ce ste nervozni. Jok, bolje prelivanje solz, baje pomiri živce in to hočejo zdaj nekateri ameriški zdravniki tudi znanstveno dokazati. P° njihovem bi moral moderni človek več j°' koti, kajti razne bolezni živčnega izvora izvirajo od tod, ker ljudje preveč dušijo v sebi čustva. Nekateri zdravniki celo trdijo, da si z zadrževanjem solza skrajšujemo žlV' Ijenje.
Dr. James Blond meni, da so solze nekak ventil in da z jokom uravnovesimo živčno prenapetost v dobi naglice in nervoze.
Vsako razburjanje nervoznih ljudi im° nezdrave posledice v vsem organizmu: zvišanje krvnega pritiska, močno bitje srca, nemirno dihanje, težave pri požiranju al< pa solze, ki, čeprav samo za hip, le prinašajo olajšanje. Seveda ne smemo pri živčnih obolenjih prisegati samo na solze. zen tega naj se živčni bolniki, ki preveč jočejo, zatečejo k zdravniku, ker jim bo moral živce zdravit na drug način. Ženske navadno mislijo, da solze škodujejo lepoti, vendar so znanstveniki prepričani o nasprotnem: trdijo, da slane solze ne škodujejo niti koži niti očem, katerim takšno umivanje celo koristi.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK J
Astmatični bolniki naj strogo upoštevajo zdravnikova navodila
PRAKTIČNI NASVET
Posebno rade se primejo jedi pri kuhanju na odprtih električnih kuhalnikih. Občutljivejše jedi denemo v večjo posodo z vrelo vodo in jed skuhamo do konca. Tako si pomagamo zlasti pri pripravljanju raznih otroških sluzi in kašic.
Ljudje, ki imajo naduho, se navadno prebujajo sredi noči in imajo občutke tesnobe in dušitve, ker dihajo z veliko težavo. To so krize, ki nastopajo pri astmi in trajajo približno eno uro. Toda bolniki živijo vedno v strahu, ker se lahko kriza vsak trenutek ponqyi.
Vzrok teh kriz je v neuravnovešenosti med simpatičnim in parasimpatičnim živčevjem. Razdraženost parasimpafičnega živca povzroči pljučni krč in občutek dušenja, medtem ko je znamenje razdraženosti simpatičnega živca izločanje sluzi, ki sledi krizi. Težko pa je ugotoviti, kaj povzroči to neuravnovešenost med živčevjem.
Na bolj pogost vzrok astme je občutljivost organizma do neke jedi, do nekega zdravila, do peloda ali kakšne druge snovi. Zadostuje torej, da pride organizem v kontakt s snovjo, za katero je občutljiv, da takoj pride do krize.
Pri ženskah lahko izvira astma iz drugih vzrokov, in sicer je lahko posledica motenj v jajčniku. V tem slučaju ima bolezen svoj začetek že v puberteti. Ko je asmatična ženska noseča, krize navadno prenehajo in se zopet pojavijo po porodu.
Naduhi niso naklonjeni samo živčno-pro-tinasti ljudje temveč tudi ljudje, ki bolujejo
na želodcu, ker je astma povezana z delo-vonjem želodca.
Ljudje, ki imajo naduho so tudi zelo nervozni, podvrženi so bolečinam, nemiru 1f1 nespečnosti. Pri nervoznih ljudeh lahko pd" de do krize vsled ginjenosti, mraza, toplo-te, lahko tudi zaradi nevihte in podobno. Zgodilo se je, da je nekdo dobil napad ob samem pogledu na šop vrtnic. V ten1 slučaju je pogled vrtnice bil kriv napade
Zdravnik, ki ga pokličemo v nujnem slu' čaju, bo navadno dal bolniku injekcijo andrealika z dodatkom posebnega ekstra-ta. Ta injekcija povzroči takojšnjo olajša' nje, vendar je to škodljivo ponavljati. v drugem primeru se bo zdravnik poslužil kakega drugega sredstva. Paziti pa je treba* da bolnik ne jemlje sredstev, ki vsebujej0 opij in njegove derivate. Opij namreč pre' prečuje ventilacijo in s tem nastane nevarnost takojšnje smrti. Mnoga sredstva, ki r štejejo za učinkovita, lahko bolezen p°' slabšajo, če jih jemljejo bolniki predolg' Tudi uporaba aspirinov pri nekaterih bol11'’ kih lahko povzroči težko krizo, kateri vč°' sih sledi celo smrt.
Iz tega sledi, da se morajo ljudje, ki b®' lujejo za naduho, ravnati po zdravnikove111 navodilu in nikoli ne smejo vzeti sredste* ki jih ni predhodno dovolil zdravnik.
Po večerji smo navadno sedli na klop ob hiši. Z očetom sva govorila o Merlevvaldu, o rudniku in naših ljudeh, mati pa je znova in znova napeljala pogovor na Strmec.
„Bogve, kako je Jera posadila zelje, ni navajena dela na zemlji," jo je na lepem zaskrbelo.
„Če ga je dobro zasadila, bo imela lepe glave, če ga ni, bo jeseni imela košavje,” je rekel oče.
„Da se le Rogača ne bi preobjedla, požrešna je na mlado travo," se je spomnila čez čas.
„Če se to zgodi, si bosta kupila drugo kozo."
»Ampak take kot Rogača ni, krotka je in dobra molznica!"
Tako je šlo pozno v noč.
Seveda sem tudi v tem času videval sosedo. Kako je ne bi, ko se je skoraj vselej, kadar smo delali na vrtu ali v kolibi, pokazala onstran žive meje? Slišal pa sem jo ves dan. Ne morem reči, da me ni mikala, da me ni dražil njen glas, vendar je bila tisti prvi teden in še nekaj dni moja glavna skrb, kako pomagati domačim, da se čim-prej vžive v nove prilike. Toda manj ko mi je bilo treba misliti na domače, bolj sem imel v mislih Mudronjko. Videl sem, kako se ji svetijo oči v čudnem lesku, kako se ji obilne prsi pozibavajo pod ohlapno bluzo, boki pa ji naravnost razganjajo tesno opeto krilo. Če sem zaslišal njen glas na dvorišču, me je potegnilo iz kuhinje,
kjer sem se morda pogovarjal z materjo, ali iz podstrešnice, kjer sem za kako uro sedel k drugi francoski vadnici, ki sem se je tiste dni lotil z Gaspardovo pomočjo.
