fzbaj» vsak četrtek i» Posamezna številka slane 1-50 din.
velja s poštnino vred ali v Mariboru s pošilja-ajem na dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Ju-.goslavije 56 D. Naročnina »e pošlje na uprav-oištvo iSlov. Gospodar-
i'a« t Mariboru, Koroš-a cesta 5. List se do-pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v aaprej. —• Telefon inter-urban št. 113.
Pollnina plačana v «jotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništva je v Mariboru. Koroška cesta št. S<
Rokopisi se ne vračaj», Upravništvo sprejema aaročnino, inserate ia reklamacije.
Cene inseratom po dor govoru. Za večkratne oglase primeren popust, Nezaprte reklamacije sol poštnine proste.
čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.003., Ttlefon interurb. št. 11%
28. številka.
MARIBOR«, dne junija 1825.
59. letnik.
0 „prijateljih" kmeta.
Voditelju Samostojne demokratske stranke, ministru Svetozarju Pribičeviču (človeku, ki ga obožujejo naši slovenski »demokrati« z žerjavom na čelu) se je nedavno zahotelo dveh predstav svojega potujočega političnega cirkusa. Potujoč je namreč zato, ker se med hrvatskim ljudstvom nikjer ustaliti ne more in ker je navezan na zvijačo in podkupovanje, če hoče biti v milosti pri g. Pašiču, šefu sedanje koalicijske vlade. Prva predstava je bila v Beogradu. Pribičevič je pohval v pre stolico par sto uniformiranih fašistov, znanih pod firmo Orjuna, da bi mu tako »mimogrede«, po izvršenem shodu, napravili manifestacijo. Pribičevič ne uživa spoštovanja srbskega ljudstva onstran Save in Drine. Mož ima le svojo volilno okrožje v srbski Liki, sicer mu je pa uspelo, da je dobil vsled politične zveze z radikali popolno oblast na Hrvatskem. Osvojiti hrvatske volilce in se predstavljati v Beogradu kot vodja Hrvatov: to je njegova onemogla želja. Toda v Beogradu vedo, kdo je »Pribac«, kaj pomeni in koliko ljudstva se ga oklepa. Iz tega.razloga je bilo orjunašem naročeno, naj napravijo nekaj razpoloženja zanj, a niti to se mu ni posrečilo. Ti so se med seboj skregali, zato je morala pri orju-oaših naročena manifestacija napraviti posebna, iz Hrvatske komandirana skupina demokratičnih učiteljev, carinikov, občinskih »bilježnikov« in drugih takih Škricev, ki so bili preoblečeni v seljaške narodne noše. Seveda ni manjkal lamburaški zbor in skupina dekl?t (raznih gospodičen. ne morda kmetskih deklet) in vse to si je naročil gospod minister prosvete, da bi Beograd mislil, kako je med ljudstvom priljubljen.
Ta samotojno-demokratski cirkus so si ogledali, od strani, tudi radikali, beograjski domačini. Da orjunaši n« bi motili miru okoli kraljevega dvorca, je notranji minister prepovedal vsak obhod po Terazijah, t. j. glavni beograjski ulici, namen te odredbe je pa bil vse drugačen: preprečiti, da se demokrati ne bi mogli v bližini dvora na svoj kričavo-židovski način klanjati svojemu polbogu Pribičeviču. Beograd je ostal hladen in druge nesreče res ni bilo.
To je moža tako ujezilo, da je naročil drugo predstavo v Sisku. V hrvatski Sisak, ki je skoro enodušno v taboru Radičeve stranke, je prispelo okoli pet tisoč Srbi jancev iz Like. Tistih par sto hrvatskih kmetov, ki so iz radovednosti šli poslušat Pribičeviča, itak ne šteje, ker od teh ne bo dobil niti 100 glasov. Samostojni demokrati so zbobnali na ta shod vse, kar je v njihovih službah ali kakršnikoli odvisnosti, toda stvar jim zda-teka ni tako uspela, kakor so si predstavljali. Zbesneli agitatorji so videli že v naprej, da hrvatsko kmetsko ijadstvo Pribičevičevega cirkusa ne mara, zato so pri-
čeli izvajati s pomočjo žandarjev in takozvanih kordo-j našev strahovito nasilje. Sisak in okolica sta bila ne-j nadoma v obsednem stanju, ki ga je proglasil priprav-; Ijalni odbor tega »shoda«. Pretepali so mirne seljake, . grozili na vse strani, silili z nasajenimi bajoneti k izve-. šanju zastav na čast g. Pribičeviča in obljubovali ze-! ueljsko zveličanje vsakomur, ki bi se udeležil shoda. Toda vse to ni nič pomagalo. Hrvatov ni bilo blizu, od daleč, iz gorate Like prispeli Srbi so pa bili tako izmučeni, da je komaj par sto ljudi dajalo izraza svojemu navdušenju za politiko Svetozarja Pribičeviča. In tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Samostojno-demokratski listi med njimi tudi »Jutro« in »Slovenski Narod«, so poročali o »ogromnih manifestacijah za državno in narodno edinstvo.« Pribičevič da je baje ugotovil z vso sigurnostjo, da se »Radičeva kula ljulja« (trdnjava maje). Razpisali so se na dolgo in široko, kakor da bi se bilo kaj velikega dogodilo. Pa ni bil večji shod, kakor če SLS skliče svoje pristaše na večji shod v Ptuj.
Pa pustimo to. Bolj značilna za te »prijatelje hrvatskega seljaka«, kakor se imenujejo samostojni demokrati, je dejstvo, da so vršili s pomočjo uradništva in /andarmerije nasilja, da so pretepali kmetsko ljudstvo, aretirali vsakogar, ki so ga imeli na sum, da morda agitira proti njim. Nasilje je bilo tako hudo, naperjeno pa proti vsem pristašem raznih drugih strank, da so poslanci Radičeve, hrvatske radikalne, Davidovičeve stranke in zajednice podali vladi posebno spomenico, v kateri se zgražajo nad najhujšimi slučaji in zahtevajo, da se krivci kaznujejo, krivice pa popravijo. Čez par dni se je oglasila v Beogradu posebna deputacija odposlanstvo) hrvatskih radikalov, ki se je na pristojnih mestih ter pri glavnem odboru stranke g. Pašiču pri- j tožila nad živinskim obnašanjem samostojnih demokratov. To stvar je beležila tudi »Samouprava« in Pribičevič je v skrbeh, kaj bodo k temu porekli radikali, ko bodo prišli bolj usodni časi, kakor je današnji.
Seljake so pretepali in mučili, Pribičevič pa računa na njihove glasove. Hrvat, kmet pa Pribičeviču nikdar ne bo sledil, ker njegoiu stranka kmetu ne pusti priti do veljave, čeprav se ne brani kmetskih glasov. Taki so meščanski »prijatelji« kmeta!
Zopet nova bremena.
Za zvišanje draginje.
Finančni minister Stojadinovič je predložil novo carinsko tarifo. V tej tarifi je zvišana uvozna carina za i kmetske potrebščine. Za vinogradne škropilnice, galico, železje, stroje, posamezne dele strojev, kmetijsko orodje, blago za obleko in mnoge druge življenjske potreb-
ščine. Tako bo vladin predlog zopet povečal draginjo za nujne gospodarske potrebščine, ki jih potrebuje kmet, delavec in obrtnik. Naš poslanec dr. Kulovec je odločno protestiral v imenu naših poslancev proti tem novim bremenom. Cene naših pridelkov močno padajo, a blago, kar ga morajo ljudje kupovati, pa se bo sedaj še podražilo. Minister dr. žerjav — Pivkov komandant — je trdil, da je nova carinska tarifa ugodna za Slovenijo, ker bodo fabrikanti ložje tekmovali s tujino. Torej Pivkova stranka se poteguje samo za bogate fa-brikante. Kmet, revež, delavec, obrtnik, mali trgovec — so ji deveta briga. Po zaslugi samostojno-demokratske stranke bo sedaj draginja zopet poskočila!
Novi davki.
Ta dan je finančni minister v imenu vlade predložil začasni proračun (dvanajstine) do konca novembra. Po teh dvanajstinah se zopet zvišajo davki. To je naravnost strašno! Nobenega konca ne kraja izmozga-vanju Slovenije! Ko se je danes o tem predlogu razpravljalo v zbornici, je v imenu Jugoslovanskega kluba govoril proti dvanajstinain naš poslanec Franjo Krem-žar. Med splošno pozornostjo je z živo besedo opisoval bedo, ki je zadnji čas vsled padanja cen živine in poljskih pridelkov ter lesa in vsled vedno večjih davkov nastala med kmetskim in delavskim ljudstvom v Sloveniji. Kremžarjev glas je donel celo izven zbornice. Njegovi dokazi so Lili tehtni. Ali kaj pomaga, ko se Pašičeva in Pribičevičeva vlada za te klice in opomine ne zmeni. Žerjav pa je bil celo tako smel, da je posmehovalno odgovarjal našemu govorniku.
Kmetski delavci in viničarji tudi obdačeni.
Nekaj nepojmljivega je, kako hočejo sedaj izmoz-gati z davkom na telesno delo celo uboge delavce. Finančno ministrstvo Pašič-Pribičevič-Žerjavove vlade je izdalo na vse davčne oblasti dne 12. maja 1925 navodilo, kako se naj iztirjuje davek na delo. Navodilo pravi: Davek 2 odstot. morajo plačati vsi kmetski, poljedelski in gozdni delavci, viničarji, tudi hlapci, pastirji, dekle itd. Davku so podvrežene celo dojilje in pestunje (?!?), kuharice, služkinje, obrtni učenci, pomočniki in tovarniški delavci. Gospoclar bo moral vsak mesec davčni oblasti poslati seznam o zaslužku delavcev. Gospodar tudi jamči, da bo delavcu odtegnil davek. Davek se mora plačati letno štirikrat. Minister predpisuje, da se v zaslužek računa ne samo denarni zaslužek, ampak tudi hrana, stanovanje, luč, kurjava, obleka, obuvalo in uai-tek zemlje. Predpisane so tudi hude kazni.
