НдшшпкепБо^ ТРргжта Klagenfurt, Pootfaoh 116 7 Uredništvo ▼ Klagtofurto y Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe) / Odjavo naročbe ._tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec 0PV. 21. KraJnburg, 14. marca 1942 Leto 2. (Tlodmomice v severno- in srednfe-amerilStansftilk vodovfifk lopci le иио ројордсиш loa.ooo bit Britanske krlžarke so bile v Sredozemskem morlo težko zadete - Zopet brezuspešni sovražnikovi napadi na vzhodu -Uspešni boji proti britanskim Izvldnlšklm četam v Sev. Afriki - Brzl čolni so v Rokavskem prelivu potopili 2 parnika Vrhovno poveljstvo oborožene sUe je dne 12. marca objavilo: Tudi včeraj so bili brezuspeštd napadi, ki jih je sovražnik ponovil na raznih odsekih vzhodne fronte. Pri lastnih napadih in podvzetjih udarnih čet smo zavzeli več krajev in prizadejali nasprotniku visoke izgube. Dne 10. marca je 17. pešpolk razbil z napadom večkrat nadmočne, v pripravljenosti stoječe sovražnikove sile. . Zračno orožje je uspešno podpiralo boje na tleh, izvajalo vrsteče se napade proti sovjetekim novim pošiljkam in bombardiralo pristaniške naprave pri Sebastopolu in Kerču. V severni Afriki so se vrSili uspešni boji z britanskimi izvidniškimi četami v pokrajini vzhodno od Mechilija. Na vzhodnem Sredozemskem morju je utrpela neka britanska skupina brodov-ja težke izgube. Italijanskim torpednim letalom je uspelo zadeti tri in nemškim letalskim silam eno britansko križarko. Neka druga križarka je bila težko poškodovana, ker sta jo zadela dva torpeda nemške podmornice. Kakor je bilo objavljeno že po posebnem poročilu, so dovedle operacije nemških podmornic v severno- in srednjeameriških vodovjih do novih velikih vapehov. 17 sovražnih trgovskih ladij s skupno 109.000 brt in ena velika strada Wja ter nek lovec na podmornice so bili potopljeni. Neka podmornica je prodrla v notranjost pristanišča Port Castries na britanskem otoku Santa Lucia. Potopila je dve veliki ob nabrežju ležeči ladji in neko tretjo ladjo na morju pred otokom. ' V Rokavskem prelivu so brzi čolni napadli nek zelo zavarovani sovražni konvoj in potopili dva pamika s skupno 5000 brt. Pred škotsko vzhodno obalo so bojna letala z bombnim zadetkom poškodovala neko trgovsko ladjo srednje velikosti Pri podjetjih v amerikanskih vodovjih sta se posebno odlikovali podmornici pod vodstvom Kapitanleutnantov Archi-llesa in Nika Clausena. Mnoštvene napade na jugu smo odbili Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 11. marca objavilo; Na južnem odseku vzhodne fronte smo 0^11 nmoštvene sovražnUcove napade ob visokih krvavih izgubah nasprotnika. Tudi na poedinih mestih srettojega in severnega frontnega odseka so sovjeti brez-uipešno napadali. V neprestanih težkih obramibnih bojih se je posebno obnesla brandenburSka 76. pehotna divizija. V severni Afriki smo ▼ pokrajini Mechili vrgli britanske izvidniSke čete nazaj in bombardirali motorizirane kolone. Pri zračnih napadih na letalska oporišča na otoku Malti smo dosegli bombne zadetke v lopah in mestih za odstavljanje letal. Sovražnik je izgubil pet letal v zračnih bojih, šest letal mu je bilo raizdejanih na tleh, V vodovjih pri Shetlandu so bojna letala potopila podnevi neko trgovsko ladjo z 2000 brt In z bombami najtežjega kalibra bombardirala letališke naprave na otočju. V času od 1. do 9. marca je britansko zračno orožje Izgubilo 68 letal, od teh 43 nad Sredozemskim morjem to v severni Afriki. V istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 19 lastnh letal. Sovražnik je v minuli noči priletel nad Nemčijo in vrgel bombe na stanovanjske četrti. Nekaj ljudi civilnega prebivalstva je bilo ubitih ali ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili tri izmed na-padajočih bombnikov. V bojih na dan 5. marca se je odlikoval s posebno hrabrostjo Oberleutnant Cabanis, poveljnik stotnije v pešpolku »GroBđeuts-land«. Pet sovražnih ladij /je bilo potopljenih Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 10. marca objavilo: Na vzhodni fronti je sovražnik tudi včeraj nadaljeval svoje napade, ne da bi imel uspehe. V srednjem frontnem odseku so skupine vojske in orožja kljub žilavemu odpodru predrle več sovr^nikovih (Nadaljevanje na 2. strani) Cripps potuje T Delhi Snuje se gigantska prevara proti Indiji Ozadje potovanja sovjetsliega agenta - Roosevelt naj ponovi 14 točk Wiisonovega sleparstva Berlin, 13. marca. Neko Reuterjevo poročilo iz Londona pravi: »Službeno javljajo, da potuje Stafford Cripps s posebnim nalogom v Indijo. Cripps se bo z indijskim podkraljem in z vrhovnim poveljnikom posvetoval o voj^kem položaju. Oficielni namen Crippsovega obiska v Indiji je, da dobi odobrenje za ustavne predloge britanske vlade in tako obvlada položaj v Indiji.« Medtem, ko etojijo japonske čete pred durmi Indije in medtem, ko je Subha Sandra Bo zee 8 svojim klicem po svobodi v milijonih zatiranega indijskega naroda zbudil novo upanje, da se rešijo stoletnega britanskega suženjstva, je londonska izžemajoča klika, ki se boji za svojo moč, izvalila novo ogromno goljufijo. Z vražjo podlostjo slepijo Indijce s sanjskm prividom domini-jonskega statuta, ki ga naj dobijo po vojni, toda pod pristno britanskim pogojem, da morajo pred vsem s svojo krvjo braniti za-sovraženo goepodstvo svojih tlačiteljev proti napadom sovražnikov Anglije. Raz tega vidika je posebnega pomena presenetljivo poslanstvo britanskega sovjetskega agenta Criippsa v Indiji. V lažnivih izjavah, ki jih je Churchill dal v sredo v spodnji zbornici o Indijskem vprašanju, se glasi dobesedno: »Zaradi krize v indijskih zadevah, ki je nastala po japonskem pohodu, se je v Angliji porodila želja, da združi vse sile indijskega življa, da varuje to deželo pred grozečim vpadom. V avgustu 1940 je bila dtma Izjava o ciljih In politiki, Id jo Izvajamo v Indiji. Ta je dosegla svoj višek v obljubi, da bo Indija po vojni dotoila kakor hitro mogoče doml-nljonskl statut, v popolni svobodi In enakopravnosti z drugimi domljonl ter na temelju ustave ki bi jo Indijci po predhodnem soglasju med sabo sestavili in ki bi ustrezala glavnim elementom Indijskega narodnega življenja. Takrat smo mislili najprej, da bi objavili takoj tudi pogoje za tak poskus, ki bi naj podprl Indijo s konstruktivnim prispevkopi pri uresničenju popolne samovlade. Vendar smo se pa bali, da bi javno oznanilo v sedanjih prilikah učinkovalo prej neugodno kakor pa ugodno. Moramo se najprej sami prepričati o tem, dali bo naš načrt v zadostni meri sprejet in dali bodo tako koncentrirane vse misli in energije Indijcev na obrambo domače zemlje in dali bodo v zvestem tovarištvu prožili roko v pomoč hrabremu kitajskemu narodu, ki se mora že dolgo časa sam boriti.« V tej zvezi je tudi zelo poučno neko poročilo amsterdamskega »Allgemeen Han-delsblad« o tej snovi. V tem poročilu pišejo med drugim: 2e več kot en teden razpravljajo v vojnem parlamentu o indijskem statutu. Podoba je, da se bližajo sedaj neki točki, ki plove proti krizi, ako v zadnjem trenutku ne najdejo kompromisa. Stafford Cripps, ki zahteva v bodoči vladni Izjavi oznanilo odločnih ukrepov, po katerih bi bila že zdaj v več ali man." prijemljlvl obliki ustanovljena enakopraraost Indije, da se na tak način z&gotovi indijska pripravljenost k obrambi, pa je zadel ob ogorčen odpor Churchilla, ki odklanja vse ustavne experimente med vojno in zastopa politiko zagotovil, ki bi jih bilo treba Izpolniti šele po vojni. Da pridejo do praktičnega razultata, ki sicer ne more premostiti notranjih nesoglasij v kabinetu, ki pa je vendar na zunaj prikupljiv, je Cchurchill — kakor se Izve Iz zanesljivega vira — v razgovorih predložil načrt, ki predvideva pritegnitev ame-rlkanskega predsednika in v katerem je (Nadaljevanje na 2. strani.) To je Rommel o v divji, smeli lov. Slika o napredovanju nemških , oklopnjakov v severnoafriški puščavi, (PK.-Aufnahme; Kriegsberichter Zwilting. Atl., Z.l 13. marec v nemški zgodovini Krainburg, 13. marca. Dr. M. J. Sele štiri leta nas ločijo od dneva, ki je bilo po izreku Adolfa Hitlerja bliskovito in nekrvavo rešeno eno izmed največjih vprašanj nemške zgodovine. Ne le prebivalci Ostmarke se ganjenega srcai spominjajo tega dneva, ki je izpolnil njihove stoletne sanje in za katerega so žrtvo« vali mnogi njeni najboljši sinovi svojo kr! in svoje življenje ;val sreče, navdušenja, najglobjega povzdiga in veselja je zajel ves nemški narod na severu in jugu, na vzhodu in na zapadli; vse napore vsakdanjosti, vse skrbi so pozabili, komaj da so kdaj videli v Nemčiji tako žareče obraze kakoE , v onih dneh, ko so vojaki nove nemške obo^ rožene sile prvikrat prestopili meje in Јч Fiihrer oznanil pred zgodovino, da je njegova domovina vstopila v nemško državo, »Bila je to neomadeževana zmaga brez kršitve prava, brez krvave sile ali povračila po tolikih žrtvah nasilja. Bila je to elementarna zmaga krvi nad neživljenjdkimi doktrinami, nad zastarelimi življenjskimi redi, da celo nad plazečo se nevarnostjo narodne odtujitve in počasnega odmiranja dragocenega narodnega plemena. Bila je to zmaga močnejšega duha nad potvorbo velike zgodovine in nad zožitvijo političnega ter gospodarskega obzorja, zmaga prvotne dediščine nad izvajanimi zahtevami in tujimi zvijačami! Od tukaj in od danes se je pričela dvigati iz versaj^ega in st. Žermen-ekega kupa črepinj nova epoha tvorne, plemensko in narodno usmerjene svetovne zgodovine.