»Dober dan, gospa!" sem pozdravil v zadregi.
»O, gospod Marko!”# je Mudronjka zažarela.
Rekla sva si nekaj najnepomembnejših stavkov, toda bilo mi je, kot da bi poslušal najlepšo muziko; ves čas je namreč med nama tekel še neki drug pogovor. Le glejte me, gospod Marko, tako se mi je zdelo, da je govorilo vse na njej, stara sem res skoraj enkrat več kot vi, vendar ohranjena, dobro ohranjena, ni nam sile, trije služijo, mož pa je že nekaj let bolan. Menda veste, kako je z možmi, ki imajo silikozo? $e drv ne morejo nasekati, pa bi mogli ustreči zakonski ženi, takšni ženski, kot sem jaz! Marko, le poglejte me! Jaz pa sem govoril s svojimi lačnimi očmi: Mučim se, že dolgo se mučim. Kaj, ko bi preskočil tole živo mejo, ko bi . . . Pritrdila je moji opazki, da se bo vreme poslabšalo, v resnici pa mi je odgovarjala: Kar preskoči jo, Marko! Moža ni doma, je na delu, fanta sta šla dol v trg, imata svoje opravke, do večerje ju ne bo. Pohiti! Pohitel sem: Grem, že grem. Boš videla, Mudronjka, kako te bom privil nase, kako te bom ljubil, pozabila boš, da si omožena, da imaš dva velika fanta, da ... Toda še vedno sem stal na svojem mestu.
»Spodaj v trgovini imajo ribe," sem rekel.
»Ribe? Fanta sta nora na ribe, tudi Mu-dronj jih ima rad. Takoj stopim ponje."
»Pri nas jih razen mene nihče ne mara; jaz sem se navadil nanje v Westfaliji."
»Ne vedo, kaj je dobro. Mi smo doma blizu morja. Hvala vam, gospod Marko, hvala!"
Mudronja sem videl samo ob nedeljah; vlačil se je po vrtu ali pa posedal na klopi na dvorišču in pokašljeval. Delal sem se, kot da ga ne vidim, tudi on se ni menil zame, medtem ko je očeta vselej, ko ga je zagledal, poklical in se rad pogovoril z njim. Ali je opazil, kako se gledava z njegovo ženo, se je bal zanjo, me je mrzil, še preden se je kaj zgodilo? Tudi tanta se zame nista menila, bila sta mlajša od mene, eden je menda še pred letom trgal hlače v šolskih klopeh, drugemu tudi ni moglo biti več ko sedemnajst.
Ko sem nekega majskega popoldne stopil na dvorišče (bil sem sam doma, kajti domači so šli nekam v okolico kupovat kozo), sem tam na drugi strani zagledal Mudronjko. Ne vem, kaj je delala, videl sem le, kako se je takoj, ko so se oglasili moji koraki, dvignila s klopi in se obrnila proti meni.
»Gospod Marko! Obroč je padel s prednjega kolesa. Tri moške imam pri hiši, ampak ko bi bili potrebni, ni nobenega. Bi vas smela prositi?"
To so slišala ušesa, moja kri pa je čula:
Fant, preskoči mejo, izrabi priliko, ne bo111 te več dolgo čakala!
»Zakaj ne?" sem dejal, v žilah pa mi i® zaplalo: Že grem, že grem, ženska. Sa®10 pazi, da te ne zdrobim!
Za kolibo je bilo med plankami tolik0 prostora, da sem brez težave prišel na dr®' go stran; videlo se je, da so že prej hod1 tam skozi. Takoj sem- se lotil popravi^ Toda roke so mi tako drhtele, da mi I obroč sproti padal s kolesa.
»Bom pomagala," se je ponudila dronjka.	j t
Počenila je in prijela voziček na dr®’ j strani. Videl sem njena meča, bela so b1 ^ mehka in vabljiva. Roke so mi še bolj drh^ le, kri je naravnost rjovela: Fant, kaj še kaš, pusti obroč, zgrabi žensko in pojd' njo tja gor pod ozeleneno grmovje!
Dotaknil sem se njenih rok; čutil sem, k° ko ji je razbijalo v žilah, vroče, za^eVj0 joče: Pusti voziček, pusti ga! Ali ni vsake minute, vsake sekunde? Obroč bo spravila na kolo fanta ali Mudronj, za 1 . go rabo tako ni! Ti menda zmoreš tudi drugega.
|(O"
Nazadnje sva le spravila obroč na . lo, iz katle, ki jo je prinesla, serT1 V žeblje in ga še pribil.	^
»Tako," sem rekel zasopljen, kot da * , odkopal tono premoga, »prej se bo 1 sil kot snel."
(Se nadaljuje)

W- SOMERSET M A U G H A M :
Mož z brazgotino
Opazil sem ga posebno zaradi njegove brazgotine, ker mu je segala kot velik polmesec čez vse lice od senc do brade. Go-|ovo je nastala zaradi kakšne strašne rane 'n rad bi vedel, ali jo je dobil od sablje Ql' delca izstrelka.
Vendar ta brazgotina nekako ni sodila n° to okroglo, debelo in dobrodušno lice. Ves obraz je bil majhen in popolnoma vsak-danji, izraz na njem pa je bil pravtako popolnoma prostodušen. Prav smešna je bila °b njegovem debelem telesu. Bil je močan možak, višji kot povprečno.