K temu delavskemu davku so pripisali še toliko do-klad, da bo znašal davek skupno nad 7 odstot. od skupaj izračunanega zaslužka. Tako bodo prišli ubogi ljudje še v večjo bedo. Poslanci Slovenske ljudske stranke
(«M
LISTEK.
r—*
Zgodbe napoleonskega
vojaka.
Faancoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B.
13. nadaljevanje.
»Oho«, je vzkliknil Piinto, bi je bil iztegnil vrat ter si »oko položil «ia oči, »to je začetek bitke, ali pa ne vem «tičesar. Medtem ko naša vojsika v ravni črti prodira proti Lpskemiu, bi nas ruski in pruski lopovi radi prijeli od stran: in nas raztrgali. To so dobro preračunali! Čedalje !»ljše poznajo vojne zvijače.«
¿Kaj pa bomo mi ¡počeli tukaj?« je vprašal KAipfei.
»To je vendar jasno«, je odgovoril narednik. »Na« je tu dest do dvanajpt,tisoč pod starim Souihamcvm, Idi se še nikdar ni umaknil niti za korak. Stali bomo torej kot zid, ■ eden proti šestim ali sedmim, dokiler oesar ne izve o polo-iaju ter se obrne nam na pomoč. Glejte, ordonančni častniki so že oddirjali.«
In res je bido tako: pet ali šest častnikov je dirjalo jpreko lžfczenske ravnine za našim hrbtom proti Lipskemu. Jezdili so, kakor bi jih veter gnal» jaz pa sem prosil Boga, naj jim da dospeti o pravem času in nam pošlje na pomoč oelo vojsko. Grozno je, ako mora Človek slišati, da je izgubljen; še svojiemu največjemu sovražniku bi ne želel, <4a bi bil v takem položaju.
Narednik P in to nam je razlagal:
»Srečo imate, rekruti. Ako ta ali oni od vas odnese zdravo kožo, se bo lahko hvalil, da je videl kaj; posebnega. ■Le poglejte tiste višnjele črte» ki prihajajo s puškami na gamah ob Plaivnem potoku — vsaka taka črta je en polk. Trideset jih je, to je skupno šestdeset tisoč Prusov, brez Ustih vrst konjenice, ki je vsaka en švadron. Tisti taim-le, ki prodirajo ob njih levi strani ob Rippachu, in se jim «ožje bliska ma solno* to pa so dragonci in kirasirji rušile carske garde. Prvikrat sem jih videl pri Austeifftm*
kjer smo jih pcSteno premiikastili. Teh je tudi še osemnajst do dvajset tisoč. Tista gruča sulic za njimi, to so kozaške čete. V eni uri bomo stali nasproti stotisoč Prusom in Rusom, in sicer najkrepikejšim. To bo ibitka, v kateri si človek lahko pribori križec, ako ga pa ne dobi, ga lahko iizgubi za zmerom.«
»Ali res mislite, narednik?« je vprašal Cebedej, ki ni nikdar imel v glavi dveh jasnih misli in si je domišljeval, da ima križec že v roki.
»To je kakor ;>ribito<^, je odgovoril narednik; »prišli si bcmio prav blizu. In če v gneči ugledaš polkovnika, top, zastavo, sploh kaj takega, kar te bode v oči, plani na tisto in ne zimeni se za bajonete, sablje in pušikina kopita. Kar zagrabi in ako srečno odneseš pete, boš zapisan v odlikovanje.«
Medtem ko je govoril Pireto, mi je prišlo na misel, da je fekenburšiki župan dobil križ, ker se je Mariji Lujizi s svojo vasjo peljail nasproti na ovenčanih vozeh. Ta način, kako se dobi križ, se mi 'je zdel mnogo pripravnejšli, nego t Pintov.	j
Nisem imel več časa, da bi bil še dalje razmišljal o tem, kajti od vseh strani so trobili k zlbiranju. Vsakdo je hitel tja, kjer so stale puške njegove kompanije, ter naglo pograbil svojo. Častniki so nas razpostavili v bojne vrste. Iz vasi so v diru prihajali topovi. Razpostavili so jih na vrhu malo zadaj, tako da jih je ščitil hribov rob. Prišli so tudi vozovi s strdljivom.
Bolj daleč v ozadju, v vaseh Rahna, Kaja in Veliki Garschen, je vse vrvelo. Mi pa smo bili pni, na katere je imela planiti sovražna sila.
Sovražnik se je bil ustavil dva topovska strela od nas in njegovih jezdecev je na stotine begalo poizvedovaje pod hribom. Že ko sem se saorvo ozrl na to množico Prusov, ki so stala ob Plovnem potoku, talko da sta jih bila oba brega kar črna, in katerih prve vrste so pričele delati kolone, sem rekel sam pri sebi: »Jože, zdaj je vse izgubljeno, vsega je konec . . . nobene pomoči ni več . . . Ne preostane ti drugega, kakor da se maščuješ* se Ibraniš in nimaš usmiljenja z nikomur . . . Brani se . . . brani sel . . .«
Ko sem to premišljeval je general Chemineau sam pridirjal na čeio in ukcaal: «Naredite fcarčl«
Vsi častniki na desni in levi, spredaj in zadaj, so po-» no vili povelje, in tako smo naredili štiri četverokotniike poi štiri bataljone. Jaz sem (bil takrat na eni notranjih strani ini sem bil tega vesel, kajti misli! sem so» da bodo Prusi, ki so prihajali v treh oddelkih, najprej napadlli prednje vrste, A komaj sem to rekel sam pri sebi, ko je sikozi karé švignila cela toča krogel. Obenem so pričeli rjoveti topovi» kaitare so bili Prusi zapeljali na grič na levi strani» in sicec čisito drugače, kot pri Weissenfelsu: zdaj streljanja kar ni hotelo biti konec! Na tistem vrhu so imeli postavljenih! kakih trideset velikih topov, lahko si je torej misliti, kake vrzel so delali. Krogle so Ieitele zdaj preko nas, zdaj ea* devale v vrste, zidaj prodirale v zemljo, ki so jo razrivale iz groznim hreščanjem.
Tudi naše topništvo je streljalo, da je bilo slišati le polovico sovražnih krogel, a vse skupaj ni pomagalo. Najhujše pa je učinkoval neprestani klic častnikov: >Razmikf Razmik!«
Stali smo obdani z gostim dimom, a nismo oddali nobenega stTela. Ravno sem si mislil, da bomo uničeni, ne da ibi se mogli braniti, ako ostanemo tu še četrt ure, ko so naenkrat med) olbema višinama prispele prve pruska 'kolone s čudnim hruščem, kakor da se povodeinj vali proti nam. Prve tri strani našega četverokotnika» namreč fronta cin ostali dve na desni in levi, so ta hip ustrelile. Kdo ve, koliko Prusov je padlo v tej pokrajinski zarezi! A namesto da bi se ustavili, so njih tovariši lezli naprej v hrib, kakor obsedeni kričali: »Domovina! Domovina!« ter nam svoj bataljonski ogenj na sto korakov pošiljali naravnost v telo.
Potem se je začel boj z bodalom in kopitom, kajti na vsak način so hoteli zdrobiti karé; edeli so se mi kakor besni. Vse svoje žive dni bom pomnil, kako je bataljon Prusov cd strani prišel naravnost proti nam ter nas napadel z bodali, kar srno jim vrnili, ne da bi stopili Lz vrste, in kako sta jih vse skupaj podrla in pometla diva topa, stoječa petdeset korakov za nami.
Zdaj si ni upal noben drug oddelek več prodirati medl k aré je.
Navalili so po hribu dol» mi pa smo nabasali puSlaew da jih uničimo do zadnjega moža. Zdaj so znova pričeli grmeti njih topovi, od desne strani se je oglasil silen rrišč. To je büo r.Jih konjeniatvo, ki je hotelo ferabitt
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
25. junija 1925.
so opozorili vlado in njeno večino v govorih in predlogih, naj tega davka vendar ne uvedejo, ker siromaštva ubogih slojev je itak že prekipelo do vrhunca. Naj raj« obdačijo luksus, zlatnino, prešerno obleko mestne gospode, a vse zamanj. Pašičevi, Pribičevičevi, Žerjavov! ljudje niti od blizu ne poznajo velike bede, ki je gaviada la.
Kaj bo? Ali je upati'na odptomoč?
Ta nesrečna vlada ne more ostati dolgo na krmilu. Po vseh jugoslovanskih deželah, tudi med Srbi, se vsak dan močneje slišijo glasovi: Tako ne more iti dalje. Gospodar, ki samo zapravlja, prodaja gozdove, živino in vse, kar je rahlo, propade in pride na boben. Sedanja vladna večina samo razmetava, zapravlja.
Poslanci Slovenske ljudske stranke nismo v vladni večini, mi se dan za dnem z vsemi silami borimo proti njej in vsem krivicam. Odnehali ne bomo, ker vemo, da je pravica na naši strani.
Ne obupajte tam v domovini. Notranja politika se aa zagrinjalom tako suče, da bodo Pivkovi prijatelji Pribičevič in Žerjav kmalu zleteli iz vlade. Ko se to zgodi imamo upati, da se bodo tudi gospodarske razmere obrnile na bolje!
Strasse so te zobne bolečine!
Poiajšavajo jih ¡edino
Áspiria-
tafeíete
proti zapostavljanju za-
družništva.

umurnifKv
(Govor poslanca Vlad. Pušenjaka v seji narodne skupščine dne 6. junija 1925.)
(Konec).