« S temi besedami je Reinhold Lorenz v svoji knjigi »Država proti svoji volji« označil dogajanja onih dni«. Vsak Nemec, pa najsi ga tudi ni ravna težilo zgodovinsko znanje, je zelo budno občutil, da se je tukaj v resnici odločilo eno izmed največjih vprašanj nemške zgo-, dovine. Sicer so avstrijske dežele bile 70; let dejansko ločene od nemškega narodnega telesa, toda tudi v teh 70 letih niso popolnoma zrasle iz Reicha ven — in po vsej pravici se je torej lahko govorilo o zopetni združitvi. Toda že stoletja prej ni več obstojala močna nemška država, v kateri bi se čutili vsi člani povezane v mogočni In nepremagljivi enoti. S koncem srednjeveške cesarske oblasti je razpadala država v notranjosti in zapravljala svojo silo v brezupni razcepljenoti. Sile so se zbrale v dveh velikih kotanjah na severu in na jugu, nastali sta dve evropejskl velesili pod nemškim vodstvom. Ne da se niti oceniti, koliko je nemški narod ob borbi teh dveh držav za premoč izgubil na evropski veljavi. Cisto iz svoje moči je končno Prusija in po lastni sili ustvarjena malonemška država dobila premoč. Toda ta država ni utrezala; biologičnl in duhovni slll nemškega naroda. Na jugu je ostala živa stara velika državna ideja tudi preko poloma v letu 1918., celo v mali Avstriji so vemo čuvali dediščino do dneva, ko so jo kot jutrnjo lahka spravili domov k veliki materi. Ne smemo gledati reči tako, kar se žal še vedno tu pa tam dogaja, kakor da bi si bila Nemška država dne 13. marca 1938 pridružila poljubno nemško deželo s 84.000 kvadratnimi kilometri In в In pol milijoni ljudi. S tem prirastkom na prostoru in Številu prebivalstva se dogodek ustanovitve velikonemSke države ne da odpraviti. Ke je Fiihrer prišel v Wien, je prišel v glavno mesto stare nemške države, je vzel v posest staro državno tradicijo in njeno iz-žarevalno središče je zvaril to, kar je stalo toliko časa drug proti drugemu ali zraven druogega in kar se je vendar moralo sklopiti • zavoljo velikosti in sijaja države. Vse kar je prišlo pozneje rpovratek sudet-skih Nemcev, ustanovitev Protektorata in Generalnega gouvernementa, je posledica onega 13. marca, ki je razčistil razmere tudi med silami osi in s tem postal. izhodišče cele evropske politike. Na dan žetve pa na smemo pozabiti sejalcev. Redko kdaj dobimo več vpogleda v glo* Boljševik Cripps bi rad zavojeval Berlin Sovjetska unija želi samo „poprave mej" bobi smisel zgodovine, kakor če pogledamo zemljevid stare avstro-ogrske monarhije in preudarimo, kakšne politične in gospodarske osnovne sile so delovale v tem prostoru in v kakšni zvezi stojijo danes posamezni deli tega ogromnega ozemlja proti nemški državi. Povsod tukaj je zemlja usode nemškega naroda, ki ne more pogrešati urejajoče roke države. Na neki način občutimo to ozemlje kot enoto, danes vidimo jasneje kakor kdaj koli,, kako se uvršča člen v člen in ne moremo se ubraniti smehljaja, če mislimo na kratkovidnost malonemških zgodovinarjev, ki so zasramovali staro monarhijo kot »državo gkrpano iz številnih narodov«. Popolna nesmiselnost versajske-ga in senžermenskega, trianonskega in neuilyšk©ga diktata nam postane zopet o-čitna, ravno tako vsa zapuščenost in omejenost politikov, ki so z ravnilom določili meje in menili, da so s tem postavili zgodovinska dejanja. Namesto reda, ki je pri vsej slabosti bil vendar Se naravni red, so potavili kaos. Dolgo, predolgo je moral opravljati nalogo urejevanja, ki je po usodi naložena nemškemu narodu v tem prostoru, samo mali del našega naroda. Sedaj je, prvič v zgodovini, prenešena na ves narod, sedaj ustreza velikosti naloge tudi veličina moči in ugleda, sedaj stoji nad Evropo nova zavest poslanstva 90 milijonskega naroda. VzgojsL in strogost prusko nemške države volje, daljnovidnost in velikopotezno mišljenje jugovzhodnega nemštva so se združili v sintezo veličastne teže in izžarevajoče sile, srečonosno za vse narode, ki stojijo v tej luči. To je pomen 13, marca 1938 v nemški zgodovini. 5 sovražnih ladij |e bilo potopljenih (Nadaljevanje s 1. strani.) globoko razčlenjenih poljskih postojank. So-vjeti so v teku včerajšnjega dne izgubili 52 letal, mi pa pogrešamo le eno lastno letalo. Pri sunku nemških pomorskih bojnih Bil v severno Ledeno morje so rušilci pri Medvedjem otoku potopili neko sovjetsko trgovsko ladjo. Med nadaljnjim potekom podvzetja smo sestrelili tri britanska tor-pedna letala. V severni Afriki je na obeh straneh izvidniško delovanje. Sile bojnih in loj^h letal so razkropile zbrane britanske če|j| m napadle sovražnikova letalska opo-riRa v vzhodni Kirenajki in zapadno od Aleksandrije. V tobruškem pristanišču smo z bombnimi zadetki poškodovali neko večjo trgovsko ladjo. Na Malti so bombni zadetki povzročili velika razdejanja na letaliških napravah. Nemške podmornice so na afriški zapadni obali potopile štiri sovražne trgovske ladje B skupno 27.000 brt, med temi dva tankerja. Britanski bombniki so v minuli noči napadli nekaj krajev v zapadni Nemčiji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjenih. Eno sovražno letalo smo isestrelili. Stockholm, 13. marca Iz New Yorka poročajo, da priporoča britanski nadboljSevik sir Strafford Cripps v severnoameriškem časopisu »Life«, naj čete Sovjetske unije in angloamerikanskih sil zasedejo Nemčijo. Sovjetska unija nima, tako piše Cripps, razen poprave meje nobenih teritorialnih zahtev. Njeni cilji so isti, kakor oni Anglije in Zedinjenih držav, namreč da uničijo »aggressore«. Stalinov načrt gre za tem, da popolnoma premaga narodni socializem. Mister Cripps se pri tem vdaja iluziji, da bo sovjetska armada v to s vrbo prodrla tako daleč v Evropo, kakor je to potrebno, da se doseže ta cilj. Sovjeti pa se ne bodo ustavili(!) pred Berlinom. Modrost narekuje Zedinjenim državam in Veliki Britaniji, tako nadaljuje prekanjeni mož, da se združijo s Sovjeti in si s tem zavarujejo mesta, ki jim »pristojajo« pri preosnovi Evrope. S tem potrjuje Cripps znova, da bi Anglija in Zedinjene države brez pomislekov izročile Evropo boljševizmu, ako bi to le mogle. Obe nekoč tako ponosni anglo-ame- Po velikih ovinkih in z večmesečnimi zamudami je te dni prejela v Belgradu živeča rodbina bivšega jugoslovanskega ministrskega predsednika Stojadinoviča poročila s slikami, ki naj opisujejo njegovo življenje na angleškem otoku za pregnance Mauritiuau. Iz slik se vidi, da jih je britanska cenzura skrbno izbrala, da bi zbudila vtis, kakor da je življenje tam ujetih politikov čim najbolj prijetno. Iz slik seveda ni videti naravnost smrtonosnega tropičnega podnebja tega otoka, ki ga mora prenašati neprostovoljni belgrajski gost ravno tako kakor njegov sotrpin bivši iranski šah; zadnjega 80 pač že pred dalj časa spravili v Kanado. V Stojadinovičevem križevem potu še niso pojasnjene marsikatere točke, pred vsem Snuje se gigantska prevara proti Indiii (Nadaljevanje s 1. strani.) Rooseveltu namenjena znatna vloga pri vplivanju na Indijo. Churchill predlaga, naj izda Roosevelt manifest za Indijo po načinu Wilsonovih 14 točk, ki bi Indiji namesto efektivnih takojšnjih svoboščin nudil neko garancijo za bodočnost po vojni. Churchill upa, da bo, ako predsednik Zedinjenih držav zastavi svojo besedo, taka garancija zadostovala, da Indijce zaenkrat zadovolji za dobo vojne. Nad vse značilno je, da se nespravljiva nasprotnika indijske samostojnosti, Churchill in Amery, poslužujeta ravno predsednika USA Roosevelta in boljševiškega po- rikanski sili bi se morali, tako pojmuje stvar gospod Cripps, pri tem udinjati celo kot pomagača, V svojem članku izraža to z besedami, da bi celo Sovjetska unija sama želela, naj zavezniki vkorakajo v Nemčijo, da se bodo udeležili njenega poraza In nato sledeče zasedbe. USA zasedajo oporišča v MebiU Rim, 13. marca. Severnoameriške transportne ladje so, kakor sledi iz nekegft brezžičnega poročila iz Santiaga, v različnih pristaniščih mehikanakega dela Kalifor-je izkrcale močne kontingente USA čet. Te sile, ki jim poveljuje neki brigadni general in ki se sestojajo iz infantrije, obalnih baterij, oddelkov protiavionskega topništva iz lahkih oklepnih oddelkov, so zasedle strateške točke polotoka. Mehikansko posadko so postavili pod amerikansko poveljstvo. V Mehikanski Kaliforniji pričakujejo tudi oddelke severnoamerikanskega zračnega orožja. Ti dogodki so izzvali v mehikanski javnosti veliko ogorčenje. dejstvo, da je bil z vednostjo kraljevega