Nikoli ga nisem videl v čem drugem kot y silno obrabljeni sivi obleki, khaki srajci m pomečkanem sombreru. Bil je vse drugo Pfej kot snažen. Vsak dan je v času koktaj-'a prihajal v Palače hotel v Guatemala Ci-'y, se brez naglice sprehajal okrog bara in Ponujal naprodaj loterijske srečke. Če si [e s tem služil kruh, je moral silno bedno životariti, kajti nikoli nisem nikogar videl, da bi mu odkupil kakšno srečko; le na Kakšen kozarček so ga povabili tu in tam. ^e9a ni nikoli odbil. Izvijal se je med mi-z°mi z nekakšnim nihajočim korakom, kot b' bil vajen peš premagovati velike dalja-v®- Ustavljal se je pri vsaki mizi, s slabotnim nasmehom navajal številke, ki jih je 'mel naprodaj in je potem, ko se nihče zanj n' zmenil, odhajal dalje, vedno z istim nasmeškom na obrazu. Zdelo se mi je, da je *aradi pijače bil videti še slabši, kot je bil.
Nekega večera sem stal z nekim znancem v baru Palače hotela v Guatemala City, * nogo na podnožni prečki. V Palače ho-jelu pripravljajo zelo dober rezki Martini — *0 se nama je približal mož z brazgotino. Pokimal sem že dvajsetič odkar sem prišel, m nii je ponujal svoje loterijske srečke.
^oda moj znanec mu je prijazno poki-
mal;
»Que tal, general? Kako se živi?"
•Niti ne tako slabo. Trgovina sicer ne tv«te najbolje, toda lahko bi bilo tudi huje.” »Kaj boste pili, general?" konjak."
Naglo ga je spil in postavil kozarec na-?Qi na barsko mizo. Pokimal je mojemu z,,ancu.
• Gracias. Hasta luego."
Potem se je obrnil in ponudil srečke Iju-d®m, ki so stali za nami.
•Kdo je ta vaš prijatelj?" sem vprašal *nanca. „Brazgotina na njegovem licu je
9fozna."
•Da, zaradi tega ni lepši, ali ne? Begu-nec je iz Nicarague. Seveda, razbijač je in r_Qzbojnik, toda ni slab človek. Od časa do CQsa mu dam nekaj pezosov. Nekoč je bil B®rieral upornikov in če bi mu ne zmanjka municije, bi zrušil vlado in bi zdaj bil minister, namesto da prodaja po Gua-.emq|i loterijske srečke. Tako pa so ga ujeli °časno z njegovim štabom, kakršen je bil, in ga pred vojnim sodiščem obso-I ^ na smrt. Veste, te stvari so v teh deže-precej kratke. Obsodili so ga na smrt ustrelitvijo zgodaj zjutraj, ob zori. kislim, da je vedel, kaj ga čaka, ko so ulovili. Prestajal je noč v ječi skupaj z jS*Qlimi — bilo jih je vseh skupaj pet — med tem igral poker. Namesto žetonov s uporabljali vžigalice. Povedal mi je, da |6 n>koli v življenju ni imel tako slabih kart. j^rQli so z nepolno igro kart, odpirali s ■— toda nikoli ni dobil prave karte. js Ce^' igri mu je uspelo komaj šestkrat, da I, d°bi|, toda takoj nato ko je kupil nove ■— jih je že tudi izgubil. Ko je nato ^ s Q zora in so vstopili v ječo stražarji, v^.k' 9a odpeljali k usmrtitvi, je že izgubil kQC vžigalic, kot bi jih pameten človek lah-Pofabil v vsem življenju.
o. M. I. S« L. I. C* E
Pr'
tj, 1 Prvemu kozarcu pije človek vino, pri fej:i1 v'no P'Je v'no' Pr' tretjem pa vino ^oveka.	Grabbe
Nato so jih odpeljali v dvorišče ter jih vseh pet prislonili drugega ob drugem k zidu, z oddelkom strelcev nasproti. Potem so stali tako. Najin prijatelj je vprašal poveljujočega častnika, kaj za vraga še čakajo? Častnik mu je odgovoril, da želi general, ki vodi vladne čete, prisostvovati streljanju in da zdaj čakajo na njegov prihod.
„Pofem imam še čas, da pokadim eno cigareto," je dejal najin prijatelj, „on je bil vedno netočen.’
No, komaj jo je prižgal, je že prišel general — mimogrede rečeno bil je to San Ignazio, ne vem, če ste ga kdaj srečali s svojim ADC. Običajne formalnosti so bile že končane in San Ignazio je vprašal obsojence, če si kaj želijo, preden bodo usmrčeni. Štirje med njimi so odkimali, najin prijatelj pa je spregovoril:
— Da, rad bi se poslovil od žene.
— Bueno, je dejal general. Nimam ničesar proti temu. Kje je žena?
— Čaka pred vrati zapora.
— Potem to ne bo odgodilo zadeve za več kot za pet minut.
— Komaj za toliko, senjor general, je dejal najin prijatelj.
— Postavite ga na drugo strani
Dva vojaka sta se približala in obsojeni upornik je šel z njima do določenega prostora. Poveljnik strelske čete je na generalovo znamenje izrekel ukaz, bilo je slišati močan pok in štirje možje so padli. Padli so nekako čudno, ne vsi enako, temveč drug za drugim, s kretnjami, ki so bile skoro smešne, kot da so marionete v lutkovnem
gledališču. Častnik je stopil k njim in izpraznil v enega od njih, ki še ni bil mrtev, obe cevi svojega revolverja. Medtem je najin prijatelj pokadil cigareto in odvrgel ogorek.
Pri vratih je prišlo do majhnega nereda. Neka žena je naglo vstopila na dvorišče in se potem — z rokami na srcu — naglo ustavila. Kriknila je in nato z iztegnjenimi rokami pohitela naprej.
— Caramba, je dejal general.
Bila je oblečena v črnino, s pajčolanom preko las, obraz je imela mrliško bled. Bila je na pogled skoro kot otrok; vitko, slabotno bitje, z drobnim obrazom in velikimi očmi. Toda zdaj so bile te oči kot brez uma zaradi bolečine. Bila je tako ljubka, ko je tekla z nekoliko odprtimi rokami in s tesnobo na lepem obrazu, da so celo ravnodušni stražarji ostali zaradi presenečenja brez diha.