4. Prevelik vpliv vlade.
Grajati moram nadalje še to, da se po. zakonu prepušča preveč vpliva v vprašanju poljedelskih kreditov ministru poljoprivrede in voda. Rešitev večine vprašanj in si-•er najvažnejših vprašanj se prepušča pravilniku, katerega ima izdelati ministrstvo za kmetijstvo. Mi se zavedamo, kaj pomenja pri nas pravilnik. To je pri nas nek poseben zakon, in pri Obravnavanju raznih zakonov, kakor n. pr. zakona o taksah, smo videli, da se v pravilniku rešujejo vprašanja, katera v zakonu niso rešena, in sicer na način, ki je nasproten določbam zakona. Razun tega vi-«timo tudi, da je vplv ministrstva za kmetijstvo na celo ustanovo mnogo prevelik. Ako je dovolj, da vodi kontrolo pri narodni banki, pri drž. hipotekami banki, pri zvezi uradniških nabavljalnih zadrug drž. komisar, ne razumem, aekaj ima ministrstvo za kmetijstvo pravico, da tako veliko število svojih zastopnikov pošlje kot zastopnike v ob-ks«tne zadruge in v direkcijo za kmetijske kredite. Včeraj srno dobili načrt zakona o novi obrtni banki in tam smo videli, da se samo predlaga to, da se pošlje komisas t banko, a ne da bi trgovinska minister imenoval celo vrsto svojli uradnikov v upravo banke, kakor to vidimo pri pred toženem zakonskem načrtu, na podlagi katerega bi imeli «kžavni funkcijonarji prvo in glavno besedo pri vodstvu norih kreditnih zadrug.
5. Izkušnje glede rešitve vprašanja kmetskih kreditov.
Kake izkušnje imajo druge države glede rešitve vprašanja poljedelskih kreditov za seboj? Če premotrimo zgodovino tega vprašanja v druigih državah, potem vidfimo, da je izikušnja pokazala, da mora biti kredlit, ki je določen kmetijstvu, ločen od kredita, ki je namenjen drugim gos-
podarskim panogam. Vidimo nadalje, da je edino zadružna oblika primerna za razdelitev kredita, za kontrolo produkcijske potrebe kredita in zasiguranje povračila kredita. Vidimo pa tudi, da je škodljiv vsak vpliv države, ki gre preko kontrole uporabe državne podpore. Vkljuib Slabim izkušnjam vseh drugih držav v tem oziru se pri našem rakonskem načrtu to ne vpošteva.
6. Viri za dobavo potrebnih sredstev.
Eno najvažnejših vprašanj je, odkod se bodo dobila sredstva za podelitev kredita. Sam načrt zakona nam navaja celo vrsto sredstev, izmed katerih so mnoga prav ilu-zoma, kakor n. pr. sredstva, ki se naj dobijo iz raznih fondov, kakor tudi sredstva, katera bi naj dale oblasti, ki še niiso ustanovljena in o katerih se še sploh ne ve, ali se bodo ustanovila ali ne. Glavni vir naj tvorijo hranilne vloge. Culi smo, da je v nekaterih pokrajinah zmisel za varčevanje malo razvit Na drugi strani smo pa zopet videli, da obstoje pokrajine, kjer kmečlko ljudstvo znatne zneske vlaga v obstoječe kreditne zadruge, kjer je torej zmisel za varčevanje zelo razvit. Gotovo je, da ljudstvo ne bo vlagalo svojih prihrankov v nove zadruge, katerih ne pozna, v konkurenčne zadruge, ki so največ odvisne od vlade in v katerih bodo vršili pregled vladni organi.
V ¡drugih pokrajinah pa, kjer ni smisla za varčevanje, tam bo zelo malo vlog ali pa celo nobenih. Mi vMiirno, da celo varčni Francozi ne zaupajo tem »vladnim« zadrugam svojega denarja. Po poročilu^ ki nam je bilo na razpolago, je na Francoskem okroglo 5000 oblastnih in lokalnih zadrug, Idi imajo 76 milijonov frankov hranilnih vlog, dočim šteje Slovenija približno 500 kreditnih zadrug, ki imajo 400 milijonov dinarjev hranilnih vlog. Ako vse te čimje-nice vpoštevamo, vidimo, da so državna sredstva nezadostna in da morejo služiti le kot pobuda, da se jači privatna inicijativa, da se kmečko ljudstvo s tem navaja, da vsa razpoložljiva sredstva daje na razpolago zadružnim organizacijam v svrho razdelitva kredita. To bo pa storilo kmečko ljudstvo le tedaj, če bo imelo zaupanje v zadrugo in če bo videlo njene uspehe in ako se obstoječih zadrug ne bo potiskalo na stran.
Da se vprašanje kmetijskega kredita popolno in ugod no reši in da se dobijo dovoljna sredsitva, je treba požrtvovalnega in vstrajnega dela vseh činiiteljV, osobito onih, ki dolgo vrsto let na tem polju uspešno delujejo, in sodelovanja vseh dosedanjih zadrug in zadružnih zveiz. Poleg zadružne propagande pa je potrebna tudi zadružna disciplina. Zadružno disciplino pa bodo vršili le izkušeni, dis-
; oiplinirani eadrugarji, ki so v dosedanjih zadrugah. Nove I zadruge ne bodo imele izkušenih sodeloralcev, ampak , bodo tekom let pridobile kot Slane k večjemu manjvreA» materi jel.
7. Stališče zastopnikov kmetijstva in zadružništva.
Brvketa kmetijskih in zadružnih strokovnjakov t dne 2. in 3. maja t. L je soglasno odklonila predložena načrt; eakona in v posebni spomenici povdarjala med drugim sledeče:
»Ustvarjanje novega kreditnega zadružništva potoni državne inicijative je po izkušnjah, pridobljenih v drugih naprednih državah, eksperiment, čegar usoda se mora od dvojiti od usode dosedanjega zadružništva, da usoda eksperimenta ne povzroči i jednake usode dosedanjega kreditnega zadružništva, koje je že davno izpopolnjeno in prekoračilo prvotno stopinjo eksperimenta«
Radi izkušenj dosedanjega zadružništva je enkeia mišljenja, da je najnovejši zakonski predlog o kmetijskih | kreditih splošno neugoden In da bi bilo potrebno, da se | narodni skupščini predloži prejišnji predlog zakona, kateri je izdelan na temelju sporazuma na anketi dne 13. sept. ■ 1924, sklicani od ministrstva za kmetijstvo, kateri predlog popolnoma odgovarja potrebam sedanjega kmetijskega zadružništva, ki naj tvori temelj zadružnemu kreditnemu zavodu.
Bnketa obenem misli, da bi Srebalo obenem tudi pred ložiti novi zadružni zakon, lci bi unificiral zadružno zakono i davstvo, ker tvorita oba zakona načelno in organsko celino.«
Vidite, gospodje, to je mišljenje gospodarskih in za-; družnih strokovnjakov, ki so ste sestali iz cele države in i dva dni skrbno in pazno proučevali določbe tega zakonskega predloga in prišli do soglasnega zaključka, da je In. zakoniki načrt za zadružništvo nesprejemljiv.
Zakaj se pa vendar vstraja na tem načrtu? Komu bi prišel ta zakon v prid? Ta zakon bo v prid radikalni stranki, ki hoče z državno pomočjo hitro priti do zadrug. Koristi bo pa prinesel prav malo v primeri s Škodo, katero bo tak način reševanja povzročil celoti. Končni efekt bo ta, da se 'bo denar, državni denar, uporabil za ta namen radikalne stranke in da nikdo ne bo mislil na vrnitev 'kredita, ker bo kontrola onemogočena. Po neuspelem eksperimentu bo nezadovoljstvo Mroetov radi tega vprašanja še večje kakor dosedaj. Saj smo videli, da v odboru tudi srbski kmetje niso bili zadovoljni $ tem zakonskim predlogom, da so imeli mnogo pritožb in želja, ki so pa ostale nerešene.
8. Naše sitaiišče.
Gotovo je, da tudi mi, četudi kot člani opozicije nosi op amo proti načrtu tega zakona, gojimo iskreno željo, da se vprašanje kmetijskih kreditov ugodno reši, da bo kmetu dana možnost, dloseči cenen kratkoročni in srednje-| ročni ter dolgoročni kredit. KratikooaSni kredit potrebuje j naš kmet za obdelovanje zemlje, za nakup semenja, gnoja j in krme, za setev in žetev, za izplačilo delavcev, za boljše ¡- vnovčenje in predelavo pridelkov, za nakup sredstev za i zdravljenje živine, iza pokončavanje rastlinskih škodljivcev. Srednjeročni kredit pa je kmetu potreben zia nakup živine, orodja in strojev, za napravo vinogradov in sadonosnikov, za direnaže, za popravila stavb, za manjše zgradbe, za do-( kup zemlje v svrho zaokroženja posestva itd; dolgoročni ; kredit pa za nakup zemlje, odplačila agrarnih dolgov* za > zgradbo hiš, hlevov 5n gospodarskih poslopij za stalno u» bolj&amije zemljišč potom izsuše vanja, namakanja itd. NaS
rrzeti, ki so jih bile topovske krogle napravile v naših ¡vrstah. Tega naskoka nisem videl, ker se je vršil za našo divizijo, med tem pa so nas podirale krogle v gručah. Generalu Chemineau-u jie razdrobilo stegno. Tako ni moglo več iti dalje; dobili smo povelje, naj se umaknemo, ker 9mo seveda storili z veseljem.
