SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 5., 15. in 25, v mescu.
Lepoznansko-podučen list.
Velja za celo leto 3 gold.
Vreduje   in   na   svillo   daje:   Anton Jaoeilé.
St. 7.
V Celovcu 5. marca 1861.
VII zv.
Sanje. 
(Ulomek; na dalje iz lanskega Glasnika.)
Zaklela se je tista nova doba, Da «mora serce pridobiti moje. Prisegla je me pridobiti za se, Al pridobiti ali pogubiti,
In za dosego terdnega si sklepa    '     ^  ^ . .
Volila si je vsakoverstne sredstva, -*   "''fi'
Ceš, mora iti, z lepo ali z gerdp.
Eešivši nepovoljnega me židstva,      f x f
Me naredi, da som v Ljubljani šolar.
Sedel sem v drugi šoli.   Naš učitelj,
Večini nas je grozen bil mučitelj,
Za njim smo s težo svoje kola vlekli,
In speljal ni jih, kdor koles ni mazal,
Al kdor je mazal, da je le mazickal
A to mazéval, d(jbro je vozickal.
O duh ti deda mojega v nebesih, ' "
Odpusti, prosim, mi tadanjo jezo,        ?  ' ' '
Ki zgrabila me je tauas do tebe,
Ko si pomogel riniti mi kola.
Da speljal srečno sem č-ez pervi klanec.
Tu vnel si v pervo ti mi dušo za se,
Dermavov Janez , kor to ni učitelj
Nikoli mogel v zemljopisu vjeti
Al v zgodovini priti ti do kraja,
In tekle kola so ti brez mazila.
Al kar jo res, ostane le resnica,
Ta hvala gre ga, da je znal in umel
Razlagati nam sercu prikupivno
Pogodbe časov, sveto zgodovino.       *
Se danes, Janez, vidim ga pred nami.
Kako jo stal in nam pripovedaval
Z besedo živo in s plamtecim gledora
O Husu, Žižki in obeh Prekopih,
Junakih, da na svetu malo takih.
In mi smo tiho tiho poslušali
In se jezili, ko je ura prešla,
Ki nam drugač je dolga dolga bila.
Zato mu ne zamerimo bahanja.
Ki čuli smo ga tolikrat od njega,
Ko smo gredoč iz šole ga spremljali
In nas je: „kdo sem jaz?" popraševal.
„„Gospod profesor, mojster vi ste, mojster""
„Fa v čem sem mojster?" „„Mojster v zgodovini,
Gospod profesor"". „No, to tudi mislim".
Umeri je.   Vse nas je prevzela groza, •
Da nam uslišal Bog je grešno prošnjo:
Ukrajšaj, oče, zli čas naše peze.
Al grozo mm je tolažila vera:
Da naša prošnja bila je pravična,
Pravična, ker nam jo je Bog uslišal.
Dobili drugega smo učenika. Ki še bolj vreden bil je spredaj ema. Poznal ni domorodnosti nobene; Ce ravno po imenu in po rodu Slovenec bil je, bil le ni Slovenec.