Upornik se je pomaknil za korak ali dva k ženi. Vrgla se mu je v naročje in s hripavim, strastnim glasom je kriknil: Alma de mi corazon! — Duša mojega srca — in pritisnil svoje ustne na njene. Toda v istem trenutku je izza raztrgane srajce potegnil nož — nimam pojma, kako mu je uspelo ohraniti ga — ter ji ga zabodel v hrbet. Kri je šinila iz prerezane žile in mu pobarvala srajco. Tedaj jo je še enkrat objel z obema rokama in pritisnil svoje ustne na njene.
Vse to se je zgodilo tako naglo, da mnogi niti vedeli niso, kaj se je zgodilo, medtem ko so drugi lahko samo v grozi kriknili. Skočili so k njemu in ga pograbili. Za-
radi njih je popustil njegov objem in dekle bi padlo, če je ne bi general ADC ujel. Bila je brez zavesti. Položili so jo na tla in z žalostnimi obrazi opazovali lepo ženo. Upornik je vedel, kam mora zabosti in bilo je nemogoče ji ustaviti kri. Čez nekaj trenutkov je ADC, ki je klečal poleg nje, vstal:
—	Mrtva je, je šepnil.
Upornik se je prekrižal.
—	Zakaj ste to naredili? ga je vprašal general.
—	Ljubil sem jo.
Nekaj kot globok vzdih je šlo skozi ljudi, stisnjene skupaj, ko so s čudnimi pogledi opazovali morilca.
General je nekaj časa molče zrl vanj.
— To je bila plemenitna poteza, je končno dejal. Jaz ne morem usmrtiti tega človeka. Vzemite moj voz in ga odpeljite do meje. Gospod, izkazujem vam čast, kakšno dolguje hraber mož drugemu hrabremu možu.
Med navzočimi je nastal živahen nemir. ADC je potrepljal upornika po ramenu in bivši obsojenec je brez besed odšel med dvema vojakoma do avtomobila, ki je čakal."
Moj znanec je zastal — in za trenutek sem molčal tudi jaz. Pojasniti vam moram, da je ta znanec bil Guatemalec in je govoril z menoj špansko. Prevedel sem njegovo povest kolikor bolje sem mogel, vendar nisem mogel popolnoma oblažati njegov precej bombastičen način govorjenja. In če naj povem po pravici — k tej zgodbi je ta stil bil celo primeren.
„Toda od kod ima potem brazgotino,’ sem končno vprašal.
„Oh, to je od steklenice, ki je počila, ko sem jo odpiral. Steklenice ingverovega piva."
,.Nikoli mi ni bilo všeč," sem odgovoril.
^azmcma ladja
si j^r''rn ženske, ki imajo med svojimi uše-6 Kaj drugega kakor lep obraz.
V. Hugo
Bor	.	*
VijQ )e	je biti	mrtev	lev	kot	živ	osel, pra-
''6Čir)^lr*v' levi, ne pa živi osli; in kadar *Qtio	ne^at	ne prizna,	potem	ostane to
111 dva knjižna	modrost.	Nušič
Dovolite, da vam povem precej čudno zgodbo o neki ladji, ki ni nikoli zaplula, o neki ladji, ki že celo večnost nepremično stoji na jezeru, ki ga ni ustvarila narava,
o ladji, ki se ne bo nikoli ločila od hriba, ki so ga človeške roke naredile takšnega, kakršen je.
Pravzaprav je to zgodba o muhi neke kitajske cesarice.
O muhi, ki je obogatila Peking za razkošen, bleščeč spomenik fevdalizma in umetniškega čuta velikega in revnega ljudstva; zaradi katere je mnogo ljudi izgubilo življenje; in zaradi katere neko ladjevje ni nikoli zaplulo na vodo.
*
Tej muhasti cesarici je bilo uradno ime Cu Hi, kar pomeni »Milostljiva in dobrotljiva". Videli boste, kako nesmiselno je to.
Imenovala se je torej Cu Hi, ko je postala cesarica. Preden pa je postala vladarica je nosila mnogo manj zveneče in simbolično ime. Bilo ji je ime Jeho-nala in ni bila prav nič pomembna osebnost, bila je pravzaprav ena izmed mnogih priležnic.
Bila je petnajst let stara, ko je po volji neba — v stari Kitajski se je vse ravnalo po volji neba, poplave in cesarska oblast — umrl 1850. leta svetli cesar Toa Kaung, zamenjal pa ga je devetnajstletni Hien-feng. Ta sin, zrel mladenič, se je hotel takoj poročiti, vendar je bilo žalovanje na dvoru tako globoko, da je moral čakati celih sedemindvajset mesecev. Potem so mu iz Mandžurije pripeljali osemindvajset najlepših deklet. Tako se je mladi cesar oženil. Z vsemi, seveda.
Tedaj so se pokazale izredne Jehonaline zmožnosti za spletke in »diplomacijo". Kajti kmalu je mladi cesar umrl, na prestol pa so posadili njegovega petletnega sina, ki ga je dobil z Jehonalino pomočjo.
Kajpak, kaj ve petleten otrok, četudi je cesar! Zafo je namesto njega zavladala kot regentka njegova mati, presvetla cesarica Cu Hi.
Vladala je petnajst let. Dotlej je sin že zrastel in bi moral prevzeti žezlo. Vendar je nesrečnik ravno nekako ob tem času nenadoma umrl — pravijo, da zaradi koz, čeprav ni niti najmanj neverjetno, da je kozam precej pomagala tudi skrbna cesarica — mati.
Potem je ta energična, pretkana in brezobzirna ženska prisilila Državni svet k temu, da je vsem zakonom navkljub imenoval za cesarja nekega njenega nečaka, ki je bil slučajno šele štiri leta star. Začelo se je, razumljivo, drugo obdobje cesaričnega regentstva. Seveda je bilo tudi nekaj ljudi, ki so si upali godrnjati proti takšnim poslom. Taki pa so se kmalu »vkrcali na voz, ki pelje v nebesa" — bodisi da so jih obsodili na smrt in ugonobili, bodisi da jim je cesarica »Milostljiva in dobrotljiva" milostno dovolila, da se smejo sami umoriti, kar je bilo konec koncev itak vseeno.
O ostalih prav tako mračnih podvigih te cesarice tu ne bomo govorili. Treba je namreč opisati nekatere njene druge odlike.