Krenili smo dlarog Velikega Gorschenia, vedno zasledovani od Prusor, s katerimi smo neprestano menjavali «trele. Tistih dvatisoč mož, ki so bili v vasi, je slednjič ustavilo sovražnika z brzostrelibo, mi pa smo hiteli v hrib proti Malemu Gorschenu. Zdaj pa je udarilo na nas z odprte strani vse pruSklo konjeništvo, da bi nam odrezalo umikanje in nas prisililo, da bi ostali v ognju njih topov. To me je silno razburilo. Slišal sem, kako je kričal Cebedej: »Rajši naskočimo, nego da bi tu stali!«
Nevarnost je bila res grozna, kajlti huzarski in lovski polki so se bližali v lepem redu, preclno so naskočili.
Še vedno smo korakali nazaj, kar dobimo s hriba povelje: »Stoj!« Tisti hip se je čez huzarje, ki so že dirjali proti nam, vsiila grozna salva karteč, ki jih je ubila na ■totine. Bila je Girardova divizija, ki nam je bila prišla na pomoč od Malega Gorschena. Nekoliko dalje na desni strani je bila postavila baterijo šestih topov, ki je imela dober uspeh: huzarji so se razpršili nazaj hitreje, nego so bili prišli, zdaj pa se je tistih šest četverokotnikov Girar-dove divizije v Malem Gorschenu zidružilo z našimi, da ustavi prusko peštvo, ki je prodiralo neprestano, tri kolone spredaj, tri druge, prav tako močne, zadaj.
Izgdbili smo Veliki Gorschen, a boj med Malim Gor-•chenom in Rahno je bil še strašnejši.
Jaz sem mislil samo na to, kako bi se maščeval. Kar norel sem od srda na tiste, ki so mi hoteli vzeti življenje, najdragocenejšo last človekovo, katero mora čuvati, kakor ve in zna. V meni je kipelo nekako sovraštvo proti Prusom zaradi njih kričanja in kljubovalnosti. Vendar me je zelo veselilo, da je bil Cebedej še poleg mene. Ker anio, čakajoč novih napadov, puške držali ob tleh, sem rmi stisnil roko.
»Srečo smo imeli!« je rekei »Ko bi le cesar kmalu priSei kajti gotovo so dvajsetkrat močnejši od nas ... in ko bi le topove pripeljal s ¿aboU
O tem, da bi si zaslužil križec, ni govoril več.
Pogledal sem malo v stran, če je seržant še tu, ter videl, kako je mirno brisal bodalo. Na videz ni bil nič iz-premenjen — to me je veselilo. Rad bi bil tudi vedel, če sta Klipfei in Fürst še v njih vrstah, toda povelje: »Puško v roko!« me je navdalo z drugimi mislimi.
Pirve tri sovražne kolone so se bile ustavile na hribu pri Velikem Görschenu ter čakale druge tri, fei so prihajale s puško na rami. Vas v dolini med nami je gorela, iz slamnatih streh so švigali plameni in dim se je dvigal do neba .Od leve strani smo videli prihajati proti nam dolgo vrsto topov preko razoranega polja, hoteli so nas prijeti od strani.
Bilo je okrog poldneva, ko se je tistih šest kolon zganilo. Na desno in Ivo od Velikega Görschena so se jele razprostirati velike množice huzarjev in lovcev na konjih. Naše topništvo, ki je stalo za karčji vrhu griča, je začelo grozno streljati na pruske topničarje, ki so odgovarjali na celi črti.
V štirikotnikih so pričeli drobiti bobni dn s tem opozarjali, da se bliža sovražnik. To se je slišalo kakor brnenje muhe v viharju, spodaj v dolini pa so vsevprek kričali Prusi: »Za domovinol Za domovino!«
Ker je veter pihal proti nam, nas je njih streljan/je zavilo v oblak dima, tako da nismo videli ničesar. Vendar srno začeli streljati v četah Ze četrt ure nismo videli in slišali drug drugega, naenkrat pa so «bili pruski huzarji v našem štirikotniku- Kako se je to zgodilo, sam ne vem — a bili so med nami ter švigali na desno in levo, pripo-gibajoč se s svojih konjičkov, da nas neusmiljeno posekajo vse skupaj Kričeč smo z bodali navalili nanje, oni pa so streljali na nas s samokresi — grozno.
Cebedej, seržant Pinto, jaz in kakih dvajset od naše stotnije smo držali skupaj. Vse svoje žive dni ne pozabim teh bledih obrazov z navihanimi brki in s čakami, z jermenom privezanimi pod brado, in konj, ki so se ratzgetaje vzpenjali na kupih ranjenih in mrtvih. Vedno mi bodo po ušesih zveneli klici, tu francoski, tam nemški. Grde psovke so letele na nas, stari seržant Pinto pa je kričal neprestano: »Pogum, fantje! Pojumf«
Ni mi šlo v glavo, kako simo prišli iz tega vrveža: na slepo srno hodili eemtertja po dimu ter se prerili skozi Streljanje in sablje. Le toliko se spominjam, da mi je Cebedej klical venomer: »Pojdi! Pojdi!« in srno bili na-eadnje s seržantom Pintom in sedmimi ali osmimi tovariši naše stotnije zadaj za štirikotnikom, Id je še stal, na položnem polju.
Bili srno taki kot klavci.
►ij!« je veleval seržanit. Se le zdaj, ko sem puško nabijal, sem opazil, da se je konca mojega bajoneta držala kri in lasje. To je psi* čalo, da sem v svoji besnosti strašno suval okrog sebe. In Pinto je nadaljeval:
»Polk je razgnan ... ti pruski lopovi so ga polovico posabljeli . . . Pozneje ga zopet najdemo ... Za zdaj moramo sovražniku zabraniti, da ne pride v va«. — Roje* ma v desno kreni! Naprej! Stopajl«
Stopali smo dol po majhnih stopnicah, ki so držale v vaški vrt, ter stopili v hišo, kjer je seržant zadnja vrat» zasloni! z veliko kuhinjsko mizo. Potem je pokazal na cesto držeča vrata, rekoč:
»Tu se umaknemo, ako bo treba.« Nato smo šli v prvo nadstropje in stopili v precej prostorno sobo, ki je bila na oglu ob vznožju hriba. Imela je dve okni proti vasi in dve proti hribu, ki je bil ves zavil v dim. Se vedno je z njega pokalo rojno in topovsko streljanje. V čumnati v ozadju je sitala rozrita postelja in zibelka pred njo — ljudje so bdli očividno v začetku boja pobegnili. Toda napol skrit za zagrinjali, nas je z lesketa* jočimi očrni gledal pes z belim, kosmatim repom, štrlečimi ušesi in špičastim gobcem. Vse to se mi zdi, kakor bi bilo v sanjah.
Seržant je bil odprl okno in že streljal na cesto, na kateri je prodiralo nekaj pruskih huzarjev med kupi vozov in gnoja. Za njim so stali drugi in prežali s puškami, pripravljenimi za streljanje. Pogledal sem proti griču, da bi se prepričal, ako se štirikotnak še drži, ter ga opazil * daljavi kakih petsto do šesisto korakov, kako se je v lepem redu umikal ter na vseh štirih straneh streljal na jahaške množice, Id so ga naskakovde.
. . (Dalje prihodnjič,) j
25. junija 1925.
Stran 9,
.¡sredk^g, da se diaje dolgoročni kred* i »a izplačilo de4-SEta, je veČina osdUba».
Veltfca napaka predloženega ritenskega načrta je, d« se premalo vpošteva tiolgoročne kredite v vseh onih po-tcrtjinah, kjer je kmetijstvo m višku Sn kjer imamo precej MlHf liiLt zmlnižriištvo. Taim je v prvi «virsti potreba po cene«» dolgoročnem kreditu velika.
Olij zakona, da se nudi kmetu pomoč v sili, se bo po vzgledu drugih modernih držav dosegel le tedaj» aflco se bo podeljevanje kredita vršilo potom 'dobro izkušenih kreditnih zadružnih organizacij, katere že imamo, in potom njihovih zvez, ne pa patom naviih zadrug, katerih delovanja ne poznamo in o katerih ne vemo, ali bodo v obče imele kaj uspeha ali ne. A!ko se pa hoče to vprašanje izrabljati v strankarske namene in potom novega zadružništva vršiti neko politično misijo, poltem je čisto gotovo, da bo vprašanje kmetijskih kreditov ostalo še dolgo vrsto let nerešeno, da se bc državni denar brezuspešno potrošil in da bo država lahko registrirala nov neuspel eksperiment. Svarilen vzgled nam daje v tem ožim cela vrste držav, oeobito pa Madžarska.
Stališče našega kiuba je, da odklanjamo predloženi načrt zakona ter želimo, da se vprašanje kmetijskega kredite reši v smislu predloga enkete zadružnih in kmeti jts-lah strokovnjakov z dne 13. septembra 1924.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Prošli teden so bile v skupščini kar tri dni zaporedoma silno burne razprave. Vlada je iznašala samo nujne predloge, o verifikaciji preostalih hrvatskih mandatov pa ni hotela ničesar slišati. Najprej je bil nujno sprejet
■ov carinski zakon, potem pa dvanajstine.
Govorniki opozicije so z največjo odločnostjo grajali to postopanje, ki je pravo teptanje parlamentarnih načel in pravic. Poslanci ne dobijo v roke niti par ur poprej predloženih zakonskih osnutkov in tako se vlada odteguje vsakemu nadzorstvu in vsaki kritiki. Poslanci Jugoslovanskega kluba so ob tej priliki tudi ugotovili, da so osnutek novega carinskega zakona prej fpBnait
nekatere banke kot pa poslanci.
Proti opozicijonalnim poslancem se je od vladinov-oev najbolj zaganjal minister dr. Žerjav in je dobil tudi temeljite odgovore. Enkrat se je tudi sam ujel in razkrin kal in sicer v pondeljek, ko je bil sprejet
■njni pkrdlog Jugoslovanskega kluba o podpori
vremenske nesreče oškodovanim prebivalcem na Kranjskem. Ker so radikali temu predlogu priznali *njnost, minister Žerjav ni mogel reči, da ne, poskusil je pa v zadnjem hipu predlog za pomoč ponesrečencem predstaviti kot lastno delo. V skupščini je zatrjeval, da se »trudi za stvar že 6 dni«, kar je pa seveda nemogoče, ko se je nesreča dogodila komaj tri dni poprej v noči od četrtka na petek.