Spačili Nemci meni so priimek Oblekli ga v oblično spako „Wallautz". ' Ccš, s tem so stor'li že me pol človeka. Divjak Valjavec pak obleke tiste Ni mogel dolgo nositi na sebi. Začela ga jo garati po plečih. Pa je poskušal, če bo šlo, jo sleci. Da, šlo je, toda malo s hudo težo. Učitelj na-me navali neslanost, Že tolikrat prežvečene dokaze: Da z Bogom moja dcdšina po stricu, (A za-nj ne vem ne jaz in ne moj oče,) Ta ki živi v Ameriki bogati, In bo zapustil milijon denarja. Že prav, gospod učitelj, jaz mu rečem, Ko mi umre v Ameriki ta striček, Bom vedil, kam po dohtarja ne hodit, Ki vodil bo in branil mojo pravdo. Kasneje čutil sem in sem čute val, Da je odgovor moj zares razumel. Iz ojnic me je z bičem večkrat pahnil. Pripekal s težo sem do „poezije". E poezija! že ime je lepo. In lepo nam je v poeziji bilo. Kaj ne, Dermavov in Božičev Janez, Jeli, Nožarjev France in vi drugi, Katerim ni še ves spomin potekel Na ljubega očeta Martlnjaka? ^
Počivaj sladko ! in z nebesne više, Kjer vživaš že za delovanje plodno j
Zasluženo med izvoljenci plačo, '
Kormili barke našega življenja, Da bomo j.^drali po tisti poti. Ki nas je vroča tvoja domoljubnost Kermila nk njo z milim opominom. Ti nisi branil nam Slovencem biti, Le vsajal si ljubezen domovine "
V mladostne serca vkljub protivnim silam. .Jezika našega te sram ni bilo, Zatajal nisi svojega naroda. Takrat ko greh je bil Slovenec biti In kazen je stopila za tem grehom. Kak smo ti z vedrih lic veselje brali, Ko je napocH časek blage nade, Da se narodom narodnost bo dala! To bil je lep čas , ali samo časek, Svetloba meteora kratkott-rpna. Po kteri le gostejša tma nastane. O blagor tebi, da doživel nisi Merknenja kratke meteorne luči, Preživel bi ga ti ne bil nikoli; Prebili tudi mi bi ga ne bili, Al nam dajala moč in up je vraža, Će ravno smo le malo vražni bili, Al utopljenec, \ eš, za bilko zgrabi. Imeli Eimci so /a dobro znamnje, Če so letele ticf z desne strani. In lej, ko so jc mali nam orožje. Ćeš, več ni treba legije učenske, Prikrókalo je dvanajst cernih vranov In to od desne ravno nam nad glave, Spogledamo se in si zaseptamo :
— 26
Za dvanajst let imejmo poterpljenje.
Molčali smo, pobésili smo glave,
In jaz sem molčal in pobešal glavo,
Kar me za roko nova doba prime
Pa me unese tej morivui sili
In nese me nazaj v današnje čase
In vodi vsakod me po motnem svetn.
Ocom nevidnega me je storila.
In tak sedela sva v deržavnem zbora.
Tu 80 z jeziki hudo se borile
Tri ženske, tri junakoserčne ženske :
Svoboda, uarcjdnost in nemčarija.
V lepoti rajski pervi ste sijale,
Po licu bila jima je razlita
Priljudnost mila in prijaznost zlata.
Molče zažigale st^ vse vse za se, ^
Vseh dobrih serca vnele so se z4 nju.
Oblastoljubci le in hudovoljci
St>rpeli niso njunega pogleda.
Al nemčarija bila je prevzetna,
Nupuhnjena, ošabna in šopirna,
Prešerna in vsa polna hudih strasti, ,
Prepirna, samovoljna in ncsterpna
In težka težka kakor centna vaga,
Vse preziravna, sebe povzdigavna.
Koj s čelnih gub so bile že jej brati
Lastnosti take, ki so vse vse slabe,
In s temi je dajala naj več škode
Ta nemčarija blagi vsej Nemčiji.
Ni bila lepa; nje pogled zavdajal
Poštenim dušam je trepet in grozo
In čut nekako čudno nepovoljen.
Nekako takšen, ki se duše prime.
Če človek bere eno celo leto
Časnik „Augsburger allgemeine Zeitung".
Terdó se je deržata nemčarija,
Le s težo sta jo pervi dve ugnale
In že ugnana znova se postavi
Na noge zbravši si zagovornika.
Ki naj ogluhoval bi jej protivki.
Al gluh za pravo sam se je oglušil        i
In zmaga v rokah pervima ostane.
Človek toliko velja, kar placa.
(Spisal J, Mencinger.) I.
,,Kaj neki dacar za Rezo postopa? Saj žena nima ne vina, ne žganja; pa vendar sem ga tri jutra zaporedoma vidila stopiti čez prag njene hiše. Kaj neki to pomenja?" — Tako upraša mati Krucraanica svojega moža, ki težek voz sena na hlev pripelje.