V srcu Pekinga leži tako imehovano »Prepovedano mesto". Tu je bil leta in leta sedež cesarjev, princev, dostojanstvenikov, priležnic, evnuhov — skratka cele dvorske elite. Prelepo okrašene palače, paviljoni, jezera z ribicami, parki, vrtovi polni cvetja in sadnih dreves. Vse to je obkoljeval šest metrov visok zid, ki je varoval dvor pred pogledi nevrednega ljudstva in pred prahom, ki navadno vihra po pekinških ulicah. Sicer je res ta zid včasih zoževal obzorje cesarjem, a povejte, kaj bo široko obzorje »sinovom neba"?
In vendar, dajmo priznanje cesarici Cu Hi. Sčasoma se je menda naveličala čepeti za debelimi zidovi. Rada bi se bila povzpela na grič, se navžila svežega zraka in neovirano pogledala svet okrog sebe — svoj svet.
Posprehodila se je zunaj mesta. Pa tudi tam se je zaradi napake, ki jo je zagrešila narava, na vse strani razprostirala ravnina. No nič, je vzdihnila cesarica, če hriba ni, ga bomo pa naredili.
Kmalu ji je prišel na misel čudovito enostaven načrt: izkopala bo zemljo, jo prenesla in nasula hrib, v izkopani jami pa bo naredila jezero. Dve muhi na en mah!
Tako je pričelo rasti tisto, kar se dandanes imenuje Letna palača. To je resnično mojstrsko delo kitajskih arhitektov in umetnikov. In delo tisočev in tisočev ubogih delavcev, ki so na plečih prenašali zemljo, da bi naredili cesarici hrib.
Ko je bil hrib gotov, so zgradili na njem in okoli njega palače in letovišča, pagode in templje, dolga pokrita sprehajališča in bazene, nešteta stopnišča in impozantne
dveri, posadili so drevesa in uredili steze ...
S tega umetnega hriba, iz hiš, okrašenih z nenavadnimi lesorezi, slikarskimi in kiparskimi deli, polnimi zlatih, srebrnih in slonokoščenih predmetov — neprecenljivega umetniškega zaklada, se širi skozi veje dreves pogled na širno umetno jezero z otoki in vitkimi marmornimi mostovi med njimi.
Cesaričina muha je bila tako zadovoljena.
Vendar je to mnogo stalo.
Kajti ona ni hotela, da bi za cesarsko rezidenco uporabili kakršen koli marmor. Zato je ukazala, da je treba prinašati neki posebno lep marmor celo iz pokrajine Ju-nan — celih dva tisoč pet sto kilometrov jugovzhodno od Pekinga!
Tedaj na Kitajskem ni bilo železnic. Tudi ceste so komajda bile, kamnolomi tega prelepega marmorja pa so ležali globoko v planinah.
Kako neverjetni napori so morali zadovoljevati eno samo muho! Koliko revnih delavcev je moralo plačati to muho z zdravjem in življenjem!
Vendar je bila to šele polovica cene. Druga polovica je bila prav tako draga. Za graditev Letne palače je cesarica porabila ogromne vsote, ki so jih zbrali zato, da bi zgradili državno ladjevje.
In tako to ladjevje ni nikoli zaplulo.
A kdo ve zakaj — ali zato, ker jo je vendarle grizla vest, ali zato, ker ni hotela, da bi ji kdor koli očital, da s tako veliko vsoto za graditev ladij ni zgradila niti ene ladje, ali zgolj zato, ker je hotela biti do kraja originalna? — je cesarica na obali jezera vseeno zgradila neko ladjo. Zgradila jo je — iz marmora.
Tako je nastala ladja, ki ni nikoli zaplula in ki zaplula nikoli ne bo.
Stal sem na kljunu bele marmorne ladje, ki se v rahlem loku dviga nad jezersko gladino. Vetrič je priganjal valčke, ki so tiho klokotali okrog kamnitih bokov ladje, ki ne bo nikoli strohnela. Sta! sem in gledal:
V tej za »navadne smrtnike" nekdaj nedotakljivi palači, na tem jezeru, ki so ga ustvarili zgolj zato, da bi lahko na njem počivali v cesarjevi bližini je skupina kitajskih ribičev med glasnimi vzkliki in smehom vlekla iz vode polno mrežo ujetih rib!
Zbogom, Cu Hi! Zbogom, cesarske kaprice!
Djordje Bogojevič
sLovEnsiJ
-nji ^
Stran 8


56 smrtnih prometnih nesreč v enem tednu
Celovec, petek, 79. maj 1959
štev. 22 (889)
Uspešen zaključek avstrijske gospodarske razstave
v Moskvi
Od 13. do 24. maja lefos je bila v Moskvi v centralnem Gorkijevem parku prva samostojna industrijska razstava na kateri je 242 avstrijskih tvrdk razstavljalo svoje proizvode. Med drugim je bila zastopana avstrijska strojegradniška industrija, industrija artiklov za množično potrošnjo. Razstavljeni so bili kompresorji, oprema bencinskočrpal-nih postaj, hidravlični pogonski stroji ipd. Ves čas razstave je bilo zanimanje za razstavljene artikle veliko. V dvanajstih dneh je razstavo obiskalo preko 400.000 ljudi. Med obiskovalci so bile tudi visoke politične osebnosti SZ, med njimi omenimo ministrskega predsednika Hruščeva in podpredsednika SZ Mikojana, ki sta za razsta-
vo pokazala živahno zanimanje. Z Avstrijske strani je razstavo obiskal minister za trgovino in obnovo dr. Bock, ki je bil tudi prisoten, ko je sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev odprl razstavo.
Razstava je velikega pomena predvsem zaradi tega, ker je bilo sklenjenih več pogodb za izvoz avstrijskih industrijskih artiklov, s tem pa je bilo seveda tudi zagotovljeno nadaljnje delo v industrijskih obratih. Vse dosedanje zanimanje za avstrijske industrijske proizvode v Sovjetski zvezi da sklepati, da se bo trgovina med obema državama še razširila in povečala, kar je za našo državo velikanskega pomena.