namestnika Pavla že deset dni pred podpisom pogodbe treh sil in sledečim državnim udarom izročen Angležem. Takrat so ga preko Soluna in Aten zavlekli v Aleksandrije, od tam z avtom v Kairo in Suez in končno z neko angleško ladjo v Aden. Sele tukaj je zvedel o vojnih dejanjih, ki si jih je belgraska vlada objestno nakopala. Sredi aprila so ga spravili na otok Mauritius in internirali v bližini Port Louis-a v nekem selskem dvorcu, ki je last angleške države. Angleški policisti so mu povsod za petami. Na njegove ponovne proteste proti docela protipravni angleški internaciji so mu krat-komalo izjavili, naj se smatra za »žrtev razmer«. glavarja Crippsa, da izvršita novo goljufijo napram indijskemu narodu. Medtem, ko pri enem računajo z njegovo odvetniško premetenostjo In njegovim nteibom kot radikalni naprednjak ter prijatelj boljševikov, gradijo pri drugem na njegovo avtoriteto kot poglavar »največje demokracije na svetu«. Toda indijski narod je zbujen. Misije Montagueja, ki je bila v slični stiski poslana leta 1917. in je končala z nečuvenim besedolomstvom Anglije ravno tako ni pozabil, kakor ni pozabil Wilsonovih 14 točk nesrečnega spomina. Ne bo nasedel temu novemu londonskemu sleparstvu, ampak bo v zasledovanju Bozesovega osvobodilnega proglasa odklonil vsak kompromis in ne bo pustil neizkoriščene prilike za osvoboditev, ki se mu le enkrat nudi. II ZmCAlO H Generalfeldmarschall Kesselring je obiskal vrhovno poveljstvo italijanskih sil t! Egejskem morju. V Berlinu se je vršila konferenca zaetogH nikov v Evropi živečih Indijcev. Znani in« dijaki novinar Nami ar je predlagal, da odgovore z resolucijo na poslanico o svobodi, ki jo je izdal Boses. Besedilo te resolucije ^ 30 aborovalci soglasno sprejeli. S pamikom »Lima« se je danes vkrcal za Azore oddelek specialnih čet, ki naj ojačijo tamošnjo portugalsko, garnizijo. V Curichu, Baselu in Bemu so te dni zaprli trinajst inozemskih komunistov. Zaprti so se, kakor pravijo, udeležili razširjanja ilegalnih komunističnih letakov, ki bo jih v zadnjih tednih opazili v mnogih švicarskih mestih in vaseh. Nevihte so zadnje dni povzročile številne poplave v Španiji in na Portugalskem. Težavni špamski problem glede političnih ujetnikov, ki so po državljanaki vojni napolnili ječe, bo postopoma kmalu rešen. Kazenska doba se lahko skrajša z delom. Vrhutega bodo pri 50.000 ujetnikih strogo preizkusili, če niso nevarni za občinstvo, in jih potem pogojno izpustili Iz kazen^ega zavoda. Pri nemirih v Kairu je bilo po nevtralnih poročilih ubitih 50 britanskih vojakov in častnikov, na egiptovski strani pa ustreljenih okrog 300 oseb. Po tem raz-sajenju britanskega vojaškega terorja je napetost med prebivalci Egipta do skrajnosti narasla. Nad 5000 častnikov je že zapustilo zaradi Crippsbve zahteve po »očiščevanju m pomlajevanju« britansko armado. Bardossy le odstopil Budimpešta, 13. marca. Ker se je predsednik ogrske vlade pl. Bardossy zaradi svojega oboleinja podal v zdravilišče in se odrekel svojemu mestu kot ministrski predsednik in zunanji minster, so, kakor poročajo iz pristojnega vira, preosnovali ogrsko , vlado. Novi ministrski predsednik je prejšnji poljedelki minister Nikolaj pl, Kallay. Vsa druga ministrska mesta so začasno ne-iz]premenjena. Portfelj zunanjega ministrstva začasno nI zaseden.*' Posle zunanjega, ministrstva opravlja minitrdki predsednik pl. Kallay. Nikolaj pl. Kallay je 63 let star. Do leta 1918. je služboval pri iupanijakl uipravi ,nakar je bil tri leta v penziji. Leta 1921. je bil reaktiviran in postavljen za nadžuipana ■ županije v Szabolsc-Ungu. Leta 1929. je postal državni tajnik v trgovskem ministrstvu. Po odstopu ministrskega predsednika Bethlena je vstopil kot poljedelski minister v Gomb6sev kabinet. To službo je opravljal do leta 1935. Verlae und Druck: NS-Gauverlas und Druckerei ICarnten GmbH. Klaeenfurt - Verlagslelter: Dr.Emil Heltian. — HauOtBchrlftlelter; Dr Otto Schedl. (Wehrmacht) I. V. Frledrlch Horstmann. Zurzelt 1st An^fltrenllsto Nr 1 eUltlz Wir naherten. uns Msus. Jetzt waren die brennenđen Lager schon mit bloBen Augen zu erkennen. Noch einmal fuhr die Voraus-abteilung mit hochster Geschwindigkeit los. Dann gebot der Befehlshaber Halt Der Tommy meldete sicli sogleich zum Wort. Die Spitze erhielt Artillerie- und Pakfeuer. Bedenklich nahe lagen die Einschlage beim Wagen des Befehlshabers. Дг kiimmerte sich nicht darum, sondern machte mit der Voraus-abteilung kehrt, iagte ein paar Kilometer zu-ruck. Dies war der Augenblick, da die Kampfgruppe den Ort umfaBte. Wie die Saugarme eines Polypen legten sich die Klammern um die Briten. Zu spat hatten sie die Kriegslist erkannt. Blieb keine Zeit mehr, die dreiBig Panzer w.egzubringen, die wenige Minuten spater in unsere Hand fielen. Aber dies war nicht die einzige Beute dieses Tages. Die Landser waren schon dabei, mit der Spitzhacke die Kisten mit Tee und Kon-serven den gierigen Flammen zu entreiBen. Der brennende Zucker floB wie Lava durch den Sand Vu!es, das meiste, konnte gerettet werden, adch die umfangreichen Be.^+ande sat Ti-eibstoff. Der „Storch" Rotnmele Msus war unser. Die Spahwagen suchten das Gelande ab nach versprengten Tommies. Die Zwo-Zentimeter-Flak ging in Stellung. Am Spatnachmittag war Msus, eine wichtige' Ausgangsstellung fur weitere Unternehmun-gen, feat in unserer Hand. Aber noch einmal solite die Jagd aufgehen. Der Befehlshaber hatte den „Storch", den Wundervogel, kommen lassen und startete in sein Hauptquartier. Unterwegs erhielt er Erd-beschuB durch feindliche Abteilungen, \Venig spater waren englische Jager Qber ihm. Der Befehlshaber flog nach Msus zuruck und be-fahl, den Kampf gegen die von ihm gesich-tete Feindgruppe sofort aufzunehm'en Die Maschine hatte MG-Treffer im Schwanz . . , Wieder zog die Kampfgruppe fcindwirte „yiel Gliidk und fette Beute, Herr Generaloberst!'* Rommel gibt das Tempo an Von, Kriegsberiditer Heinrifb Briifiler РК. Irgendwo in der weiten Wflste hatte sich die „Vorausabteilung Rommel", so hieB die Einheit an diesem Tage, zu einem besjn-deren Auftrag versammelt. Der Generaioberst hatte mit dem engeren Stabe und den betei-ligten Italienern eine kurze Aussprache. Der Befehlshaber hob den Arm Die Jagd ging auf. Zur Eroffnung hob der Befehlshaber, im Kiibel stehend, den Arm, Langst waren die Motoren warmgelaufen. Die Manner um Rommel sind so auf die Spielarten des Wiistenkrieges eingefuchst, daB es keiner besonderen Befehle oder An-ordnungen bedarf, um eine kampfende Einheit in Marsch zu setzen. Der Befehlshaber hob den Arm. Das hieB: es geht jetzt los, sieh zti, daB du mitkommst . , . Sie kamen alle mit. Nur die Panzer hatten es schwer, nachzukommen bel diesem НбПеп-tempo. Stundendurchschnitt sechzig. Der General fuhr ohne Riicksicht auf Ausfalle. Das muBte so sein, wollte man den Tommy fangen. Eine Kampfgruppe begleitete die „Vorausabteilung Rommel", in zwei Gruppen geteilt. Es ging gegen Msus, eine Arabersiedlung tief in der Libyschen Wiiste. Der Wind blast den Sand iiber sie hin und fiber ein einsanies Grab, das vom Heldentod eines deutschen Soldaten kfindet. Die Tommies auf der Flucht Ein, zwei Stunden wahrte die Jagd. Weit und breit nichts vom Tommy, Nur die pech-schwarzen Rauchfahnen am Horizont ver-fleten, daB »т wieder auf der Flucht war, auf einer Flucht, die in dem Augenblick begann, als die Briten glaubten, wir seien vollig am Ende. „Wo sind denn eigentlich die Panzer?" fragte der Befehlshaber, nach zwei Stunden. Die Panzer waren zuruckgeblieben. Nur die wendigen, flinken Spahwagen waien da. Aber die Jagd ging weiter. Der Tommy hatte uns offenbar schon bemerkt. In der Feme waren die Staubfahnen fliehendei Kolonnen sicht-bar, neue Rauchwolken entf^lteten ihre Schleier gegen den wolkenlosen Himmel. Hochste Eile war geboten. Ohne Riicksicht darauf, was links und rechts und hinter ihr war, brauste die Vorabteilung durch die Wiiste. Eine Arabersiedlung Die Araber sagten aus, daB die Tommies vor ein paar Stunden abgezogen waren nach Osten. Wir mochten sie bis an das Ende der Welt jagen, so mein-ten die' Araber, als wir wieder anfuhren. Razgled po jugovzhodni Evropi Kakor poenemamo iz neke izjave državnega tajnika za romuniziranje in kolonizi-ranje, so dosedaj arizirali 1100 največjih židovskih industrijskih In trgovskih obratov. Okoli 2000 drugih židovskih firm s skupnim kapitalom 20 milijard lejev (330 milijonov RM) je pod nadzorstvom urada za romuniziranje. Prvi »dan odreke« v Romuniji je vrgel 105,376.000 lejev. Maršal Kvaterik je izdal naredbo k ustanovitvi vojnega muzeja v Zagrebu, čigar naloga bo zbirati, konzervirati in znanstveno raziskati vojne starine in spomenike na Hrvatskem. V sobranju so vložili zakonski osnutek, po katerem je predvideno 300 milijonov lejev za gradnjo gimnaeij in drugih učilišč. V Zagrebu eo priredili zadnjo darilno nedeljo za hrvatsko zimsko