„Vsaj se o tem že otroci na paši pogovarjajo", odgovori oče Krucman. „Reza se zopet moži. Meni je to pač vse eno. Pa kaj poreče Matevž, pohiševavec"?
„Od hiše bo moral", odgovori skerbna ženica. „Nerad bo šel v tako hudih časui. Pred se je ustil fant, da bo podedoval vse telino premoženje; zdaj bo pa moral vse zapustiti. Smili se mi sirota, ker je tako moder in pameten, pa tako nesrečen*.
^Ako prav premislim", pristavi Krucman, „bi tudi meni ne sme!a prav po volji biti Rezina možitev. Nisen ti še spomnil, pa večkrat sem že mislil, kako dobro bi bilo, da bi našo Mico v vasi omožila, da bi vsaj eno hčer vedno imela pred sebo. In ravno Matevž bi bil s svojo pridnostjo in poštenostjo prav dober mož za najino hčer".
„To bi bilo tudi Mici prav všeč, kakor so mi včeraj razodeli botra; ki so prišli iz Ljubljane.
„Glej, Anica, kako nerodno bi tedaj bilo, ako bi-se Reza omožila zoper vse naše pričakovanje. Dobro bi bilo malo podirati. Stopil bom k Rezi, ter ji rekel kako pametno besedo".
„Pusti jo, pusti Anže", ga posvari ženica, ti si prenaroden za take reči, ti govoriš vse preterdo. Jaz boljo vem z ženskami kriimljati".
,,Kaj bi to", pravi Krucman. „V govorjenju ga ni cez-me v celi soseski. Ti pa le liho hodi, in ne mešaj se v moške reči". -^^^Teh besedi mož ni rekel v nevolji, ampak v zavednosti svoje prednosti, in ko mu je žena molče poterdilayresiiico njegovih besedi, je veselega obraza in hitrdje metal dušeče seno z visečega voza.
Malo stopinj imamo od Krucmanovega hleva skozi kratko vas do Rezine hiše, ktera nam prijazno naproti b!i>oi izmed mladega sadjsi.   Pobeljeno zidovje, barvane duri in čedno pometeni prag nam prikuijo hišo že od deleč.   Visoke snažne okna nam razkazujejo netrajno snažnost in belobo, in . nas vabijo sestj za belo mizo javorjevo, pri kteri sedita Reza in mlad mož v čedni suknji.   Ta mož je edini gospod cele vasi, ako je go-, spod le ta, kdor suknjo nosi; on opravlja lahko službo,'^ da kerčmarjem vino meri in dac pobira; veliko časa mu še ostaja za prav gosposko lenobo in postopanje.   Pa* nekaj mu je manjkalo, kar jo potrebno pravemu gospodu,"^ ako hoče zraven postopanja tudi kaj veljati: tista neod- -visnost, ki jo daje premoženje.   To je dacar tudi sam previdil, in po ljubezni  sladkih potili je  poskusil obenem priti k skerbni ženici in precej lepemu premoženju.   Bil je sicer kakih pet let mlajši  kakor nevesta; bil je v primeri tudi bolj čednega obraza:  pa kar so storili že mnogi, je hotel tudi on : žertvovati mladost in lepoto za bogastvo starše neveste.   O dacarjevem značaju nimam veliko povedati. Opravke je imel le s kerč-marji v okolici,  pa vse tako kralke, da v njih ni mogel druzega pokazati, kakor natančnost v seštevanju daca in včasi tudi tisto neprijaznost, ki je združena z dacarijo.   Z druzimi ljudmi se je pečal le v potrebi. K veselicam, ki so na kmetih redke, je malokdaj zahajal, veselje bolj razdirat kakor množit, ker on ni znal kmetu govorili, tudi ne za vino dajati. Čmernega obraza je sedel v kotu, zaničljivo je gledal na rajanje neomi-kancov, in kedar mu je kdo napil, je  odpil skoraj z nevoljo.   Ljudje niso od  njega vedili ne slabih ne do-^ brih lastnosti,   štel se je pa vsakdo srečnega, ako ni imel opravka ž njim.