Človek se vedno znova zgrozi, ko bere v časopisih o groznih prometnih nesrečah, ki se iz dneva v dan dogajajo po naših cestah. Posebno grozno je bilo pretekli teden, kljub temu, da je bil „Teden prometa 1959", ko je bilo v vsej Avstriji skupno 1438 prometnih nesreč. Pri tem je bilo 1231 poškodovanih in 5 6 mrtvih, kar je za dobo enega tedna res visoka številka. V 41 primerih se šoterji niso zmenili za ponesrečence ali za mrtve in so po povzročeni prometni nesreči pobegnili nepoznani, v 75 primerih so ugotovili pijanost šoferjev. Na posamezne zvezne dežele se prometne nesreče delijo sledeče: Na Dunaju je bilo v preteklem tednu 432 prometnih nezgod z 49 ranjenimi in 5 mrtvimi; na Koroškem 113 nezgod s 109 ranjenimi in 1 mrtvim; na Nižjem Avstrijskem 92 prometnih nezgod s 151 ranjenimi in 14
mrtvimi; v Zgornji Avstriji 141 prometnih ne* sreč s 118 ranjenimi in 12 mrtvimi; v SaU* burgu 133 nezgod in 73 ranjenimi ter enim mrtvim; na Štajerskem 274 nezgod z 249 ranjenimi in 8 mrtvimi; na Tirolskem 1^1 prometnih nesreč s 131 poškodovanimi in ^ mrtvimi ter na Predarlskem 44 nesreč s 58 ranjenimi in 5 mrtvimi.
Številke o prometnih nesrečah na naših cestah so več kot porazne. Posebno v poletnih mesecih, ko so ceste zaradi tujskeg0 prometa vse preobremenjene, naj bi se vsak vozač motornega vozila zavedal, da je treba biti na cesti previden, ker le na ta način se je mogoče obvarovati hudih katastrof, katerih posledica je velika materialna škoda, trajna invalidnost ali celo tragična smrt-Zatorej, bodite na cestah previdni, previdni!
Priprave za mednarodni velesejem v Trstu
Edvard Kardelj na obisku v skandinavskih državah
V začetku tega tedna je prispel podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj na uradni obisk na Dansko. Razen Danske bo Kardelj s svojim spremstvom obiskal še švedsko in Norveško ter tciko vrnil obiske državnikov iz Skandinavije v Jugoslaviji.
Na Danskem je bil Kardelj prisrčno sprejet in v pozdravnem govoru je predsednik danske vlade Hansen izrazil željo, da bo obisk podpredsednika Kardelja prispeval, da se bodo prijateljski stiki med Jugoslavijo in Dansko še bolj poglobili. V odgovoru na pozdrav Hansena je Edvard Kardelj poudaril, da je bilo že med obiskom Hansena v Jugoslaviji ugotovljeno, da morata obe vladi delati za razširitev sodelovanja med jugoslovanskimi narodi in danskim narodom, povsod kjer je to mogoče, tako na področju utrditve miru kot na področju go-
Resnica aii samo volilna propaganda?
Pred volitvami je imel državni tajnik dr. Gschnitzer volilni shod tudi med gradiščanskimi Hrvati v Velikem Borištofu, kjer je — kakor smo povzeli iz „Našega Tajednika" — izjavil, da se je kot Južni Tirolec v šoli učil obeh jezikov, kar mu je v poznejšem življenju mnogo koristilo. Zato je prikazoval dvojezičnost kot veliko pridobitev za ozemlje, kjer živita eden poleg drugega dva naroda.
Kmalu po volitvah je državni tajnik Gschnitzer obhajal svoj 60-letni življenjski jubilej in mu je zlasti tisk njegove stranke posvetil obširne članke, v katerih so bile navedene tudi podrobnosti iz njegovega življenja. Zelo pa smo se čudili, da v teh člankih niti besedice ni bilo o dvojezični vzgoji jubilanta, marveč je bilo povedano, da je Gschnitzer po rodu Dunajčan, šolo pa je obiskoval v Innsbrucku.
Zdaj bi pa le radi vedeli, kaj je resnica: izjave dr. Gschnitzerja na volilnem zborovanju ali pa podatki o njegovem življenju ob 60-letnici. Zanimalo bi nas, ali so bile njegove besede resnica, ali pa so bile le navadna volilna propaganda?
spodarske izmenjave, na kulturnem in znanstvenem področju.
V zvezi z obiskom podpredsednika Edvarda Kardelja v skandinavskih deželah je v Beogradu izšla posebna številka gospodarskega lista „Privredni pregled" v angleškem, danskem, norveškem, tinskem in švedskem jeziku. V listu so objavljene številne izjave jugoslovanskih in skandinavskih državnikov o možnosti za povečanje gospodarskega in splošnega sodelovanja teh dežel.
V Trstu so v polnem teku priprave za XI. mednarodni velesejem vzorcev, ki bo od 21. junija do 5. julija. Sejem bo v glavnem obsegal naslednje prireditve: splošno razstavo mehanike, razstavo električne kuhinjske opreme, hotelsko opremo in higienske naprave za stanovanja, Vlil. mednarodno lesno razstavo, lil. razstavo pohištva in sodobne stanovanjske opreme, splošno obrtno razstavo, posebne razstave šivalnih in tkalnih strojev, tiskarske industrije, živil, tujih avtomobilov, motornih koles in nadomestnih delov ter drugo.
Poseben poudarek razstave bo kot doslej dan z ozirom na lego Trsta in naloge, ki jih ima ob Jadranu. Čez Trst vodijo namreč vse važnejše poti iz zaledja proti Bližnjemu vzhodu in Indijskemu oceanu. Na velesejmu bodo sodelovale: Avstrija, Jugo-
slavija, Zahodna Nemčija in države Srednjega vzhoda in države ob Indijskem
oceanu.