pomoč. Obdržali so zopet »Pohod dolžnosti«, katerega so se udeležile vse socialno formacije ustadkega pakreta. Tudi formacije nemške narodnostne skupine so se členjeno udeležile pohoda. Bolgarka generalna poštna direkcija je izdelala načrt, ki predvideva med drugim ureditev velike avtomatične telefonske centrale v Sofiji in razširitev telefonskega omrežja posebno z ozirom na osvobojene pokrajine. Za presojo osnutkov za gradnjo nagrobnega spomenika Kemala AtatUrka je imenovala turška vlada posebno komisijo, katere člani 80 en Nemec, en Sved, en Madžar in trije Turki. Vojno sodišče v Ksantl na Bolgarskem je neikega žida obsodilo na smrt na vislicah, ker je Ščuval prebivalstvo proti bolgarskim oblastim. Nemški poelanJk na Ogrekem je Izročil ogrskemu prosvetnemu ministrstvu veliko število knjig, ki jih je darovala vlada Reioha. Gre za oikroglo 21Л00 deiL StojjadinoTič v pregnanstvu Bivši jugosiovanski ministrski predsednik v angieškem uletnlštvu 99padel Je z vero v zmago Spomenik mrtremu toTarišu — Napisal Leutnant Wolfgang Jiinemann 66 To, kar mi je tako pri srcu, zares ni anekdota ali zgodba. Toda ravno to smatram za značilno za poročilo, ki ne more biti nič drugega, kaikor enostavno, skromno pričevanje, ki je posvečeno spominu nekega vojaka, ki je bil samo vojak, brez čina, brez imena. Da, neki kmečki sin iz severne Nemčije, ki ga nikoli nisem videl smejati ali šaliti se, ki ni nikoli govoril, če ga ni kdo vprašal. Cisto mlad deček, mogoče dvajsetleten, s čudovito sanjavimi, velikimi, plavimi očmi, v katerih se je zrcalila daljava in tišina domačih vresišč, ta z ozkimi, dolgimi rokami, na katerih se je naipor težke, delavne mladosti opazil šele po natančnem opaizovanju. Tak je prišel po francoskem pohodu k nam na Holandgko, dober tovariš, ki je pomagal, kjer se je le dalo, in ki je ievrševal svojo službo molče in neopazno, ki se ni jezil, se ni pritoževal, točen in snažen, strumen in dobro vzgojen — in vendar mu ni nikoli prišlo na misel to, kar se je njega osebno tikalo. Ni pripadal mojemu vodu. Toda slučaj je hotel, da sem postal priča trenutka, ko se je srce tega moža — da, moža! — prvič — in prav zato — poslednjič odkrilo na način, da sem taikoj vedel; tukaj ni govoril kak nemški vojak v zavesti neizprosne ure, ne, tukaj je zrasel eden izmed milijonov infanteristov v simbol nemškega mušketirja, tukaj je zmagal nad lastno smrtjo nemški vojak in stopil v večno življenje naroda. Imeli smo — globoko na Vzhodu — napad za napadom za seboj. Dan se je nagibal, cilj napada smo pustili že daleč zadaj, in kompanije bi se morale pripraviti na obrambo tekom noči. Tu pa tam so zagrgrale in se zagugale nad nami težke in najtežje granate ter rjove in prasketa je udarile pred in za nami in poleg nas, ko smo se trudili skozi človeško visoko pšenico, ki je obkrožala od vseh strani po bataljonu zasedeno vas. Glave smo včasih med kletvicami sklonili, da bi se potem opotekali zopet utrujeno naprej proti vzpetinam na nočno stražo. Zdajci nenadoma — kaj takega se je bilo še vedno hitreje zgodilo, kakor smo se pa prav zavedli — granata! — sredi v pšenično polje — desno od mene, kjer je skupina nekega drugega voda korakala proti zapovedanemu cilju — in tri mladeniče, ki so še ravnokar brenčali predse in peli, veseli učinkujočega miru, ki so si ga pošteno zaslužili, je vrglo 6b tla, kakor da bi jih strela zadela in niso se več ganilL Ze so prihajali k meni razburjeni klici skupine. Skočil sem preko polja z mojim bolničarjem, tam — da, tam so ležali ooi, ki jih je nepričakovano, po tolikih nevarnih urah, ko nihče ni več s tem računal, vseeno še zadelo. — Najtežji, najbolj grenki trenutek življenja na fronti, ko ti sedaj poklekneš, sam še vendar živiš, sam še vendar dihaš, jutri se moreš še bojevati! — in potem moraš tovariša prijeti za roko, to Podofldir Trimpf Ako pomislimo na število vseh onih, ki so padli za obstoj In veličino nemškega naroda v pokolenjih že pred nami, se šele prav zavemo velikosti dolžnosti, ki sloni na nas samih. Adolf Hitler drhtečo, nemirno roko, ki že poetaja hladna, in bi rada vse obdržala, kar vendar uide, neustavljivo, neizogibno... Tu 80 oni sedaj ležali, tovariši — in ta, ki se je Se boril z življenjem, s »iftrtjo, je bil kmečki mladenič z vresiiča. Ne, iz njegovih oči ni zrla več name slika domačije — to je bila smrt, ki je mladeniča, zagrabila in ni več izpustila. Toda srce! — srce me je še borilo, ležalo je na njegovih ustnicah, prosto in nago, drgetajoče v njegovi krvi, ki je počasi kapljala iz kotičkov uet-nic — srce, to je živelo! Zdajci je segel umirajoči po moji roki — in sedaj je govoril, ne, njegovo srce je govorilo tiste beeede, katerih ust& tega vojaka nikoli niso izrekle v vseh teh tednih, v vseh teh mesecih. — Slidal sem tisto, kar me od takrat več ne izpusti, izpoved, ki jo je smrti posvečeni izrekel т imenu naroda: »In FUhrer — zmaga kljub temu!« — Ne oče in mati, ne hiSa in polje — gotovo, vse to je bilo pri njem — prav zato, ker je to vedno zamolčal, jih je nosil e salbo kot bldgo, ki ga ni moči izgubiti, skozi vse borbe in viharje — toda njegova zaveet, njegova vera je dosegla ''vse obsegajoči ■višek v teh petih besedah, katerih v življenju ni spravil čez ustnice in ki so sedaj kot molitev nemškega moža zadonele kakor zvonovi bodočnosti... Dolgo sem se obotavljal, predno sem to zapisal — smatral sem to za oskrunitev tiste ure — najsvetejše reči ne imenujemo imenoma —, toda jačja kot ves molk je moč, ki nas sili govoriti, je ona kipeča, silna prisega naroda, ki se zaveda svoje neumrljivosti, ker so delo in molitev v njem tno — ker govori o njem Boj, kadar člo-Жжк ravna. Napisal Hinrich A1 s g u t h Bil« je maja 1941, enega tistih sinjih spomladanskih dni, ki so pri nas na obali tako redki. Vrtovi so bili odeti v mlado zelenje; čre&ije so cvetele. Sedeli smo pod pre-vesno cvetlično tenčico na majhni brvi, ki je vodila preko jarka hišnega vrta v mali sadovnjak in smo govorili o vsemogočih vsakdanjih stvareh. In kar nepričakovano smo bili sredi vojne. Pripovedoval je o Poljski in Franciji in znal je tudi najresnejže zadeve predočiti a humorjem. »In kaj sedaj pride,« je menil potem, »o tem krožijo pri nas najbolj nore govorice. Ta hoče v Afriko, oni v Moskvo. Jaz ne maram takih ljudi, kajti vsi raznašalci takih govoric so strahopetci. Toda pustimo to.« Z gibom roke je vse to potisnil na stran. »Sedaj pa k tvojemu zadnjemu pismu, ki sem ga dobil kratko predno sem šel na dopust. Da, tovariš Reinhard je postal plačilni mojster. Do tega je prišlo tako: Nekega dne nas je poklical poročnik. »Vas tri sem spoznal kot dobre in zanesljive vojake in vas težko odpustim. Vem pa, da hočete napredovati. V našem aktivnem oddelku se kot starejši, poročeni možje skoraj nimate nadejati kakšnega nadaljnjega povišanja. Zato vam priporočam poklic plačilnega mojstra. Ukrenite po vaši vestL Vaše odločitve pričakujem tekom enega meseca.« Pri tem je zrl drugemu za drugim dolgo T oči, nam prožil roko in nemo odšel. Pripovedovalec je dolgo molčal, zrl * praznim pogledom v daljavo in v svoji notranjosti še enkrat obnavljal te minute. »Ti veš, tovariš Reinhard je odšel. Tovariši so mu zelo zamerili, in tudi poročnik več ne omenja njegovega imena. Toda jaz ga moram zagovarjati, kajti on ni bil dorasel velikim naporom kakor Triebel in jaz. In midva sva potem ostala..« »Kaj drugega nisem od tebe pričakoval, dragi Rudolf, toda — ali si mislil pri tem na svojo ženo in svoje tri otroke?« sem rekel. »Zelo mnogo, celo zelo, zelo mnogo! Toda — če se s to mislijo umaknemo nazaj pred sovražnikom, potem ne bo zmage. Kdor se hoče boriti, mora pustiti vse želje doma in mostove za sabo mora porušiti. Drugače bi se bojeval samo z eno roko! Vidiš, tu je mladeničem lažje; ti ne slišijo klica svojih otrok. O da, take minute so težke. Toda — to je baje res: končno nam dajo moč. Za nje stojim zunaj, za njihovo prihodnjost! Da jim ne bo treba nekega dne zopet nositi trpljenja vojne! In to je pripomoglo k jasni odločitvi: Jaz ostanem pri kompaniji! Kaj bi pa naj tudi počel? Nič! Moji tovariši, s katerimi sem že skozi dve leti delil veselje in trpljenje, ne bi razumeli mojega odhoda in s prstom bi kazali za mano: Glejte, tu odhaja oni, ki nam je govoril tako velike besede o vojaškem duhu in tovarištvu! Ne, ne, ne!« Podprl je glavo z obema rokama in mislil tja predse. »Le sama misel na lastno varnost, zvezana z nekaj smešne ničemumosti, bi bilo ono, kar bi me bilo pripravilo k odhodu. Torej izogniti se poslednji odločitvi? Nikoli! Da bi meni kdo moral reči: Ti si v zadnji uri strahopetno pobegnil. Na tvoje mesto je stopil nemo nekdo drug in izvršuje svojo dolžnost. Tega ne prenesem! Da bi skozi celo moje življenje nosil tak dolg? Na njem bi se moral zadušiti! In naj nekoč pred mojim sinom zardim? Ne, jaz tega na prenesem! Nikoli več!