Temu in tacemu možu se je vnela v oserčju želja po zakonu in premoženju. Obiskoval je Rezo, lepe l3esede ji govoril, ni bil varčen z vabljivimi obljubami, in govorjenje njegovo ni padlo na pusto zemljo; pa padlo je med ternje. Kakor rada bi se Reza omožila, pa nekaj vendar njene vesti ne pusti mirovali. Večkrat je odgovarjala dacarju na njegove lepe besede : „Dobra je vaša služba in za naju prav pripravna : dopada mi tudi vse vaše obnašanje. Čislam, ljubim vas; ali v zakon vzeti vas ne smem. K*j bi ljudje govorili, kako bi mi zabavljali, ako bi Matevža, ki je toliko časa pri meni bil, ki me je spoštoval kakor mater, od hiše odgnala! Edini zaderžek najnega zakona je Matevž in dobro ime v soseski.
Na take besede je dacar v navadi Rezo tolažil z dokazovanjem, da je sreča in zadovoljno življenje vec vredno kakor ime v soseski, in da teta ni dolžna Ma-
27 —
tevžu nobene podpore; pa Reza je ostala stanovitna. Ali danes jc dacar izgovoril novo besedo: „Ako je med narna Matevž edini zaderžek", je djal, „se lahko naredi, da vam bodo ljudje celo prav dajali, ako se zopet omožite.   Le malo časa potrebujeva za to".
„Ako morete to storiti po pošteni poti", pravi Reza, „se zakona ne bom več branila".
„Iz serca bom vesel; to pa, kar sem izmislil, morete le vi storiti, da obernete občno zadovolj-nost na svojo stran. To bo takole : Zvedil sem pred kratkim, da je Matevž nečemu dekletu v Ljubljani zakon obljubil, kedar mu le nekaj hiše prepustite. Pokličite k sebi te dni enega ali dva moža : izročite Alatevžu v pričo teh mož kos svojega premoženja, toda s pogojem, da se ne sme ženiti, dokler böte živeli. Matetža poznam , da je nagle jeze, tudi termast je precej ; in vem, da bo rajši vse vaše premoženje pustil, šel iz vaše hiše in soseske, kakor bi obljubd tako terdo reč ravno zdaj, ko ima serce tako navezano na tisto Ljubljančanko. To se bo hitro raztrosilo med ljudi, ki bodo Matevža neumnega in nehvaležnega imenovah; vi se pa čez nekoliko časa, kakor iz jeze na Matevževo termo, z mano poročite in ljudje bodo djali: Prav je storila,, prav". '
„Vaš nasvet jc zvijačen. Pa kaj, če Matevž obljubi, da se ne bo ženil, pri meni ostane in vzame polovico premoženja, ki mu ga vpričo mož ponudim, kaj nama bo potlej storiti?"
„Ljuba moja! svojo srečo zastavim, da tega ne stori, in rad se zavežem, da nikdar več ne pridem do vas, ako spodleti, kar sem svetoval".
„Bojim se skušnje. Saj je Matevž vendar toliko pameten, da mu je bliže serca moje premoženje, kakor bodi si ktera nevesta".
„0, Matevž ni tako pameten. Vse premoženje da za svojega dekleta. Le storite, kar vas prosim, saj bo le mene zadela vsa nesreča, ako spodleti moj nasvet".
„Poskusila bom tedaj. Vi se hote kesali, ako je Matevž drugačen, kakor mislite, in močno huda bom na vas".
»Nadjam se, da me bo le sreča zadela, ne pa vaša jeza".
Pri teh besedah je dacar pritisnil za kljuko vesel in z Rezo zadovoljen, in šel je čez vert za hišami proti svojemu stanovanju.
Reza je pa stopila na Krucmanov hlev, ko je Krucman ravno seno zložil in kola otresel. Prav prijazno je Krucmanico ogovorila, moža je pa povabila, naj drevi k nji pride, ako utegne, in naj pripelje tudi župana, da se bo nekaj važnega sklenilo.