•	Verifikacijski odbor
jfe r pondeljek verificiral hrvatske mandate razven treh, katerih nosilci se nahajajo v inozemstvu. Ob odločnosti «¡policije vlada s sklicanjem verifikacijškega odbora ni mogla več odlašati, izgleda pa. da bo odlašala sedaj z trtrtfikacijo v skupščini.
Pašičeva bolezen.
Radikalom prizadeva velike skrbi Pašičeva bolezen, bj tokrat ni več politična, ampak prava. Mnogo se je pisalo zadnje dni po listih, da je Pašičevo zdravstveno stanje vznemirljivo, potem se je pa zopet zatrjevalo, da mu gre na boljše. Točnost raznih vesti se ne da dognati, gefcovo je pa to, da radikali mnogo razmišljajo o nasledstvu Pašiča, če bi se enkrat moral umakniti iz političnega delovanja.
RUMUNSKA GROZODEJSTVA.
Opozieijoualci proti sedanji rumunski vladi so * posebnim proglasom obvestili širni svet o vladnih zločinih v Besarabiji, ki se od vlade skrbno prikrivajo, a so že dosegli stopnjo bolgarskega vladnega nasilja in atočinstva. V času od preobrata je bilo umorjenih že okrog 15.000 ljudi. V Kišenevu imajo zaprtih 300 kmetov, ki so se uprli rekviziciji. Te mislijo postaviti pred sodišče, veliko več jih pa na tihem pobi jejo v ječah.
Jasno je, da bo Rtununija brezpogojno izgubila Be-sarabijo, če ne bo temeljito spremenila svojega postopanje do Besarabeev. Naj se Rumunija ne zanaša na svojo vojsko ali na zaveznike. Ljudski gnev je močnejši od njene vojske, vsak njen zaveznik pa si bo desetkrat premislil, predno bi šel v boj s sovjetsko armado zaradi besarabskih morilcev!
ČEŠKOSLOVAŠKA.
V ospredju javnega zanimanja je vprašanje, kdaj bodo nove volitve. Politični listi vseh strank že opozarjajo svoje somišljenike, da pregledajo volilne imenike. IVTa prihodnjem zasedanju parlamenta pride na vrsto nov volilni red. Po vladnem načrtu bi mogli biti izvoljeni samo kandidati onih strank, ki so dobile najmanj 120 do 150 tisoč glasov. Na ta način bi se omejilo število strank in preprečilo preveliko cepljenje političnih sil. če pridejo v prihodnjem zasedanju parlamenta na vrsto še drugi predlogi, je negotovo, ker zlasti socialni demokrati odločno zahtevajo takojšnje nove volitve.
5e pozna čudovite »TORO« prsne karamele. Pa saj je to tudi razumljivo, ko vendar vplivajo talko blagodejno na 'prebavo in proti kašlju, hripavosti, katarju in prehlajenju. Sestavljene iz petero raznih najučinkovitejših zdravilnih zelišč, dobite iste v higijeniskem omotu za samo 3 din.
pri vsakem trgovcu in v vsaki apoteki. 736
Prireditve.
Orlovska prireditev v Rušah. Somišljeniki! Prijatelji naše katoliške mladine! Udeležite se dne 28. t. m. velike orlovske prireditve v Rušah! Vabimo zlasti naše zavedno pohorsko ljudstvo in Mariborčane. Železniška zveza je zelo ugodna. Spored objavljamo na drugem mestu. Pri prireditvi sodeluje godba Katoliške Omladine iz Maribora. — Spored orlovske prireditve v Rušah dne 28. t 1., t. j. na Vidov dan: Odhod odsekov iz Maribora v Ruše se vrši ob 5.30 z mariborskega glavnega kolodvora, prihod v Ruše ob 6.17 uri. Ob 9. uri je siv. maša s cerkvenim govorom v župni cerkvi, ob 10.15 glavna skušnja za nastop. Popoldanski telovadni nastop se vrši ob 15. uri na javnem trgu v Rušah po sledečem sporedu: 1. Rajalni pohod in proste vaje članov za leto 1925. 2. Prosite vaje članic za leto 1925. 3. Redovne vaje članov. 4. Bradlja. 5. Govor. 6. Simbolične vaje članic. 7. Skupinske vaje članov. 8. Lahka atletika. 9. Drog. Vsem udeležencem je dovoljena polovična vožnja z odlokom št. 67.268-VI 25 direkcije drž. železnice v Ljubljani. Ta popust velja od 27. do 29. junije t. 1. Udeleženci kupijo pri odhodnih postajah cele enosmerne, na obratni strani z vlažnim dnevnim žigom žigosane karte, ki veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Potrdilo o udeležbi sprejmete v Rušah. Bog živi! — Orlovsko okrožje v Mariboru.
Vidovdansko proslavo priredijo v nedeljo, dne 28. t jt\. popoldne ob treh učenci osnovne šole pri Šmarjeti ob Pesnici in sicer zunaj pred šolskim poslopjem. Na sporedu so deklamacije, šolarski nagovor »Vidov dan«, šest pesmi, šolarski nagovor ter tri igre in sicer: »Zgagarji in zgagarioe«, »Mladi tat« in »Biseri in oekmi.« Vabimo bližnje in daljnje sosede k obilni Udeležbi! — Šolsko upra-viteljstvo.
Prostovoljno gasilno društvo v Bistrici piti KoSah priredi v nedeljo, dne 28. t m. pri g. Ludovik Rottnerju veliko vrtno veselico. Spored: godlba gasilnega društva Pekre, ples, šaljiva pošta, občinski zapor itd. Vstopnina 5 din. Začetek ob treh popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 29. t. m. istotam. Za obilen obisk pro&i odboi.
Prostovoljno gasilno društvo v Zerkovcih pri Maribor« vabi na veliki župni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo. dne 5. julija, v gostilni župana Sel v Zerkovcih. Prireditev bo celodnevna. Odbor prosi gasilna druStva, naj pošljejo svoje odposlance do osme ure zjutraj z vlaki v Maribor, Stjer' bodo za nje pripravljeni vozovi na glav-i.em kolodvoru. Čisti dobiček prireditve je namenjen nabavi novih cevi.
Nikar ne prezri! Loterija v Ptuju. Zanimanje za srečke efektne loterije v Ptuju je vedno večje, zlasti pa sedaj proti kcnvcu, ker vsak bi želel biti deležen kakega lepega dobitka ie loterije. Naročila še vedno prihajajo od vseh strani; da pa moremo zadovoljiti vsem, ki še povprašujejo in telijo srečke, -smo prim orani dan žrebanja preložiti in sicei na 26. julij« t. 1. Žrebanje se torej ne bo vršilo dne 29. 'junija, ampak nepreklicno dne 26. julija popoldne v Ptuju, obemem pa tudi velika skupna ljudska prireditev. Razprodajalci srečk lahko zadržijo srečke do 20. julija. Kdor pa še nima srečke naše loterije, naj si jo takoj pre-stobi, da ne bo prepozno. Stane samo 5 dinarjev. Lepih dobitkov je 250 v skupni svoti 50.000 dinarjev. Piši dopisnico na župaii urad sv. Petra in Pavla v Ptuju.
Orlovska srenja Sv. Marjeta niže Ptuja priredi v nedeljo, dne 12. julija 1925 pri Veliki Nedelji svoj prvi telo vadni nastop s pestrim sporedom. Pridite in poglejte! Več se še pravočasno objavi. Bog živi!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnji Orli priredijo v nedeljo, dne 28. t. m., popoldne po večernicah, na dvorišču g. škrleca gledališko predstavo. Predstavljala se bo žalo-igra v petih dejanjih »Ne pričaj po krivem« Ker je igra zelo lepa ter se hočejo igralci potruditi, da rešijo sivoje vloge dobro, se vabi vse prijatelje poštene zabave od blizu in daleč, pridite! Vrši se ob vsakem vremenu. — Bog živi!
Društveni dom Mala Nedelja. V nedeljo, dne 28. junija in na prazmik sv. Petra in Pavla dne 29. junija, obakrat točno ob treh popoldne, takoj po večernicah, se vrši zanimivo predavanje o starem Rimu in o novem krščanskem Rimu .Predavanje bodo pojasnjevale krasne sk i optične slike. Vstopnina za odrasle 5 diin., za otroke 2 din. v kritje stroškov. Ker se je malokdo lahko udeležil romanja v Rim, naj sedaj nikdo ne zamudi, si ogledati krasote večnega mesta! Domačini in sosedje, vabljeni k prav obilni udeležbi v Društveni dom k Mali Nedelji.
Makole. Tukajšnji orlovski odsek vprizori v nedeljo, dne 5. julija t. 1. v društveni dvorani lepo ljudsko igro: »Na dan sodbe- v treh dejanjih. Na sporedu je tudi petje. Na to prireditev neše mladine uljudno vabimo vse doma-
čine, kakor tudi naše prijatelje fc okoliških župnij! Nobenemu ne bo žal. Bog živi!
Kralj Matjaž bo nastopil s stvojo elitno četo ob priliki javne telovadbe celjskega orlovskega okrožja v Laškem v nedeljo, dne 12. julija 1925. Ta izvanreden nastop, pri katerem sodeluje godba 30 mož, zanima že sedaj vsako narodno katoliško hišo od blizu in daleč. Od vsake vat» celjskega okraja pridejo ta dan ogledat velike zanimivosti. Vsak dobi izkaznico za polovično vožnjo. Dobi jo pri celjskem orlovskem okrožju, Celje. Pišite takoj po nje. Fantje, dekleta, možje in žene, pridite vsi, ker so na sporedu tako interesantne točke, da ne bo nikomur žal za teh malenkostnih voznih stroškov. Bog živi!