« Pri zadnjih besedah je burno vstal, stopi in nasproti svojemu 4-letnemu sinčku, ki je pritekel po vrtni stezi, ga vzel v naročje in ga nežno pobožal po licu. »Kajne, moj srček, atek naj ne pobegne.« Potem je postavil malčka na tla. Ta je obstal in zrl na njega z velikimi očmi. »In končno,« se je obmi!x,zopet k meni, »se ti zahvalim za ,Popotnika' od Flexa, ki si mi ga poslal na bojišče. Ravnal se bom po njegovih besedah, ko bo enkrat moralo biti: »Izvrševati poročniško službo se pravi v prvi vrsti, živeti svojim ljudem v vzor. Umreti je potem mogoče samo del tega.« Tako je zopet odšel proti Vzhodu. In tako je umrl. Dne 23. septembra 1941. ga je zadela smrtonosna krogla pred Leningradom, Kraljevi brzi sel Napisal Friedrich Horstmann. Poročnik Werner pl. Erdmannsdorf jezdi proti vzhodu. 2e dve uri skokoma, da bi pravočasno izročil kraljevo povelje Seyd-litzu. Noč je. Nobena zvezda na nebu mU ne kaže poti skozi temni les in čez močvirne ceste. Tu mora biti nekje sovražnik, državna armada ali pa tudi Francozi, ne more se točno vedeti. Naprej, naprej! Konjeniški general čaka. To je zadnje povelje pred bitko. Streli počijo. Konj prska, smodnikov dim mu udari v nozdrvi. Zadet je. Ze je oficir obkoljen, razorožen in ujet. Torej Francozi. Neki visoki oficir osebno vodi zasliševanje. »Kje stojijo Prusi, kje je kraljevo taborišče? Kakšna premikanja je dal izvesti? Kje je kurirsko povelje! — Nihče ga ne bo več našel. Poročnik pl. Erdmannnsdorf ga je pogoltnil. Toda znana mu je njegova vsebina. Poslužijo se groz- ^пЛгсг fe re^eC, Ko so nastopile nemške divizije svoj pohod na zapadu, je današnji dan počastitve junakov doživel svoj najbolj veličastni početek; kajti na neStevilnih vojaških pokopališčih so v hvaležnem ganotjn stali zmagoslavni sinovi ob grobovih svojih junaških očetov. Nemški narod je zopet vse popravil, kar je nekoč v blazni zaslepljenosti prepustil in i z g u b i I. Tako se moremo baš danes zopet z vzvišenim srcem spominjati smrtnih žrtev svetovne vojne. Sredi vsega slavnega dogajanja sedanjosti nočemo pri tem prezreti duševne sUe, ki jo zahvaljuje nemški narod in njegovi vojaki junaštvu svojih prednikov. Tudi vojaki svetovne vojne niso padli zastonj. Četudi niso prinesle takratne žrtve trenutnega uspeha, kljub temu sta njihovo junaštvo, njih nad vse človeško vzvišena borbenost zapustili nemškemu narodu oporoko, katere se ne bo samo vsaka pletena nen&ka generacija spominjala s pobožnostjo in notranjim ga-notjem, temveč je ostala tudi našim nasprotifikom v omrtvilnem spominu. (FUhrer k dnevu počastitve junakov 1941) Junaki morja nih načinov. Nič ne more mučenega častnika omajati. Nečastno je s častnikom taka postopati. Se ima ujetnik zadosti moči, da dojame dalekosežnost dozdevno nepomembnih vpnu šanj, potem se ga pa polasti moreča utrujenost. Prešine ga neka misel: Tako te bodo mučili, ne boš se mogel več obvladati! Posreči se mu neopazno potegniti iz prikritega žepa majhno bodalce in si prerezati žile na roki. Roko tišči krepko k svoji obleki, ki popije kri. Sekunda za sekundo mineva. S skrajnim naporom svojih sil se drži še pokonci. Ustnice trdo stiska, roke so skrčene v pesti Noče, da bi ga mogli še enkrat priklicati v življenje. Francoski general plane nenadoma kvišku, ga zgrabi za prsi in vpije kakor blazen. Na tleh je mlaka krvi. Poročnik Werner pl. Erdmannsdorf mu zre neustrašeno v oči. Fini, samozavestni smehljaj razjasni njegov mladostni obraz. Btez moči se zgrudi, »Pruski oficir — — ni — izdajalec!« Potem zapre oči. Prihodnjega dne Izvojuje pruski kralj Friedrich veliko zmago pri RoBbachu, s ka*. tero je uničil skoraj celokupno francoske armado. MPotrebujem otroški voziček** M-pomožno meslo \ Sleinu posluje \ polni meri 308 prošenj tekom enega meseca - Mala deklica tolmač velikega formata - Voditeljice pomožnih mest odlično delajo Kakor v vsem Reichu, tako je tudi za Oberkrain (Gorenjsko) predvidena za vsako krajevno skupino ureditev vsaj enega pomožnega mesta »Mati in dete«. Pred nekaj meseci so v vseh okrožjih Oberkraina pričeli izgraditev tega temeljnega področja NSV. Danes posluje že veliko število pomožnih mest; večinoma imajo že primerne prostore in so kljub težavam, povzročenim po vojni, opremljena prijazno in ustrezajoče svojemu namenu. Kako so družine na Gorenjskem hvaležno za to ureditev NSV. izhaja najbolje iz tega, da so poslovne ure vedno prenapolnjene. Za družine v Oberkrainu, ki imajo navadno veliko otrok, je nekaj čisto novega, da je ustanovila narodnosocialistična Nemčija posebne urade, katerih glavna naloga je, da se brigajo za njihov dobrobit. Razmere, ki se razkrijejo voditeljici pomožnega mesta med razgovorom s posameznimi materami, so vsekakor take, da je nujno potrebna dejavna podpora. Posebno slabe so stanovanjske razmere. Mnoge družine imajo n. pr. eno samo posteljo, v kateri spijo trije ali štirje; mnoge družine spijo enostavno za pečjo ali na klopi, prave posteljnine skoraj nikjer nimajo. Otroci so dostikrat premalo hranjeni in s tem so zaradi enostranske hrane rahitični; tuberkuloza je v neikalerih krajih v strahotni meri razširjena. Oskrbovanje z gotovino in blagom Med pogovorom z okrožno referentinjo za »Mati in dete« v Steinu, Pgn. Moser, smo dobili pregled čez vso obsežno oskrbovanje, ki so ga deležne potrebne družine po pomožnih mestih okrožja. Edino meseca februarja so rešili v okrožju Stein 308 prošenj za podporo. To da na dan 10 prošenj, kar je zelo moiogo, ko se vendar voditeljice pomožnih mest šele postopoma uvajajo v delo. 3100RM smo izdali v gotovini, polovico tega za oblačila. 25, postelj, volnenih odej, 400 kosov perila za dojenčke itd. smo rrzen tega v tem mesrcu v Stoi^iu oddali; • 26 paketov krepilnih sredstev smo oddali bodočim materam. Otroci dobivajo ribje olje in druga krepilna sredstva, kajti od kar je pričela v Oberkrainu delovati NSV, se vodi tudi energična borba proti rahitisu (angleški bolezni). Da bi olajšali pomanjkanje stanovanj, so razen številnih postelj in druge opreme kupili številnim kočarjem opeko, da so bili zaenkrat vsaj v etanju popraviti svoje strehe. Vse te podpore gredo seveda vzporedno s tekočim oskrbovanjem po WHW ,na kar je bilo edino v okrožju Stein izdano 200.000 RM. Četudi izda WHW ogromne vsote. Ima vendar oskrba po pomožnem mes.tu prednost, da je dosti bolj individualna, da se negovalka ali voditeljica pomožnega mesta s hišnimi obisiki prepriča o stanju posameznih dru- * žin, spoOTia potrebno in se z vso svojo oseb- nostjo In vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago potrudi za izboljšanje življenjskih razmer. »Mi delamo v interesu Vaših otrok« Najbolj prepričevalni dokaz za resnično narodnonegujoče In istočasAo v veliki meri vzgojno delo nam nudi obisk med poslovno uro pomožnega mesta Stein. Delo tu ni niti malo enostavno, kajti mnoge matere, ki pridejo v urad, ne razumejo in ne govorijo nič ali pa samo zelo malo nemški. Mlada Stanka, dekl6 Iz Steina, ki dela od prvega dne v NSV in ki se je že čisto vživela v veliko socialno ustanovo, je tolmač, od ka-krinega si ne moremo boljšega želeti. Pozna ljudi, govori slovenski in nemški in v prvi vrsti ve, za kaj gre. Zdaj pride neka mati, ki bi rada dobila otročki voziček za svojega najmlajšega. Negovalka se zanima za število otrok, za število stanovanjskih prostorov, postelj, po zdravstvenem stanju otrok, in Stanka prestavlja. Materi se končno lahko obljubi, da bo dobila otroški voziček. Seveda pod pogojem, da bo znjim skrbno ravnala, kajti ko ga ne bo več rabila, bo še dobro služil kakemu drugemu majhnemu zemljanu. Z neko drugo materjo se pogovorijo o načinu hrane njenega malčka. Neka žena potrebuje posteljo in perilo. V nekem drugem primeru zopet obstoji sum, da je ded, ki živi skuipaj z družino, bolan na pljučih. Takoj obvestijo zdravnika, ki bo bolnika obiskal, na stroške NSV, da dožene, ali ima bolnik v resnici tuberkulozo. V tem primeru je treba takoj poskrbeti, da otroci ne bodo več izpostavljeni nevarnosti infekcije. Mati za materjo prihaja v prijazno govorilno sobo, vse poročajo o svojih skrbeh in nadlogah in vsem se more obljubiti pomoč. Vedno pa je postavljen pogoj, da morajo matere same sodelovati, da pripravijo svoje gospodinjstvo in svojo družino v boljše stanje; morajo skrbeti za absolutno snago in se natančno ravnati po nasvetih voditeljice pomožnega mesta. Neki materi more skrbnica obljubiti, da jo bodo poslali na oddih v neki dom v K&mten. »Toda najprej se morate naučiti nekoliko nemški,« je dostavila, »da se boste mogla v domu sporazumeti.