Mož je z veseljem obljubil, sedel na kola in od-derdral v travnik nazaj. Reza in Krucmanica ste pa na hlevu obsedele in osnovale dolg ženski pogovor.
(Dalje prihodnjič.)
My thologične  drobtine.
(Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.)
O kokoši.
Kokoš je podoba tihega, mirnega in zadovoljnega življenja, znamenje zveste materne ljubezni. Zato jo že Arabljeni imenujejo mater zbirališča.   Kakor
Arabljani so nadeli tudi Slovenci zvezdam plejadan* ime kvoklja. Tudi Taljani te zvezde imenujejo gallinelle, Francozi pa: la pucheresse, Danci: Aftenhöne = Abendhenne, Spanjoli pa: las siete cabrillas = sedem kožic.   Pri Indih se velijo plejade ribice.
Pri Stirskih Slovencih je navada, da spusti nevestina mati, ko sta ženin in nevesta v cerkev odšla, ženinovo cerno kokoš na dvorišče, kar pomenja : naj bo prihodnja žena srečna in rodovitna in naj vsaka nesreča beži pred novima zakoncoma. Kedar tnlada žena pervokrat piske pita, skerbno gleda, ali hitro skočijo iz hleva ali iz kobače, ker je to znamenje hišnega blagoslova. Enako vero so tudi imeli stari Rimljani (Härtung; Religion der Römer, I, 122.); zalo latinska prislovica : „albae gallinae fdius" pomenja srečnega človeka.
O vrana, gafrana ali kavki.
Že učeni naš rojak g. dr. Murko omenja v svojem Besedniku narodne povesti, da je nekdo kavko imeF, ktera mu je, ko je domu priletela, vse povedala, kar se je kje zgodilo. Kavka je toraj v mythu starih Slovencev bila prerokovavna ptica. O Verbovčanih pravijo sosedje, da so nad roteškimi vratmi imeh namalano kavko, t. j. symbol previdnosti in svetovanja. Ko so jih pa jeli sosedni ljudje dražiti, da so krivoverci, ker si sv. Duha v podobi kavkini predstavljajo, ne pa v go-lobji, so kavko dali zbrisali. Tudi v nordiški mytho-logiji je kavka ptič prerokovaven. Nordiškega bog;i Odina spremljata 4va vrana Hugin in Munin (Denkkralfc in Erinnerung), da mu oznanjata vse zgodbe celega sveta (Rühs, die Edda, Berlin 1812. str. 199). Kdor serce in čreva gavranove je, ta postane vidovina (prerok), pravijo ogerski Slovenci, kteri zlat, ki ga je dal kovati kralj Matjaš s podobščino gavranovo, otroku na vrat obešajo, da mu lože zobje rastejo in ga mora ne sesa. Ali gavran je tudi smertni ptič, ki naznanja, da je kdo iz žlahto umeri. Serbske narodne pesme pogosto omenjajo „cernog gavrana" kol smertnega posla.
O bedenici.
Bedenico (Narcisse) tergajo v mladoletji matere in jo devajo v zibeljke, da ne bodo otroci obrani. Ker obiranje copernicam pripisujejo, je bedenica symbol dajmonskega principa. Mislim, da se za lega voljo veU bedenica, ker rada po bednih (Vertiefungen, Höhlungen) raste. Gerško poznaraovanje je nastalo po narkotičnem duhu tega cveta.
Narodna pesem.
(Zapisal na otoku Kerku J. Krasanin.)
Zorica mi pukne — i bili dan dojde, Tada Filomena — priko mora pojde. Pojdoh na tu goro —- gdi shaja bili dan, Gdi shaja bili dan      i žarko sunce van; Upazih divojku — za kojum umiram: Turkinja da sužnju — kruha i vodice, A ti meni ne daš — neg gorke tužice. Tuga za tužicum — po srdcu jadnenom Suza za suzicum — po lišču ramenom. Tuga njemu pridi — ki ju meni daje. Ki ju meni daje — na srdašce moje.