V Kobaridu so odkrili spomenik pesniku Simonu Gregorčiču
Priljubljeni slovenski pesnik Simon Gregorčič, ki so ga imenovali pesnika lirike 'n rodoljubja, je po svojih delih poznan P° vsem slovenskem svetu in tudi koroškim Slo* vencem. Velikemu pesniku „goriškemu slavcu', katerega mnoge mehke pa tudi jedrnate pesmi so ponarodele, so odkrili v nedeljo spomenik v Kobaridu. Spomenik je z a* snoval arhitekt Tone Bitenc, izdelal pa kipar Jaka Savinšek. Član CK ZKJ Ivan R®' gent je odkril spomenik, na slavnosti pa ie govoril tudi književnik France Bevk.
RADIO, PROGR A:M
OZN o svetovnem gospodarstvu
O gospodarskem položaju v svetu je OZN objavila poročilo v katerem je med drugim rečeno, da se je po nedavni recesiji razveseljivo oxbnovila gospodarska dejavnost, zlasti v ZDA. Vendar del delovne sile in industrijske opreme na svetu še ni zavzel svojega mesta v mednarodni gospodarski dejavnosti, medtem ko je poglavitna skrb vseh dežel še vedno problem inflacije.
Poročilo, ki posebej analizira vprašanja, s kateremi se na mednarodnem torišču spoprijemajo dežele, ki proizvajajo surovine in druge osnovne proizvode, poudarja vlogo, ki jo ima v svetovnem merilu strah pred dolgotrajno inflacijo. Poročilo pravi, da ta strah ni vplival samo na protirecesijsko politiko, marveč utegne imeti važne posledice tudi v prihodnosti.
Na koncu poročila je rečeno, da lahko samo mednarodna akcija zagotovi stabilnost tržišč s surovinami.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program : — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trs — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazm
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih —-12.03 Pectro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 30. maj:
I.	program: 8.00 Lopo obnašanje in popevke — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Za samotne in bolne — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.00 Posneto za vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta
—	17.10 Popevke — 20.15 športno in nešportno o moških, dekletih in motorjih.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku — 11.00 Haydnovo leto — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert — 16.00 Glasba iz filmov — 17.10 Lepa pesem — 19.20 Oddaja podkanclerja — 19.35 Operni koncert — 20.15 »Bogovi v pragozdu’ — 21.00 Glasba iz operet.
Nedelja, 31. maj:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Različno melodije — 11.00 Nedeljska glasbena promenada —
11.30	Veselo petje, veselo igranje — 14.30 Voščila —
16.00	„Oče Benjamin’, otroška igra — 17.05 Plesna glasba — 17.45 Zveneči globus — 19.00 Športna poročila — 20.10 »Indicije”, kriminalna sluš. igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala — 11.00 Dunajski slavnostni tedni — otvoritveni koncert — 13.45 Zabavna glasba — 14.45 Fotografiraj bolje — 15.00 Hayd-novo leto — 16.00 Plesna glasba — 18.00 Vedno spet ljubezen — 20.00 Ves svet je svetlomoder — 21.10 »Ka-baret-espresso’.
Ponedeljek, 1. junij:
I.	program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objavo. Za našo vas. Pregled sporeda, (slov.) — 16.00 Zabavni koncert — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Pojeta mešani in moški zbor iz Radiš (slov.) — 18.20 Za vas, za vse — 18.30 Mladina in film — 20.15 Mali večerni koncert — 20.45 Vsakodnevni problemi — 21.00 Vindobona, ti čudovito mesto.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem fraku — 13.30 V operni loži — 15.30 Sreča je ptička — 16.00 Otroci, mi pojemo — 16.30 Pisane melodije — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Pisan spored — 19.30 Haydnov zaključni koncert.
Torek, 2. junij:
I.	program: 8.00 Koroški domači koledar — 8.45 Zakaj postane vaš spomin slab? — 14.00 Poročila, objave. Narodnogospodarski pomenki: Davki (slov.) — 14.30 Pesmi iz Koroške — 15.15 Muzikalično kramljanje —
16.00	Godba na pihala — 17.10 Poletni večer — 19.35 Dunajski slavnostni tedni 1959 — IX. mednarodno glasbeno slavje, 3. orkestralni koncert.
II.	program: 8.20 Pisan glasbeni spored — 14.40 Dnevniki in pisma Kafke — 16.00 Oddaja za žene —
16.30	Igra orkester Ray Martin — 17.55 Glasba za delo-prst — 19.30 Johann Strauss in njegovo stoletje — 21.00 Štirje proti štirim.
Sreda, 3. junij:
I.	program: 8.00 Mi pripovedujemo in pojemo o deželi ob Dravi — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. Kar želite, zaigramo (slov.)
—- 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Glasba iz filmov — 17.55 Urno zaigrano — 18.10 Govori se o tem —- 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 Življenje polno glasbe: Franc Grolhe — 21.00 Srečanje s kritiki.
II.	program: 8.20 Lahka glasba — 13.30 Za ljubi-
telje oper — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.40 Ali je duša kulture, kultura duše? — 15.30 Mali ansambli —	16.30 Dunajske melodije — 17.15 Iz raziskovalnega
dela visokih šol — 19.30 Johan Strauss in njegovo stoletje 2. del. — 21.00 Parada instrumentalnih solistov.
Četrtek, 4. junij:
I.	program: 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Literarna oddaja: Ciciban, dober dan (slov.) — 14.30 Komorna glasba — 14.50 Prav za vas — 15.30 Aktualna reportaža — 16.00 Igra radijski orkester — 17.10 Pisan šopek melodij —
18.00	Oddaja za kmofe — 18.30 Mladina v poklicu — 20.15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Zabavni glasbeni spored — 14.15 Poznani orkestri — 15.30 Plešoči prsti — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Popevke, ki jih radi poslušale — 17.55 Moderni ritmi — 19.30 Pisano kolo melodij — 20.30 Umetnost biti poročen — 21.00 Operni koncert.
Petek, 5. junij:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Radijska beležnica — 14.00 Poročila, objavo. Za »lesom življenja’ v močvirja (slov.) — 14.45 Komorni koncert —
16.00	Valčki — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert —	18.10 Prosti čas je dragocen — 20.15
»Cesar Jožef II." slušna igra — 22.10 Zaljubljene melodije.