« Mati vsa srečna prikima. Da, njen mož zna itak nemško, ona bo sedaj vedno govorila z njim nemško, ona se tako veseli, da bo mogla iti enkrat na počitnice. Tudi voditeljice pomožnih mest, ki vodijo to mesto kot častno službo in ki izhajajo iz vrst domačinov ,80 zelo voljne in delajo že deloma popolnoma odlično. Ker so krajevne skupine velike in sestojajo iz mnogih raztresenih vasi, so po možnosti nastavili še pomočnice, da je mogoče bolj intenzivno osla-bovanje. Voditeljice pomožnih mest in njihove pomočnice so opravile že mnogo sto hišnih obiskov in pošiljajo, kjer je potrebno, vestno svoje prošnje za podporo. Vedno znova jim ^ajo šolanja k temu nji- hovemu še novemu in nenavajenemu delu potrebno podlago. Tudi župani nekaterih občin podpirajo po svojih močeh delo NSV in samo oy sebi umevno dobro sodelujejo krajevni upravniki NSV z voditeljicami pomolih mest. Ce je pa celo župan istočasno krajevni upravnik NSV, kakor je to primer v MBttnigru, so predpogoji za uspešno delo posebno ugodni. Kot najbližja važna ureditev je v načrtu nastavitev hišne pomočnice, ki jo bo NSV lahko uporabila pri porodnicah, v primerih bolezni ali pa pri onih družinah, kjer je mati na oddihu. Naloga NSV v Oberkrainu je velika in treba bo dati na raz^>olago ogromnih sredstev, da bo moči ustvariti resnično zdrave razmere. Pripravljenost do žrtvovanja vsega nemškega naroda v WHW in članstvo mnogih milijonov rojakov v NSV skrbijo za to, da teh sredstev nikoli ne bo primanjkovalo. Vesli iz obrožja RadmannsdorI Radmannsdorf. (Poroke v mesecu februarju.) Februarja so se v poročnem uradu v Radmannsdorfu, kjer se vršijo poroke za vse okrožje, poročili sledeči pari: Strojnik Franz Is k a iz Jauerburga s Klaro Gamulin. — Prometni uradnik Gvido Lesnjak iz G5riach s šiviljo Karolino O s m e k. — Finančni uradnik Stanislaus Naglitsch iz Radmannsdorfa s finančno uradnico Maria Cop. — Dipl. tehn. Peter F1 e i m i a C h iz Goriach s StEinislavo C ebaufl. — Lesni trgovec Ludwig Ken-da iz Deutsch Gereuth s Danielo Ros-m a n n. — Zelezn. uradnik Franz R e s c h iz Bresiach s šiviljo Maria W a 11 a n d. — Mesar Johann Prebil iz Islaak z gospodinjsko pomočnico Maria G a b e r c. — Kretničar Stanislaus R e j c iz Woch. Feist-ritz s Paulo B e z n i k. — Posestnik Josef P i n t a r iz Veldesa z Johanno Koželj. — Posestnik Franz R e p i n z iz Steina in der Wochein s šiviljo Angelo Ravnik. — Tovarniški delavec Bartholomeus P r a-p r o t n i k iz Kropp z gospodinjsko pomočnico Anna Legat. — Gozdar Rudolf Skumavc iz ABlinga s kuharico Maria V i d i C. — Čevljarski pomočnik Anton O d a r iz Studorfa z Angelo K o r o -B C h e t z. — Tovarniški delavec Kari B e -r a u s iz Bresnitz z Glaelo J a g i C. — Delavec Johann Por iz Veldesa z Antonia K r n i š a r. — Pismonoša Anton P e n c a iz ABlinga s šiviljo Aloisia Mrak. — Tovarniški delavec Johann Toplitzer iz ABlinga z gospodinjo Anna, vdovo P i b e r. — Dr. med. Franz Bergel iz ABlinga z Berta Strumpfl. Gornji mmaldoporočencem naknadno naše iskrene čestitke! Uredništvo. Radmannsdorf. (Smrtni primer.) Umrla je 83 letna Dorothea Mrak, tašča tukajšnjega kolarja Prešerna. N. v m. p. Radmannsdorf. (Nad 650 parov copat za lazaret e.) Zenstvo v okrožju Radmannsdorf se je z velikim veseljem lotilo naloge takojšnje izdelave copat za laza-rete. Zene so se posvetile tej nalogi z veliko pridnostjo in vnemo in že danes je izdelanih dosti več kot 650 parov copat za lazarete v različnih izvedbah. Majhen del tukaj storjenega dela je razstavljen v izložbi trgovske hiše Savnik v Radmannsdorfu. ABling. (Voz z zvočnikom.) Nekaj novega so za ABling mali policijski vozovi z zvočnikom, ki prebivalstvu v nemškem in slovenskem jeziku objavljajo, kje se vršijo in kaj nudijo prireditve zimske pomoči. Staro in mlado občuduje te vozove, ki poleg objav prinašajo tudi vesele koračnice. ABling. (Priljubljeni tovariški večeri.) Tovariški večeri, ki jih prireja tukajšnja krajevna skupina NSDAP vsaki petek v prostorih tovarniške Kazine so že obče znani in splošno priljubljeni. Krajevni upravnik KdF W. T e r m o t skrbi vedno za dober spored. Kapela Reimilller-Weber Igra vesele komade in zakonski par G e r-d e y poje ob spremljavi plunke. Vmes je dosti humorja in kratkočasja, Goriach. (Apel.) Nedavno se je vršil apel vseh dnevnikov In člnovnlc', W sodelujejo pri Ortsgruppe Goriach. Ortsgrup-penfuhrer Ambroschitsch je pozval svoje sodelavce, da združijo vse moči in v svojem delokrogu doprinesejo svoj delež k zmagi Reicha. V zahvalo za osvoboditev izpod srbskega jarma je bil apel zaključen s trikratnim klicem Sieg Heil na Fiihrerja. r Zimmer-, fenster- und Fleberfhermomcfer Dipl. Optiker C. KronfuO H I a ft e • п r I. »annlioKirMe 15 1 Alexander pi. Thayer ^l)efzlć z ladje mrtvik ^ Iz resničnega življenja posneta povest Bilo je neposredno pred izbruhom kitaj-eko japonske vojne. Priat&niika policija mesta Macao je bila do 21. ure ponoči pre-iakavala neki parnik, ki je bil ravno dospel In bil privezan v doku IV; proti polnoči je bil konec njene službe. Ni bilo pričakovati, da bi Se doepele kakšne ladje. Med polnočjo in sončnim vzhodom ne sme v notranjost l*ike pripluti nobena ladja. Vrhu tega je signalna ladja v zapadu Channela morala javiti vse došle ladje. Tudi ladjevodnlška postaja je pristaniški policiji vsakikrat javila, kadar je kakšna ladja priplula ali od-plula. Pristanišče je bilo mračno in temno, le majhne sidrne luči so razširjale svoj majhni svetlobni lesk v temno, po težkih deževnih oblakih zastrto noč. Proti jutru je začelo rositi. Tu pa tam je bilo slišati glasen smeh iz kakšne pristaniške ulice, raznešene zvoke harmonike, kakšen krik., potem je bilo zopet vse tiho. Nelca ladja se je ponoči prikradla v pristanišče Bledo in megleno se je začelo svitati novo Jutro. Proti četrti uri Je stratoojster Car-naro napravil evoj predpisani obhod. Naenkrat je obetal in si mel oči. Sredi notranjega pristanišča je bil zasidran neki par-ki gA 08 pWWac gotavo ni bilq tam. V jutranjem svitu je bilo težko ugotoviti Ime in narodnost ladje. Stražmojster Camaro ni vedel ,ali bedi ali sanja. To je bilo vendar popolnoma nemogoče, kaj takega se sploh ni moglo dogoditi! Tu sem ne pride nobena ladja v pristanišče brez ladjevoda, brez prijave od signalne ladje, brez znamenja? In vendar je ležala tukaj, velika črna škatla, grozljiva v somraku, v pari zategnjena kakor kak velikan, brez luči, brez sldrtie svetilke, in brez dima iz dimnika. In brez modre luči na zadnjem delu ladje, kar bi po predipisu pomenilo, da se nahajajo na krovu carin-prlstanlške policije. »Tukaj nekaj ni v redu!« si Je rekel stražmojeter Camaro In stekel v poslopje pristainške policije. »Brez prijave? Brez sidrae luči? To Je nemogoče,« je izjavil policijski nadzornik Aguila, še močno zaspan, in začudeno zijal v stražmojstra. Nato se Je z enim samim skokom pognal iz postelje. Nadzornik Aguila Je bil še mlajši mož, vitek in kitnat, e košatimi, močnimi obrvmi in resnimi, temnimi očmi. Delal je vtis velikega In močnega in vendar nekako prijaznega ter dobrodušnega človeka, »Najbrž se vam Je sanjalo, stražmoj-Bter!« Je rekel, še vedno zmajeva je z glavo, In se hitro oblekel. »Ukrenite ,da policijska obhodna straža takoj nastopi In pripravi motorni čoln. To ladjo si bom sam ogledal. Kaj pa, če Je kak poveljnik ladje privedel z doka П svojo škatlo k nam?« >Ne, gospod nadzornik,« Je izjavil stražmojeter. »Onkraj ležijo .Hosby', .General' Sargano' in ,Dortmund'. Vse tri so tam od Sumljivi krvavi sledovi Nekaj minut nato Je brnel umi največji policijski čoln skozi oljnato pristaniško vodo. Nadzornik Aguila je stal osebno pri krmilu velikega čolna, ki je s svojim nosom delil penečo se in brizgajočo vodo. »Ladja je pač tukaj,« je rekel nadzornik Aguila. Mogla je sem prispeti le za otokom Mantanho, da se je izognila signalni ladji v zapadnem Channelu. Toda čemu?« Zdaj je zapovedal policijski nadzornik, naj se hitrost vožnje zmanjša za polovico. Počasi Je čoln vozil okrog tujega parnika. Podoba je bila, da Je bila stran ladje hudo zdelana, morski viharji in rja so bili spremenili prvotnoi barvo v zopemo rdečerjavo. Naslonilo Je bilo na več mestih upognjeno, klade in vrvi rešilnega čolna, ki Je izginil, so visele prazne ob strani ladje. Ladijske stopnice so bile po mornarsko zapognjene in trdo zavezane ,nobena vrvasta lestev ni visela na zunanji strani ladje, da bi možje lahko prišli po njej navzgor. Eden Izmed stražnikov Je splezal po ladijski vrvi navzgor in vi^el s krova vr-vasto lestev. Sedaj so drugi stražniki splezali na ladjo, vsem na čelu nadzornik Aguila, s samokresom z odprto zaporo v desni rokL »Ime na ladijskem nosu in na rešilnih pasovih Je prepleekano,« Je javil stražmoj-ster Camaro. Nadzornik Aguila je naglo odiprl vrata v srednjem delu ladje. Njegova žetpna svetilka je razsvetljevala temen hodnik. »Sledovi krvi!« »Tam tudi!« »In tukaj? Odtis krvave roke na na- Poveljnik ladje je bil umorjen! Od hodnika so vodile duri v kabino poveljnika ladje. Pod nizkim lesenim stropom je še visel redek, fin dim. »Papir!« je menil nadzornik Aguila. »Tukaj je nekdo moral zažigati papir.