-  28 —
Besednik.
Iz Maribora se pam piše med drugim tudi tole: Vsak) domorodec je živo prepričan, kako potrebna bi nam bila^ „slovenska matica" Ker je pa za temelj treba de-' narja, se ne more kaj tacega hitro in brez vsega prevdarkai dognati. Mislim, da nimamo lepše priložnosti za materialni pomoček, kakor so Vodnikovi denarji. Mislim tudi, dai bi se Vodnik ne sramoval svojega spomenika, ako bi zvedel, da so mu Slovenci „slovensko matico'' za spomenik' postavili. Premislite, prevdarite gospodje in povejte nani^ kaj o tej reči, saj že tretje leto zastonj čakamo. Vsaka^ .matica" ima dober namen in podpira svojo literaturo; tudi' našemu mlademu slovstvu bi bila taka domorodna naprava aajveče koristi, posebno ker nimamo meconata, da bi za izdavanje slovenskih bukev skerbel*.Kar se tiče matice, smo tudi mi živo prepričani njene nezmerne koristi za po-vzdigo domaČe literature; pozdeva se nam vendar, da smo' za lastno matico Slovenci doslej prenezraožni, mecenatov pa nimamo, da bi jej v materialnem oziru na noge pomagali;! oklenimo so rajši jugoslovenske akademije*^ v Zagrebu, | ki bo gotovo tudi ubogo slovenščino vzela pod svoje krilo; za potrebe našega priprostoga ljudstva naj pa skerbi „družba i sv. Mobora", ki se bolj in bolj množi od mesca do mesca. Kar | 86 pa tiče denarjev, ki so se svoje dni nabirali za Vodnikov : spomenik, moramo še enkrat v imenu mnogih dopisnikov: izreči serČno željo, naj nam g. nabiravec — skrajni Čas je\ ^6 — vendar enkrat naznani, kaj je ž njimi in zakaj se ne obernejo v vredno počastenje našega pervega slovenskega! pevca. j
* Naznanjamo vsem Slovencem veselo oznanilo, .daj začne 15. marca t. 1. na Dunaju izhajati v nemškem jezikul velik političen časopis pod naslovom „Ost und West", kii se bo posebno poganjal za interese avstrijanskih Slovanov.j Vrednik mu bo znani Jugosloven g. Dr. E. J. Tkalac.j izhajal bo ta veliki časopis vsak dan na veliki poli ; ceuaj mu je pa do konca mesca junija s poštnino vred 5 gld. 40 kr. a. v. Naj bi našel po vseh slovanskih deželah obilo materialne podpore !
* Te dni pride v natis slovenska antologija, ki hal obsegala pod naslovom „cvet slovenske poezije"! bogato nabero najboljših slovenskih pesem in pa kratek nauk o pesniških izdelkih. Namenjena je ta knjiga posebno učencom naših gimnazijskih in realnih šol, ker jim je v berilih pesništvo žalibog tako pičlo odmerjeno ; živo bi želeli, da se najprej, ko je mogoče, vse naše berila predelajo po tirjavah šolskih potreb in z ozirom na naš sedanji napredek.
* Češko plemstvo, ki mu je v preteklih letih le malo bilo mar narodovega napredka, se današnje dni čedalje bolj približuje narodni stranki in je spet jelo podpirati domačo; umetnost in literaturo. Tako n. pr. je razpisal grof J. Har-I fach dve ceni po 600 gld. za dve dveaktovi če8ki| spevigri in po 200 gld. za primerna texta za te operi. Kedajj bomo mogli tudi iz naših strani kaj enako veselega oznaniti?!