Tedenske novice»
Žipnik Preglej pri Sv. Lovrencu na Pohorju umii 24, t. m. Pogreb bo v petek predpoldne.
Mariborske novice. V Mariboru imamo zadnje «tki ■vsak dan vsaj po enkrat, če ne po dvakrat dež. Hvala Bogu, doslej še mariborske okolice ni obiskala toča. Drava je za splavarje ravno dosti velika, radi tega pa se pripelje dnevno iz Dravske doline proti Mariboru po več splavov. — Mariborska šolska mladež se odpravlja že na počitnice. Še par dni in mariborski študenti se bodo z* dva meseca razkropili iz mesta po deželi. — Po Mariboru vse govori o raznih zločinskih slučajih, ki se dnevno obravnavajo pri porotnem zasedanju. Za 25. in 26. t m. j« določen slučaj Žlahčič in Oič, ki sta obdolžena trojnega umora v družini Miki. Ako bi bila porotna dvorana dovo^ prostorna, bi bili v njej ta dva dni vsi radovedni Mariborčani. Kakor se sliši zvoniti, bo slučaj šlahčič-čič preložen do prihodnjega zased en ja in to radi tega, ker bosta zagovornika zahtevala, da se naj oba obdolženca preišče*« od zdravnikov-strokovnjakov, če nista morda premalo pri pameti. — Ker smo zgoraj omenili bližajoče se šolske počitnice, moramo tudi beležiti izid zrelostnega izpita na zavodu čč. šolskih sesiter, ki se je vršil dine 15., 16. in 17. t. m Za izpit je bilo 22 kandidatinj, Izpričevalo zrelosti z odliko so dobile: gdč. Gnmek Stanislava, Kac Elizabete, Mulej Alma in Soršak Marija. Druge so dobile izpričevalo zrelosti z dobrim uspehom: in sicer Alt Danijela, Belo-glavec Matilda, Delago Alojzija, Dolšak Marija, Perenčafc Maria, Hafner Ruperta, Jeraj Frančiška, PeUertbarger H., Kirbiš Avgusta, Koderman Iva, Potočnik Pavla, Pulko D., Rojnik Frančiška, Sajtl Agata, Vivid Berta, Vrečko Ivanka, Vrhnjak Štefanija in Zupan Danica. — VI. letnik šolskega leta 1925-26 bodo sprejete le one, ki so prestale zaključni izpit na meščanski šoli ali srednji šoli. Za te, ki nameravajo vstopiti kot interne gojenke, zadostuje, če ae priglasijo le pismenim potom.
Drž. gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti aa pavi razred 1925-26 se vršijo dne 30. junija t. 1., torek, od točno 10. ure dalje v gimnaziji. Vpisovanje za te izpite bo v pondeljek, dne 29. junija, od 10. ure dalje, v rev-nateljeivi pisarni, ali tudi še v torek, tik do 10. ure, ko ae izpit prične. Morejo se pa tudi že prej poslati po pošti ne ravnateljstvo vpisne listine, to je krstni (rojptni) list, ki dokazuje ,da bo učenec v leitu 1925 dokončal vsaj 10. leto» nadalje zadnje šolsko, nalašč za sprejem v srednjo šolo prirejeno izpričevalo. Tistim» ki te listine vpošljeja Se prej» se je treba osebno zgdasiti šele naravnost k itpiia dne 30. junija. Sprejemni izpiti se vršijo tudi 30. avg.
Zadružna zveza v Ljubljani, r. z. i o. z., oddelek m Štajersko, posluje za stranke do nadaljnjega vsake petafe in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Velika Polana v Prekmunju je bila zadnji tedein vsa v vesdjjiu. Za praznik presv. Srca Jezusovega, kateremu je posvečena nova župnijska ceiHoev, so imeli cerkveno trt-:dnewnico. Vodil jo je č. g. o. Ladislav HazemaK. Ljudstvo se je cerkvene slavnosti vse tri dni s čudovito vnemo udeleževalo. Hvaležno je svojemu novemu dušnemu pastirju, da mu je pripravil to duhovno veselje. Zadnji dan« v nedeljo, dne 21. junija, se je udeležilo slovesnosti nad 100 Oriov in Orlic iz Šižkov, ki so popoldne priredili dobro uspeli telovadni nastop. Tudi v Polani in v Tumišeu se pripravlja ustanovitev Orla.
Novice od Sv. Lenarta v Slov. gor. Dne 22. junija zagrnili so popoldne naenkrat črni oblaki nebo. Brez posebnega bliskanja in grmenja usula se je debela toča, prav posebno v občini Zgornje Žerjavce, kjer je ležala tako debelo, da si dobil utis, kakor bi zapadel sneg. Uničeni bo vsi pridelki, nujna pomoč je skrajno potrebna. — Od jutr» 21. junija plapola na poslopju okrajnega sodišča bela zastava, znamenje, da ni nobenega jetnika v zaporih. Je pač redko kaj takega. Bo vsaj jetničar enkrat mimo spa^ ker se ni bati, da bi mu kdo pobegnil, a Bog ve, kako dolgo?
V Ribnici na Pohorju je zadnji torek, dne 23. junija, za pljučnico umrla bogoljubna gospa Roza Držečnik, so* proga župana in cerkvenega ključarja Luke Držečnik. Ša niso zaceljene rane, ki jo je blagi Držečnikovi hiši vsekala nagla smrt nadebudnega sina bogoslovca Jožefa, ki je pred dvema letoma utonil v Dravi, že se je odprl nov grob, Iki naj sprejme vase ljubo mater. Rajna gospa je bila vsej župniji ribniški vzor pobožne, skromne, marljive žene, matere in gospodinje, prav kakor opisuje vzor-ženo sv. pismo. Odličnemu somišljeniku, g. županu Luki Držeč nrk in vsej njegovi ljubi družini izrekamo ob bridki izgubi naše najgloblje sožalje in mu želimo najobilnejše tolažbe božje!
Tridesedetnica. Prostovoljno gasilno društvo v Trgo-višču pri Veliki Nedelji je slavilo dhe 21. t m. 301etnico svojega obstanka. Ob 10. uri predpoldne je bila slovesna sv. maša, popobdne pa odkritje spominske plošče, ki je vzidana na gasilnem skladišču. V to ploščo so vklesana imena vseh v vojni padlih članov društva. Pole« teh i man
Stran 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
25. funija 1925.
Be blešče tudi ime načelnika Ivana Novaka in to sam Bog oia zakaj. Najbrž želi g. NovaJk to odlikovanje v bodoče Se zaslužiti.
Umor in nesreča v ptujskem okraju. Zadnja petek je ustrelil posestnik Miha Bmeršič skozi okno posestnika J. Cafuto iz Velikega Okiča. Vzrok tega umora je dolgoletno sovraštvo med obema, ki se je razvilo iz pravd arstva pri sodišču. Morilca Bmeršiča so predali orožniki v zapore ptujskega sodišča. — Zadnjo nedeljo je utonil v Podleh-nfiku otrok, ki se je vračal domov preko brvi. Močno na-rastla voda je brv izpodjedla, otroku je spodrsnilo na br-<vi, padel je v vodo in utonil.
Strela ubila mladeniča. Od Sv. Tomaža pri Ormožu smo prejeli to-le žalostno vest: V nedeljo, dne 14. t. m., popoldne se je vračal proti domu mladenič Lovrenc Sle-kovec iz Rucmanec. Na povratiku ga je zalotila nevihta in sicer v gozdu, sikozi katerega je moral domov. Vedril je jpod drevesom, v katerega je urezala strela in ga ubila. Ker ga ni bilo domov, ga je šla drugi dan iskat mati v gozd, kjer ga ie našla mrtvega pod drevesom.
Gospodarska zadruga v Ormožu naznanja vsem članom, da se je preselila trgovina iz hiše Ormošike posojilnice v starodavno trgovsko hišo g. Jožefe Kautehammer na Glavnem trgu. Naznanja tudi, da ima v zalogi vedno najboljše špecerijsko in mamifaikturno blago. Da se o tem fnepričate, pridite in bodete videli, da dobite res v trgovina Gospodarske zadruge najboljše blago po zelo nizikih cenah, kakor nikjer drugod Priporoča se za Obilen obisk Gospodarska zadruga!