« Nameril je svojo svetilko na mizo. Potem na tla. V resnici so bilo na mizi in tleh raztresene črne krpe zažganega papirja. »To so ladijske listine,« je menil stražmojeter, ko je bil površno preiskal povelj-nlkovo pisalno mizo.. »Zažgali so jih. Vse. Toda čemu neki?« Nadzornik Je pokazal proti pregrajenemu apavallšču ladijskega poveljnika, ki je obstojalo, kakor pri vseh častnikih, iz priročnega predalnika z več predali, na katerem se je nahajala postelja, ki jo je rjav zastor ločil od ostalega prostora. Nadzornik Aguila je z naglim prijemom potegnil zastor nazaj. Nato je povesil samokres. V spavalnicl je ležal mrlič. ' Njegov obraz je bil bel. njegove ustnice modro zabrekle. Na sencu je bila usušena stara kri. »Mrtev že nekaj dni,« Je Izjavil nadzornik. Nato je svetloDnl žarek svoje močne žepne svetilke nameril na sencč. »Ustreljen Je, čisto od blizu ustreljen. Nobenega dvoma ni, da gre za umor!« je rekel. »Ne najdemo nobenega orožja.« Mrlič Je nosil uniformo ladijskega častnika s štirimi zlatimi prameni na rokavih. Gotovo je bil poveljnik ladje. »Nobenih listin In papirjev. Je javil straž-mojster Саглаго, ki je preiskal mrličeve RoWa, 14. marca 1942. K AR AWANKEN-BOTE Stran 5. — Stev. 21. Scheraunitz. (Zabavni večer WHW.) Wehrmanflschsift je pred kratkim priredila teibavni večer v korist WHW. Tako dvorana KVB v Scheraunitzu, kakor tudi zboroval-Oa dvorana ЗД v Bresnitz sta bili do zadnjega prostora zasedeni. Za glasbo sta skrbeli izmenoma Wehrmannschaft in krajevna godba. Komični prikazi in posamezni »nuzikalnl komadi so izzvali pri gledalcih veliko odobravanja. Habem. (Lep uspeh poslednje Ulične zbirke.) Tudi ulična zbirka za WHW, ki jo je priredila Wehrmannschaft, ■Je Imela lep uspeh. Zbrana vsota je zopet znatno prekosila zadnji donos. Mali kraj presrenie sam je prekoračil uspeh zadnje dbirke za več kot 150%'. Habem. (Tudi mladina iz Haber-Da hoče v Karnten.) Pred kratkim so tudi pri nas pozvali mladino na zborovanje, lila jim pojasnijo pomen prostovoljnega kmečkega dela v Karnten. V kolikor se do danes da pregledati izid prijav, moremo biti H/uspehom v občini Habem zelo zadovoljni. '/ Wocheiner Feietritz. (Apel zaAmts-Walterje.) Zadnjo sredo je vodja krajevne skupine sklical apel uradnih oskrbnikov KVB. Uvodoma je bil razgovor o os-novih delih za izgraditev stranke v Ober-krainu (Gorenjskem). Nato so se obrazložile in ugotovile smernice za uspešno sodelovanje voditeljev celic in blokov. Wocheiner Feietritz. (Delo žen.) Nedavno se je vršilo zborovanje vseh žen krajevne lupine KVB ,na katerem je krajevna voditeljica žen govorila o nalogi in pomenu žensikega dela v okviru delovanja nemških žen in predvsem v Oberkrainu (na Gorenjskem). Reifen. (Marljive ženske roke.) V Reisenu in okolici je ženstvo KVB imelo popoln uspeh s svojo akcijo glede copat. Izgotovile so pod vodstvom krajevne voditeljice žen Terezije Poljanec v mnogih skupnih delovnih urah 39 slamnatih copat različne vrste in jih odnesle na okrožno mesto. To marljivo delo žen in deklet krajevne skupine Reifen pri skupnem delu vseh je treba vsekakor pohvaliti. Reifen. (Nedeljski odmors klein-kirchheimsko skupino narodnih noš.) Za nedeljski odmor smo doživeli prijetno presenečenje. Skupina pevcev in plesalcev narodnih plesov iz Klein-kirchheima v K&rntnu je v gasilskemu domu prikazala svoje znanje in žela zasluženo odobravanje gledalcev, ki so prišli v velikem številu. Posrečena predvajanja, posebno vesela igra in lopa narodna noša sta želi veliko občudovanja. Znatno darilo za WHW je dalo viden izraz veselja in zadovoljstva navzočih. Ratschach-Matten. (Pester večer.) Pred kratkim so voditeljice mladinskih skupin iz K&mtna priredile pester večer. Skoraj polnoštevilno zbrani vaščani so preživeli nekaj veselih ur. Omeniti je zlasti dražbo dveh jerbasov, ki so bili polni peciva in drugih reči. Na dražbi so dosegli 183 RM in jih odvedli zimski pomoči. Woch. Vellach. (Kreisleiter na obisku.) Pred kratkim je obiskal Kreisleiter dr. Hradetzky kuharski tečaj ženstva KVB. Izdelki udeleženk tečaja so nazorno prikazovali, s kako enostavnimi sredstvi si moremo celo med vojno pripraviti hranilne in okusne jedi. Neumarktl. (Novi župan.) Pred nekaj dnevi je dospel v Neumarktl ing. Hugo pl. Kur z in prevzel posle župana. Ko mu bodo izročene vse tekoče zadeve, ga bo deželni svetnik v Radmannsdorfu slovesno Uvedel v urad. Neumarktl. (Otvoritev otroškega vrtca.) Te dni je bil v Neumarktlu otvorjen novi otroški vrtec NSV; ta dogodek je postal pravi praznik za kraj. Prebivalstvo se je otvoritvene slavnosti polno- evilno udeležilo, šolski otroci so zapeli in dr. Hradetzky je bil osebno P 1 el iz Radmannsdorfa, da izroči, to novo ustanovo NSV javnosti. Kreisleiter je izrazil svoje Veselje, da lahko govori s pre-bivalst^m ob tako lepem in veselem po- x'l je narodnopolitično nalogo otroških л/rtcev NSV in še posebej podčrtal, da se spričo takih ustanov lahko vsak rojak na lastne oči prepriča, kako je uporabljen denar, ki je bil darovan pri zbirkah. Nato se je vršil pregled otroškega vrtca, ki je trajal več ur, ker se prebivalci, zlasti številne matere in otroci, kar niso mogli ločiti od prijaznih prostorov. N"nni podoben flankieren — ob strani, ob boku spremiti Flut (w) — vodovje, povodenj, plima Furt (w) — brod, prehod čez reko Fremdenverkehr (m) — tujski promet Gemeingut (e^ — skupno imetje geruhsam — miren, prijeten Gespenst (s) — strah, strašilo Golf (m) — golf (neka igra) groBziigig — velikopotezen Hast (w) — naglica Hochgebirge (s) — planine, velegorje hUllen (einhiillen) — pokriti, zaviU, odeti idyllisch — idiličen Klagegeist (m) — pošast, ki jadikuje klagen (jammern) — jadikovati, žalovati klimatiach — klimatičen, podnebja se tičoč kontinental — kontinentalen, celinAi Kristalleia (s) — kristalni led landschaftlich — pokrajinski, deželni Meister (m) — mojster mesaen (sich) — meriti se mittelalterlich — srednjeveški Monumentalbau (m) — monumentalna zgradba Motorschiff (s) — motorna ladja, ladja na motorni pogon mythisch — bajen naturgegeben — naraven ProfandenkmaJ (s) — posvetni spomenik reg — živahen, čil Rudeitoot (s) — čoln, veslača Sage (w) — pripovedka sagenhaft — bajen Segelboot (s) — jadrnica seltaam — nenavaden, čuden schattig — senčat ' Schauiplatz (m) — prizorišče schiffbar — ploven schmuckfreudig — vesel do okresa Schwimmsport (m) — plavalni šport SchigelSmde (s) — smučardd teren spiegelglatt — gladek kot zrcalo Stadtbilderscheinung (w) — prikazen mestne slike steinem — kamenit stilgerecht — alogovit Stilwandlung (w) — sprememba sloga Symbol (s) — simbol Tour (w) — tura, hoja Tracht (w) — noša Uberschauen — pregledati, razgledati unzahlig — brezštevilen, neštet urdeutsch — pranemški, skoz in tbm neanSki Зж dawnavinc (Nadaljevanje s 5. etrani.) NSV. Ortsgruppenleiter je opisal cilje in naloge NSV. Vodji organizacije in propagande 8ta dala smernice za nadaljnje delo. M6ttnig. (Prvo zborovanje NSDAP.) Pred kratkim se je vršilo tukaj prvo zborovanje NSDAP. Kot govornik je nastopil deželni svetnik Pg. dr. D o u j a k iz Steina. Občinska dvorana ni imela dovolj prostora za veliko število poslušalcev. Manzisburg. (Zimska pomoč.) Zadnja cestna zbirka za WHW je vrgla RM 670. Napram ^ejšnji zbirki se je uspeh izboljšal. MammAbnrg. (Ljudski oder.) V ljudskem domu K VB nas je zopet obiskala igralska skupina Schnutt. Gostovala je v ljudski igri »Vse je v redu«, s tremi dejanji. Dvorana je bila polno zasedena, obiskovalci so nekaj ur uživali zdrav humor. Glogowitz. (Landrat dr. Doujak je govoril.) V ljudskem domu se je vršila nad vse dobro obiskana manifestacija, na kateri je govoril deželni svetnik iz Steina dr. Doujak o snovi »Skupnfc delo — skupna zmaga«. Izvajanjem govornika so ЛпиГргф .Veranstaltung (w) — prireditev verbunden eein — zedinjen biti vereinigen — združiti Villa (die Villen) (w) — vila Volksbrauch (m) — narodna šega VoMcaglaube (m) — narodna vraža Wahrzeichen (e) — znamenje Waseertibergang (m) prehod čez vodo wesentlich — bistven wirken (Wirkung haben) — učinkovati — (Mica poslušalci sledili z velikim zanimanjem. K<| so obdelali še nekatera krajevna vprašanja, je bila manifestacija zaključena s pozdrav vom na našega Fvihrerja. Jftlatc ^ospodavsfte novimi Vojna škoda v Srbiji. Industrijska in trgovska komora v Klagenfurtu more dati pojasnila o prijavi materialne vojne škode. Istočasno se opozarja na okolnost, da sa tudi na zasedena oženja bistveno razširjenj predpisi o povračilu materialne vojne škode« Po skrčenju stanja bodo na Hrvatskem imeli 15 do 20 kreditnih banJt (ne vštevši centralne zavode). Nemške banke so pretežno udeležene pri dveh večjih bančnih zavodih v Zagrebu. Bolgarski trgovski minister je podal izjavo o stanju pogajanj glede tobaka. Po tej izjavi je večji del nemškega kontingenta že trdno oddan, ostanek bodo oddali v kratkem. Kakor hitro bodo razdeljeni kontingenti ostalih držav, bodo odločili o izvozu še razpoložljivega ostanka. Turčija poepešuje rejo sviloprejik. Kakor govore, pripravljajo že sedaj vse, da bo v prihodnjem letu izdatno povedana proizvodnja svile v Turčiji. Rede wendungeo: in politischer Hinsicht — v političnem oziru Entziicken hervorrufen — očarati einen Wettkampf austragen — tekmovanje izvesti zur VerfUgung stehen — na razpolago biti nicht mit Unrecht — ne krivično, ne po krivem das treibende Element — gonilni element jeder Art — vsakovrsten in alien Formen — v vseh oblikali ein SpbaueipM Meten — prbxxt sadRt SONNTAGS- UNO NACHTDIBNST der Apotheken in Krainbura Toa 1%. bU 31. MIn В1В.