* Darežljivosti prevžv. g, J. Strosmajerja z^ aarodne reči ni ne konca ne kraja. Sopet naznanjajo časniki^^ da je daroval mil. g. škof 5000 gld. za glagolsko semenišča v Dalmacii, po 1000 gld. gimnazijam v Sinju, Zagrebu ii^ Oseku, 500 gld. matici serbski, 100 cekinov v zlatu pen-^ zijnemu ustavu VirovitiŠke županije, 200 gld, ubogim \| Oseku in 50 gld. ubogim v Djakovem. E
Slovenske narodne vganjke.
[Zapisal J. Vijanski.)
7. Za nas se je na svet rodilo, za nas je rezano bilo, za nas je kri prelilo, pa vendar ni zveličano. Kaj je to ? —. Kopun.
8. Oče je klobučar, sin je bobnar, mati je scanéla, hči je pa obliznela. Kaj je to? — Oblak, grom , dež, blisk?
9. Oče je velik, pa pohleven, mati je majčkina pa huda, otroci so pa dobri. Kaj je to? — Kostanj.
10. Jaz nimam , pa ne želim; ko bi imel, pa za cel svet ne dam. Kaje to? — Plešastaglava.
11. Veča od hiše, manja od mise, rudeČa kot kri, pa lepo diši. Kaj je to? — Črešnja.
12. Na gori, na gori, na gori je lan; na smreki, na smreki, na smreki je studenček. Kaj je to?— Dekla^ ki vodo nese.
13. Ima lase pa no glave, ima trebuh pa ne črev^ ima rep pa ne riti. Kaj je to?—Repa.
14. Naprej leti Šilce, zad so škarjice, na sredi Je pa platnice.  Kaj je to? — Lastovica.
15. Pri nas imamo pas, ki se z desetimi konci vkup spné. Kaj je to? ~ Obe roke.
16. Kaj je vikši kot Bog? — Kronana njegovi glavi.
17. Kri nosi, kri tlači, pa kervi nima. Kaj je to? — Sedlo.
18. Veča kot hiša, manja kot piska, sladko kot med, pa grenko ko pelin. Kaj je to? — Oreh.
19. Gor rase, dol kima, pa rudeče hlaČe ima. Kaj^ je to? — Čebul j a.
20. Kaj gre čez morje, da sence nima? — Sapa.
21. Kdo gospoda naredi? — Krojač.
22. Dežela brez strahu, cesta brez prahu, kopanija pa brez prijatla. Kaj je to? — Nebesa, voda, pekel.
23. Spodej in zgorej kosmato, Če bolj vkup tiŠčl, bolj se mi zdi. Kaj je to? — Očf.
24. Imamo sodček, ki ima sto in sto dožic,pa en sam obroč. Kaj je to? — Skopni k.
25. Kakšnih ljudi manjka na svetu? — Takih, da bi za bogate merli, za pijance v kerČmi plačevali in da bi za berače vsak enomavho nosili.
26. Eden žene čez most sto zajcev, sto vran pa sto prešičev, na ktere mora nar bolj paziti ? Na prešiČe, ker ima vsak zajca pa vrano.
27. Mož moža, mož ženo, žena pa ne moža. Kaj je to ? — Spoved.
28. Naj pridem, kamor čem, v drugo deželo, pa da le hišo vidim, precej vem, kako se gospodar piše. Kaj je to? - - Polž. (Dalje.)
Listnica. G. K. Prosimo kmalo vec; kaj mislite za-stran epiške pesmi „Marije"? g. J. T. Prihodnjič začnemo; g. Fr. E, Prejeli; g. J. S. S časom porabimo, hvala; g, L. G. Vse tri pošiljatve prejeli; v kratkem pridejo na versto; g. A. K. C. Prihodnjič; g. J. Z. in L. E. Je nam žal, da ne moremo še v natis s pesniškimi poskušnjami; g. J. J. Poslane poezije niso prave narodne pesme. — Zastran povesti „Zamorjeni cvet" naj služi na znanje, da jo prihodnjič spet pričnemo. Pošiljatev je bila po pošti v zgnbo prišla, zato je nismo mogli redno nadaljevati.
Priložena je 3. pola „Marije Stuartove" in pa naročilno povabilo na izverstne „Obrazy života" v Litomišlu.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.