II.	program:	8.20 Glasba na tekočem traku —
13.30	Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Srečanje popoldne — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Pisan glasbeni sporod za delopust — 19.30 Ljudske melodije — 19.45 Za ljubitelje gora
—	21.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Sobota, 30. J.: 19.30 Kaj je videti novega? — 20.20 športni kalejdoskop — 20.40 »Velika igra", usodna drama z Lollobrigido — za mladino nedopustno.
Nedelja, 31. 5.: 17.00 Svet mladine — 17.30 Praktični nasveti za gospodinje —	20.15 Joseph Haydn — za
150 letnico smrti — 20.50 »Novo iz 6. nadstropja", komedija — prenos iz Nemčije.
Ponedeljek, 1. 6.: 19.30 Perry-Como-Show — 20.15 Aktualni šport — 21.05 »Teta doktor je rekla*, kratek film.
Sreda. 3. «.: 17.00 Za otroke — 17.25 »Fritz, stari klovn’, film za mladino — 17.40 Motorni praktikant — 19.30 čuvarji zdravja — 20.15 To naj bi videli — 20.45 Kabaret.
četrtek, 4. 6.: 19.30 Oknar — 20.20 Euydice — prenos iz Nemčije.
Petek, J. 6.: Vera v srečo — kratek film — 20.15 »Potepuh iz Texasa”, film iz divjega zapada.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6 00. 7.00, 13.00, 15.00, 17 00. 22.00.
Sobota, 30. maj:
5.00	Pisan glasbeni spored —• 8.05 Mladina poje —
8.30	Lahka glasba — 9.30 Majhna revija slavnih virtuozov
—	10.10 Zabavni zvoki na tekočem traku — 12.15 Kme-
tijski nasveti — 12.25 Hammond orgle v ritmu — Napevi izpod zelenega Pohorja — 14.30 Voščila — 1**
S knjižnega trga — 16.00 Glasbeni mozaik — 16.40 ki za sobotno popoldne — 17.17 Pri amaterskih zbo'1 — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Poje Gorenjski v° kalni kvintet — 18.30 Klavir v ritmu — 18.45 Okno v svet — 20.00 Poka?), ka) *ha5 — 21.30 Za razvedrilo
Nedelja, 31. maj:
6.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — 7.35
Vod'1
zvoki — 8.00 »Trnjulčica’, radijska igra za mladino ^ 9.05 Zabavna matineja — 10.00 Se pomnito, tovariši ••
—	11.00 Čarobne gosli — 12.00 Voščila — 13.30 Za
vas — 14.15 Voščila — 16.30 Nekaj lepih melodij "
17.00	Odlomki it operete Nelopir — 17.30 »Odšel br® naslova", radijska igra — 18.48 Kvintet bratov Avs«n' v veselem ritmu — 20.30 Luči velemesta — 21.00 S
iz opere Tristan in Isolde.
Ponedeljek, 1. junij:
5.00	pisan glasbeni spored — 8.05 V tričetrtinl^* taktu — 8.30 Pojo solisti zagrebško Opere — 9.00 zvoki z Dravskega polja — 9.40 Iz filmov in glasb^f revij — 10.10 Pri jugoslovanskih skladateljih — 12.00 ^ selo citre — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Popevk« ^ 13.45 Godala v ritmu — 15.40 Iz domače književnost (
16.00	V svetu opernih melodij — 17.15 Šoferjem na ^
—	20.00 Venček narodnih — 20.15 Revija zabavnih ^ lodij — 20.45 Kulturna tribuna.
Torek, 2. junij:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Iz folklornih zapiskov ^ 8.25 Igra Ljubljanski Jazz ansambel — 8.45 Potopis' spomini — 10.10 Z zabavnimi zvoki po Evropi —
Za dom in žene — 11.30 Oddaja za otroke — 12.00 mače pesmi in napevi — 12.15 Kmetijski nasveti — * \ Segava klaviatura — 14.15 zanimivosti iz znanost' tehniko — 14.30 Voščila — 16.00 Za glasbeno ljubil®*^
—	17.10 Zabavni potpourri — 20.00 Hrvafske umetn® narodne pesmi — 20.30 »Skrivnostni Ivan lvanpvič*< dijska igra.
Sreda, 3. junij:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranjo g'0^011 potovanje — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Plesne . lodije — 10.10 Igrajo Beneški fantje — 10.30 Sl°vC,^V samospevi — 11.00 Poje učiteljski pevski zbor »Emil A ^ mič" — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Arije iz slo^ skih opor — 13.30 Igra Avsenikov trio — 13.45 PnO in zabavne melodije — 15.40 Iz krvi rdeče ... —	.0
Koncort po željah — 17.10 Sestanek ob petih —■	‘ ^
Pesmi in plesi iz Metohije in Makedonije — 18.00 ^ turna kronika — 20.15 Mozart: Cosi fan lutfe — ko®1' opera.
četrtek, 4. junij:

5.00	Pisan glasbeni spored — Poje komorni zbor ^ Ljubljana — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Bo ®^ ^ glasba skozi stoletja — 9.45 Havajski zvoki —*	^
Polke in valčki domačih vižarjev — 11.30 Za cicib0p0^ ^ 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Od tu in tam *"*’	.
Belokranjske pisanice — 14.15 Turistična oddaja	0
Voščila — 16.00 Izbrali smo za vas — 18.15 Pan°r ^ popevk — 18.45 Debelost kot vzrok bolezni — 20-^ trikov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 5. junij:	^„^1
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranji s° |eJi spored 8.40 Zabavna glasba — 10.10 Simfonič^^^* in rapsodije — 11.00 Za dom in žene — 11.1° Ljyb* se vrstijo — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 **°*0 -0 Ijanski oktet — 12.40 Veliki zabavni orkestri	|fcr
13.30	Pojeta Danica Filipič in Franc Koren —" ^ $fj "" lijanske popevke — 15.40 Iz svetovne knji*®vf^ jg.OO
16.00	Neznani Haydn — 17.25 Zabavna rul«fa ^	l»'
Družinski pogovori — 20.30 Mojstrska dela konc® terature — 21.15 Oddaja o morju in pomorščaki’