Novice iz Gor. Radgone. V našem trgu razsaja po nekaterih hišah med piščanci nevarna diphteritis, ki zahteva mnogo žrtev. Dobro bi bilo, da bi se ljudi po-aičilo, kako naj se branijo in zavarujejo proti tej bolezni. — črešenj je v naši okolici silno veliko. Ljudje jih •ne morejo prodati, oziroma jih morajo dati za slepo «eno. Na trg jih prinašajo od vseh strani. Celo iz Sv. Uurija v Slov. gori. so jih prinesli. Oddajati so jih morali po 2 D, celo 1 D za liter, škoda za delo in trud. — IVšnotočev pod vejo je v naši okolici vse polno, kar moralno in gospodarsko silno slabo vpliva na naše ljudi. Ce bi vino ali sadjevec lahko drugam prodali, bi prišel denar od zunaj v naše kraje, na teh nesrečnih vino-točih pa imajo večinoma samo domačini veliko in vabljivo priložnost, da v teh kritičnih časih denar brez potrebe zapravljajo. Krivdo na tem pa nosijo tisti, ki nam ne olajšajo izvoza. — V četrtek, 18. junija se je vršil pri nas protestni shod zoper Ormož kot središče novega nameravanega okrožnega sodišča. Zastopana sta bila Ljutomer in Gor. Radgona po večini po svojih sodnikih in odvetnikih, ki se potegujejo za Ljutomer kot sedež norega sodnijskega okrožja. — Opekarniški ravnatelj je v resnici znižal plače tovarniškim delavcem, in sicer ta-iko občutno, da tega nikakor nismo pričakovali. Tisti, ki so dobivali poprej 4 D od ure, prejemajo sedaj samo 2.50 D, oni pa, ki so prejemali sedaj 2 D od ure, dobijo ■odslej le 1.25 D. Ničesar ne bi imeli proti znižanju delavskih plač, če bi ravnatelj znižal delavcem tudi cene ,pri obleki, kruhu in drugih živilih, ki jih delavci neobhodno potrebujejo. Kaj misli ravnatelj, da samo on potrebuje postelje, perilo in obleko? Sam mora znati, kako hudo je, če človek tega nima! Zato bi že moral gledati na to, da tiste, od katerih je odvisen ves obrat, v opekarni in od katerih živi on in še mnogi drugi, plača tako, da bodo mogli primerno živeti. Slišimo tudi, da z delavci ne postopa preveč človeško. Delavci so tudi ljudje, zato ne pustimo, da bi jih izkoriščal v svoj dobiček. Če bo tako naprej delal, se je bati, da sploh nihče -reč ne bo šel v opekarno na delo. Čudno, da pusti demokratska gospoda proste roke človeku — inozemcu, ki ¡baje sploh ni jugoslovanski državljan in čigar sposobnost ni na preveč dobrem glasu. Druge inozemce iztira-i*ajo iz naše države, tega pa naša demokratska gospoda .šfciti, da izkorišča domače uboge ljudi. Če ne morete delavcev plačati, kakor so jih plačevali za Lančiča, pa znižajte plačo ravnatelju, ki dobiva mesečno 2000 din. seč, kakor je prejemal Lančič. Gospodje, tu napravite sed in splošna nezadovoljnost z vašim gospodarstvom ¡ho prenehala. — Za orlovsko prireditev, ki se vrši pri nas 5. julija vlada povsod veliko zanimanje. Navdušeni so fantje, ki bodo sekali in stavili mlaje; dekleta se veselijo, ker bodo imele zopet enkrat lepo priliko pokazati, kako lepo zna jo ovenčati cerkev, mlaje in prostore. Vsem prijateljem orlovske misli kličemo: Dne 5. julija na veselo svidenje v Gornji Radgoni!
Dve veseli novici iz Legna pr^ Slovenjgriadcu. Občih as Leg en je imenovala g. Jožefa Rotovmik za častnega občana v znak hvaležnosti za njegovo požrtvovalno delo za blagor občine. Bil je nad 30 let člain občinskega odbora, ičeiz 10 let župan in 20 lett in še sedaj prvi svetovalec. ¡Pri slovesnosti izročitve častne diplome dne 14. junija t. 1. smo se ž njim veselili vsi člani občinskega odbora in tudi njegovi sorodniki in mnogo uradnikov iz Slovenj-gradca, kateri so mu izrazili čestitke. Ker je slavnost velikega pomena, je g. župan sprožil tudi misel, naj bi se spomnili naših dijakov in vsi so z veseljem darovali za se dobro zabavali Tudi pri tej priložnosti se je nabralo Dijaško večerjo znesek 600 kron. Vsem darovalcem prisrčna zahvala, g. jubilantu pa naše čestitke! — Poročila se je veleposestnica gospa Jožefa Kristan z vrlim ženinom Leopoldom Stamulak dne 16. t. m. Imeli smo prav veselo gostijo, prišli so svatje od blizu in daleč, vsi smo se dohro zabavali. Tudi pri tej priložnosti se je nabralo za Dijaško večerjo 800 kron. Iskrena hvala!
Strela je udarila v noči 18. t m. v gospodarsko poslopje posestnika Franceta Gradišnik v Št. Janžu pri Velenju. Požar je stavbo uničil popolnoma, rešilo se je samo živino, vse drugo je pa postalo žrtev ognja Da se ni požar razširil še na druga poleg stoječa poslopja, je mnogo pripomogel dež, slasti pa marljivi branilci, ki so pritekli
gasit in jim gre v veliki meri najlepša hvala. V enem mesecu je to že tretja slučaj strele na stavbe v naši občini.
Kaj nam poročajo iz Griž pri Celju? Vedno izzivanje in nesramno obrekovanje tukajšnjega Orla v »Jutru« nas, poštene Grižane sili, da povemo javnosti resnico. Že ob Veliki noči je bil naš Orel napaden. Naše naprednjake je pač bodel v oči vzoren nastop lepega števila Orličev pri procesiji na veliko soboto. Dopisnikar podtika tukajšnjemu učitelju g. M. Škerjanc, da je on vodil ta »bataljon«, v resnici se je pa gospod učitelj ude ležil procesije s pevci. Vemo, iz kakšnega namena se mu je to podtikalo. Ker je g. Škerjanc učitelj po volji nas staršev, ker ne trobi v Žerjavov rog, ker hodi redno k nedeljski službi božji — bela vrana — in ker s svojim petjem povzdiguje službo božjo, zato je tukajšnjim na-prednjakom trn v peti, zato bi ga radi očrnili pri višji šolski oblasti, da prav kmalu osvobodi »napredne« Griže »klerikalnega« učitelja »Koroščevega režima«. To je razvidno tudi iz poziva dopisnikarjevega, naj šolska oblast strogo nastopi proti Orličem in tistim, ki jih vodijo. In res, kmalu sta občutila g. katehet in g. škerjanc upoštevanje tega poziva, zadnji seveda popolnoma po krivem. In tudi Orlici sami v šoli morajo to bridko občutiti. Proti temu mi starši odločno ugovarjamo. Mi smo za svoje otroke odgovorni, kako morajo biti vzgojeni, mi že vemo,, zakaj pustimo svoje sinove k Orličem, ker je Orel poštena, krščanska organizacija, ki navaja naše sinove na lepo, versko življenje. Ugovarjamo nadalje, ker se v šoli agitira in sili naše sinove k Sokoličem, ker ima Sokol glavni namen, zastrupiti našo mladino in jo odtujiti veri, Cerkvi in Bogu. Tudi ugovarjamo, ker nosijo nekateri učitelji v šoli sokolske in orjunske znake. To je dovoljeno, naši sinovi pa izven šole ne smejo nastopati pri Orlu? Kdo potem spravlja politiko v šolo? Ali se tako uči in vzgaja? — In v zadnjem dopisu se v »Jutru« podtika našemu Orlu nekaj, kar najlepše raz-krinkuje dopisnikarja samega; naj se prej na lastne oči in ušesa prepriča o resnici, ne pa da laže in našega Orla postavlja v slabo luč. — Zadnjo nedeljo naši Orli s tabora v Št. Pavlu se niso peljali, ampak so šli peš. Skozi št. Lovrenc niso razgrajali in tudi ne peli; tiste umazane pesmi naši pošteni grižki fantje pa sploh ne poznajo; ogabno sklepanje je grdo in podlo obrekovanje. Vemo, zakaj se sve to Orlu podtika. Radi bi pomnožili vrste svojih Sokoličev v Grižah, pa se jim noče posrečiti, ker starši niso slepi. Pometa naj vsak pred svojim pragom. Vsa gonja zoper krščanske organizacije v Grižah, preganjanje in zapostavljanje delavcev kršč. prepričanja pri državnem rudniku nima drugega namena, kot: Žerjavovi demokrati bi radi Griže napravili »napredne«. Že pri zadnjih volitvah so to poskušali s silo in protizakonitostjo; in res so premotili oz. preplašili nekatere delavce. In ta teror izvajajo še naprej v šoli in pri rudniku, ker mislijo, da so tu neomejeni gospodarji, Toda, nobena reč na svetu ni večna. Tako bo tem tudi enkrat odklenkalo, mogoče že kmalu. Pošten, krščanski kmet in delavec sta si že podala roke, da potom krščanskih organizacij, dobrega časopisja in SLS polagoma pometata v Grižah. Le vsi na delo, vztrajno in požrtvovalno. — Pošteni, zavedni Grižani.
Smrt vsled zastrupljenja krvi. Iz Dobja smo prejeli: Smrtna kosa je pokosila dobrega mladeniča iz naše Marijine družbe, Janeza Lončar iz Presečnega iz dobre krščanske hiše. Kosil je na travniku travo za živino. Ko je začel zgrabljati skupaj, je stopil z boso nogo tako neprevidno na koso, da se je vrezal globoko v nogo. Drugi dan so ga peljali v Celje v bolnico, a bilo je že prepozno. Par dni pozneje je umrl radi zastrupljenja krvi. Kosa, s katero je kosil, mu je bila smrtna kosa. Dobri družini izražamo svoje sožalje, rajnemu Janezu, ki je umrl še nedolžen in nepokvarjen, pa želimo nebeško veselje!
Slovenski Lurd. Podpisani župnijski urad naznanja častilcem Lurške Marije, da se vrši romarski shod v Lur-Ški cerkvi v Rajhenburgu v dneh 30. junija, 1. in 2. julija. Pobožnost vodijo gg. misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Pozdravljeni romarji od blizu in deleč! — Župnijski urad v Rajhenburgu.
Nova sv. maša v Kozjem. V nedeljo, dne 14. t. m., je slavil tukajšnji rojak Mihael Novak, redovnik p. Pij v Rajhenburgiu, svojo novo sv. mašo. Prelepi slavoloki so bili živa priča, da zna ljudstvo ceniti pomen rodovniškega, oziroma mašniškega poklica. Tudi se je zbralo iz celega okraja toliko ljudsilva ta dan v Kozjem, da lahko rečemo, da ga še toliko ni videlo Kozje.