М.1Ш7Ш mu^ bos Btot, obec audi bas GebaA ftin, шепп es tme fdimechen foil* f^nufptig gtioflst unb ooll Rtoft unb Huft. Unb oon wOqlgem Boflgefdimodf, ooll ftcoft unb IHift ift es audi, bas Gettanh, bas зи un-fenmBcotgehott Unfet betpedtog- gtnhaffee. ШИ okl Oebt unb Socgfalt beteitet Ђк gute lifdigenoflt allec lagel KarnMerIsAe Kia^cnlurl LandcshypofhekenansiaH Das fieldlnslUnl dcf eanct Domtfasse 3 ГегшгШ 2416. 2411 Gewahrung von Darlehen gegen grundbudierlidie Sicherstellung fiir Neu-bauten, Akhausbesitz und Landwirtsdiaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverburgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalschuld-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten. Predivo laneno in konopljeno kupujem vsako množino. Kmetom, ki imaio predivo sami, izdelujem vrvi in strange po želji. F. ŠINKOVEC Seilerei Krainbnrg Pasi |«d»r StoH lohnt de> UmferbenI i m #1 Geschenkariikel Herbst Klagenfurt,iGaHTerlag Kttrnten, Krainbnrg, Teldeserstrafie 6 Klagenlnrt, Blsmartkrlng fS .s ■ie jfeaw g. ЈИг 8^ at. KXRaWANKBN-BOTB Sotwla, 14. Инатса 194%. XicAtfspiele Allgeneine Fllmlreohand G.m.b.H.. Zwelplelle Veldw A«BSL I N G 15. III., um 10 Uhr 15. III., um 18.30 Uhr 16. III., um 18.30 Uhr Jug«ndvorstellung; Zu Strafiburg auf der Schanz 17. III., um 18.30 Uhr Der Opemball FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 18. III., um 15.30 Uhr 19. III., um 15.30 Uhr Jugendvorstellung Zu Strafiburg auf der Schanz 19. III., um 18.30 Uhr 20. III., um 18.30 Uhr 21. III., um 15.30 und 18.30 Uhr Dag Jiingete Gericht FUr Jugendliche nlcht isagelaeeen! DOMSGHALE , 14. III., um 18.30 Uhr 15. III., um 13.30, 16 und 18.30 Zwielicht Ftir JagendUche nlcht sugelaeeen! 18. III., um 15.30 Uhr M&rchenfUmvorstellang Rumpelstilzchen 18. III., um 18.30 Uhr 19. III., um 18.30 Uhr Meine Tante, delne Tante Fttr JugendUcbe nlcht sugelaeMn! KRAINBURG 13. ni., um 10.30 Uhr Jugendvoretellung Zu StraBburg auf der Schanz 14. III., um 18.30 Uhr 15. III., um 18.30 Uhr 16. III., um 18.30 Uhr Wir bitten zum Tanz Jagmdllch« nnttr 1% Jahraa aicht zugtlaiitn 17. III., um 18.30 Uhr 18. III., um 18.30 Uhr 19. III., um 18.30 Uhr Der Poetmeiste* Fttr Jugendliche nlcht nigelauea! 20. III., um 18.30 Uhr Jenny und der Herr lim Frarik FUr Jugendliche nlcht ragelasten! L A A K 14. III., um 19 Uhr 15. III., um 19 Uhr Am Abend auf der Heide Fttr Jugendliche nlcht EUgelaesen! 17. III., um 19 Uhr 18. III., um 19 Uhr 19. III., um 19 Uhr Zwi«licht Fttr Jugendliche nlcht cugelaesenl 18. III., um 16 Uhr Jugendvomtellung Zu StraBburg auf der Schanz L I T T A I 14. III., um 19 Uhr 15. III., um 16 und 19 Uhr 16. lil., um 19 Uhr Waldrausch Fttr Jugendliche cageiaseen! 18. III., um 15 Uhr M&rchenfilmvoratellang Dag tapfere Schneiderlein 18. III., um 19 Uhr 19. III., um 19 Uhr Anna Favetti Jugendliche unter 1% Jahrea alebt zugeleifen NEUMARKTL 14. III., um 15.30 und 18.30 Uhr 15. III., um 18.30 Uhr 16. III., um 18.30 Uhr 17. III., um 18.30 Uhr Frau Luna Fttr Jugendliche nlcht cugelaHen! 18. III., um 16 Uhr Marchenfilmvorstellung Schneewittchen 18. III., um 18.30 Uhr 19. III., um 18.30 Uhr 20. III., um 18.30 Uhr Dae M&dchen von FanS Fttr Jugendliche nlcht Eugehueen! s A I R A C H 14. III., шп 18.30 Uhr 15. III., um 18.30 Uhr Frau Luna Fttr Jugendliche nlcht sugelaesen! STEIN 14. III., urn 18.30 Uhr 15. III., um 18.30 Uhr 16. III., um 18.30 Uhr Oh! Diese M&nner! FUr Jugendliche zugelasMn! 18. III., um 15 Uhr Jugendvoretellung Вед Gipfelstlirmer 18. III., um 18.30 Uhr 19. III., um 18.30 Uhr Was will Brigitte? Fttr Jugendliche nlcht mugelaKgen: ST. v E IT 14. in., um 18.30 Uhr 15. III., um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 16. III., um 18.30 Uhr 17. III., um 18.30 Uhr Carl Peters FUr Jugendliche zugelaeeen! 18. III., um 15.30 Uhr Ma^rcbenfilmvorstellung Das tapf^ Schneiderlein 18. III., um 18.30 Uhr 19. III., um 18.30 Uhr 20. III., um 18.30 Uhr Im Namen dee Volkee SUime! Pohlihra vložena, rezljana ali ilikana, alike, leyene flgnre, cinaato posodo, pristne preproge, slare kovance kupuje vedno A niiquItSienhan dlung FRira PRAIiSE, Klagenfnrt Bewandte Uerkaufskraft suAt Spielwarenhaus PVPPEIVDOKTOR Klagenfurt, Rainerhof V E L D Б S 14. III., um 15.30 Uhr Jugend vorstellnng Erlebte Heimat 14. III., um 18.30 Uhr 15. III., um 18.30 Uhr Am Abend auf der Heide FUr JngendUche nlcht xugekueen! 18. III., um 18.30 Uhr 19. III., um 18.30 Uhr Gasparone Jugendliche nnter 14 Jahrea nlcht lugelanaa WART 14. III., um 16 Uhr M&rohenfllmvorsteUang Das tapfere Schneiderlein 14. III., um 18.30 Uhr Venus Tor Gericht FUr Jugendliche nlcht sagelMMn! 15. III., um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 16. III., um 18.30 Uhr U-Boote westwSrts FUr Jugendliche zugelaseen! 20. III., um 18.30 Uhr Der ^ebente Junge FUr Jugendliche nlcht mgelMMent KMETIJSKA POUEDELSKI STROJI UMETNA GNOJILA APNO ZA GNOJENJE KRMILA » SEMENA SEMENSKI KROMPIR ZADRUGA Krolnburg, Laak Wlr b«l Domschaf« Zahvala za mnogoitevlln« Izraze 8o6ut|a ob priliki nenadomestlfive Izgube mole preljube žene, predobre mamice, hčerke In sestre, gospe Zdrauke Baudek roLPotokar Posebno se zahvaljujemo gg. dr. J. Polcu in dr. F. Puclju Iz Stelna za požrtvovalno pomoč, vsem, kl so )i lajšali zadnje trenutke, daroval« cem prelepega cvetja in vsem, kl so jo spremili k večnemu počitku alt se je spomnijo v molitvi. RadomI*, 7. marca .1942. Bog plačal I Žalujoči rodbini Bavdak In Potokar ANDREAS QRADISCHAR chuherzeugung Haillganfcraui b«l Maumarkll мшмвкш „SESIR" AKTIEN-GESELLSCHAFT Heim-Hoiut-lfetaits-HiUe LAAK &• d. Zaier ■ Oberlc FERNRUF 11 ram аацвп Einkaufichainei Sperrplnllem Buche, Erie, Fidite und - Edelfurnierte. Panelploten — Eichsfelder SperrtUren Ohn« Elnkauffacheini Furniere 0.8 bis 13 mm inIHnd. und ausland. Herltunfi fur (lus»*ii,tiad innen sowie AbsperrfUrniere 2 bis 4 nim ANS TRAMINGER Klagtnhiri, Veikenurfcterdrafte -Femral Nr. 1595 ftOM ieAoitM Stkik' MANNSBURG Kupim Otroški voziček, globok ali Športni,, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na »Karawank. 3ote«, Krain-burg. Šifra: Plačam takoj« I4S7-7 Kupim vrtalni stroj in stružnico, že rabljena in dobro ohranjena. ?onudbe: August Rosmann, Schiosser, /Voch. Festritz. 1456-7 Coin (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbepod 2227 na Karawanken Bote, Klagen furt Mali lologralski aparat po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2228 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt Kupim globok In dobro ohranlen o-troškl voziček. • Ponudbe na Karawanken Bote Krainburr pod značke »SePP«. 1468-7 Prodam Sredsli's za $kropl|eiie sadnega drevja, kakor tudi sredstva M zatiranje škodljivcev, lemeže vsake vrste prodaja Franc IVapolaik. trgovina z železom in barvami, skla-diSi^e apna in cementa, Klagenfurt Krefelderstrasse 9, telefon 3009 Нв9-в Koza breja se proda v Mit. Camling Nr. 28 (Srednje Gameljne) - St. Vel t a. d. Save. 1469-6 Izgubljeno Zgubil $e je einl Najditelj« nujno svarimo uporabljati etui, ki vsebuje važne listine. Vrni-ti ga je proti naj-dninina Fernamt Krainburg l4«9-e Razno Ali ste ie pregledali kleti in dvorili? Povsod 8e stojijo nepotrebne reči, ki se dajo izkoristiti., „Mali oglas" Vas reK stare lare. Opuščene tovarne Uporabne stroje ' kupi KURT FRICK Klagenfnrt SalmstraBe Fernruf 1486 Mm#*, Mirdir, ntisie lowli ilot licfct RihUUi kult L t i i Ć e« iivBi. dUirli, kakti lili pMtBisai n-ГМ1 koiulM kipij« Pelzhaus G r o H KUganliirl, Fliiidifflukt tiseufiefM Glocke SI. Veli a. d. Save liefwt rasdi und sauber DAS SCHUHHAUS DER GUTEN SCHUHE TitklM KRAINBURG, SCHILLERSTRASSE NR. 12 Fujipfleje Strumpfe repaaeieren Kreissparkasse Radmamsdorf Hanptanslall Radmannsdori - Hanptzwelgslelle ABUng Uebernahme vem Etnlagen auf Spar-buch imd in laufender Rechnung. Uneer Spargiroverkehr verbUrgt Ibnen schnellste und billigste Ueber-weisuTxgem6glichkeit. Darlehen ge-w&hren wir gegen enstrangige Нуро-thek oder auf Wechsel. Wir beraten Sie gerne iiber dae Bausparen sowie in alien Geldangelegenh^iten. Prevzamemo vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu. Naš promet v hranilnem žiru vam jamči za* najhitrejšo in najcenejšo možnost nakazovanja. Posojila dajemo na hipoteke na prvem mestu ali na menice. Z nasveti glede štednje za nove stavbe, kakor tudi vseh drugih denarnih zadev smo Vam rade volje na razpolago.