Velika nesreča vsled povodnji na Kranjskem. Mtriogfi so se letos bali, da bomo imeli hudo sušo, ker je bilo po izima in na pomlad zelo malo padavin. Njihova bojazen se pa hvala Bogu ni uresničila; zadnje čase prav pridno dežuje in izvzemši par krajev, katere je obiskala nevihta s točo, je padal povsod miren in rahel dež. Slabše čase pa imajo letos na Kranjskem, od koder nam poročajo o čes-tih poplavah in nevihtah. Strahovita nesreča je pretekli teden ztdela na Gorenjskem kraje od Škofjeloke proti italijanski državni meji. Tu leži lepa Poljanska dolina, katero je v nekaj urah povodenj strahovito opustošila. Nad Roiv-tami, na skrajnem koncu doline, se je dne 18. t. m. utrgal oblak. Voda je lila z neba kot ob .vesoljnem potopu in v nekaj urah so drvele neizmerne množine vode v rečico Soro, ki je narastla v strahoviti veletok, katerega ni moglo premagati v rušenju in divjanju nobena ovira. Razjarjena reka je odnesla 18 mostov in 3 brvi, podrla več jezov, med temi dva betonska, ki sta bila zelo močno zgrajena, nadalje več žag in ostalih poslopij; raztrgala je na mnogih krajih cesto, odnesla cela polja, ali jih zasipala s prodcem, ruvala drevesa, odnašala posekan les in udirala v hiše in hleve. K sreči je povodenj nastala po-dnevu, ko so ljudje videli se reševati. Tako nesreča ni i izahtevala človeških žrtev, pač pa je ugonobila mnogo goveje živine m prašičev. Da je nastala povodenj po noči, i bila bi katastrofa še mnogo srtrašnejša, ker bi našlo smrt
na stotine ljudi. Škoda je naravnost ogromna ter še ri precenjena. Za nesrečne, poplavljene kraje se je zavtzel v narodni skupščini Jugoslovanski klub in vlada je rta nje govo zahtevo nakazala poplavljencem pol milijona dinarjev podpore kot prvo, nujno pomoč.
Glasovi naših rojakov iz Francije. Naročniki našega lista iz okolice L en's Lienina in Pas de Calaisa v Franciji nam poročajo, da so obhajali letos svoj prvi slovenski sv. misijon. Opravljala sta ga g. Ludovik Šemelj in g. Andrej Tumpej iz Ljubljane. O potrebi takih misijonov nam pišejo naši rojaki: »Marsikateremu Slovencu se je razveselilo srce, ko je tudi v tujini vendar enkrat slišal oznanjati božjo besedo v svojem slovenskem materinem jeziku. Teh par dni, ko so se mudili med nami gg. misijonarji, je Slovencem preteklo izvanredno veselo in lepo. Mnogo jih je prejelo sv. zakramente. Šele sedaj smo spoznali, kako hudo smo zapuščeni, ker nimamo v svoji sredini nobenega našega duhovnika. Pirosili bomo lavantinskega in ljubljanskega presvetlega šikofa, da se nas usmilita ter nam pošljeta slovenskega duhovnika, ki bo stalno živel med nami, kakor je to v Nemčiji na Westfalskem, kjer se mudi med našimi rojaki preč. g. Kalan. Slovencev je v teh krajih, kot: Lens Lienin, Bučaj, Duaj, Barlin, Bethune itd., dovolj in imajo tudi svoja katoliška društva sv. Barbare. Ta društva in življenje v njih bi se še bolj poživelo, če bi jih vodil duhovinik-rojaik. Poljaki imajo v teh krajih čez 30 svojih duhovnikov. Upamo, da bo naša prošnja uslišana. Vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja« v domovini pošiljamo iskrene pozdrave! Slovenci iz Francije.« Razveseljivo je, da so se pričeli zanimati za domovino tudi naši rojaki v Franciji in priporočljivo bi bil o, njihovi prošnji glede slovenskega dušnega pastirja kmalu ugoditi.
Vrnitev raziskovalca Amundsena. Zadnjič smo našim čitateljem poročali o predrznem poletu norveškega raziskovalca Amundsena, ki si je nadel nalogo, poleteti do severnega tečaja. Po odhodu so ga zaman pričakovali njegovi tovariši na Spitzfoergih in končno je bilo vse prepričano, da se je ekspedicija ponesrečila in da se Amundsen, če je sploh še živ, vrača peš nazaj. Dne 17. t. m. pa je nenadoma presenetila ves svet brezžična brzojavka ncr Veških ladij na Spitzbergih, da se je Amundsen vrni! zdrav in nepoškodovan. Kmalu so sledile druge brzojavke, ki so poročale podrobnosti o tem drznem poletu. Amundsen ni naletel okrog severnega tečaja na kopno zemljo, kakor je pričakoval, ampak na morje, pokrito z ledenimi gorami. S tem se je položaj raziskovalcev poslabšal, ker niso našli primernega mesta, kjer bi letala lahko pristala. Končne so ugledali med ledom širok vodni kanal, kamor so se spustili Tu so jim letala zamrznila in skoro po enomesečnem trudu se je posrečilo eno osvoboditi, drugo so pa morali pustiti na ledu. Vkrcali so se na prosfto letalo, preleteli z njim severni tečaj, nato pa se vrnili na Spitzberge, kjer so jih pričakovali njihovi tovariši na ladijah »Fram-in »Hobby.«
Cenjenim romarjem na Ptujsko goro se naznanja, de se dobi ob dnevih romanja dobra kava in čaj z najboljšim rumom na stojnica pod velbom pri cerkvi. Kavama je last organista g. Ferdo Kristla ter se vsem romarjem topile priporoča. Postrežba je točna in poštena.
POROTNE OBRAVNAVE V MARIBORU.
Že dolgo časa ni imela mariborska porota toliko deJa, kakor ga ima pri tem zasedanju, ki traja od 15. junija naprej. Dosedaj je obravnavala že 13 slučajev, lepo število obtožencev še pa čaka, da pride na vrsto. Takoj prvega dne sta se zagovarjala dva obtoženca. Prvi, Rudolf Weiss, obtožen radi požiga v Zgornji Hajdini, je bil oproščen; drugi obdolženec, Franc Granda iz Ješenc pri Mariboru,, ki se je zagovarjal radi tatvine in ropa, je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Granda je v noči od 19. na 20. febr. t. 1. oropal med Račjem in Framom Mihaela Kerleja ter mu odvzel listnico s 3676.75 dinarjev in srebrno uro. Naslednjega dne sta bila oproščena dva uradnika, ki sta poneverila uradni denar in sicer finančni podpreglednik iz Ruš Karo! Kebrič in poduradnik mariborske mestne občine Ivan Eferl. Pri Obeh je sodišče uvaiževalo revščino in bedo, v kateri sta se nahajala. — Dne 17. junija se je zagovarjal radi ropa vojaški begunec Štefan Falež iz Zg. Polskave. Dne 31. marca je ponoči vdrl v Gačniku v hišo Frančiške Herič, ji zadal z nekim predmetom več udarcev po glavi ter jo prisilil, da mu je izročila 250 dinarjev in več kosov mesa. Po zločinu je pobegnil v Avstrijo, odkoder se je šele letos v maju vrnil. Obsojen je bil na 8 let ječe. — Radi tatvine se je za njim zagovarjal že prileten tat iin potepuh, Anton Majcen iz Podvirvcev. Bil je 'svoj čas že obsojen radi umora na dosimrtno ječo, leta 1922 pa pomiloščen. Začel je zopet krasti, kar mu je pač prišlo pod roke ter je oškodoval s tatvino 17 oseb. Obsojen je bil na šest let ječe, nato pa pofde še v prisilno delavnico. — Kot tretji je tega dne stal pred porottniki prebrisan konjski tat A. Bergle® iz Dogoš pri Mariboru. Stanoval je v Mariboru ter mešetafril s konji, katere je pa še raje kradel. Na Remšniku je ukradel posestniku Vitrihu konja, v Sv. Miklavžu na Dravskem polju pa pos. Potočniku kobilo. Poleg tega ima na vesti še več drugih grehov. Ker je med raapravo naenkrat začel hliniti blaznost, ni bil to pot obsojen, ampak bodo najprej preiskali njegovo duševno stanje. — Dne 19. t. m. je obravnavala | porota zopet tri slučaje. Brivec Jožef Vratar iz Murske So bote je bil Tadi raznih tatvin in vlomov obsojen na 2 im ; pol leta težke ječe. — Jurij Petrovič iz Sv. Trojice v Hal. I je kot hlapec okradel več svojih gospodarjev. Porota mu 1 je zato prisodila 2 leti ječe.
Radi umora svojega moža se je že drugič pred porot-• rviki zagovarjala Katarina Dajlčar iz Vidamovcev. Pri prvi razpravi dne 4. marca t. 1. je bila obsojena na smrt na ve-šalih. Vrhovno sodišče je ugodilo njeni ničnostni pritotž-ftri in vršila se je nova razprava, na kateri je bila obsojena Katarina Dajčar na osem let težke ječe. Na milejšo ob-
25. jumija 1925.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
Stran S.
sodbo so -vplivale izpovedbe prič, ki so sedaj precej drugače govorile, kakor pri prvi obravnavi.
Umor v Lahoncih. Dne 21. t. m. se je vršila pred poroto dolgotrajna razprava proti Jožefu in Baibari Benko radi umora Franca Puntigama v Lahoncih pri Ormožu. Razprava je trajala od 8. ure zjutraj v soboto celi dan do 7. ure zjutraj v nedeljo. Obtoženca sta stala sedaj že v tretjič pred porotniki. Pri drugi razpravi sita bila obsojena in sicer Jožef Benlko na smrt in Barbara Benko na 121etno ječo. Takrat je tudi »Slovenski Gospodar« obširno poročal o odvratnem zločinu. Barbara Benko se je pritožila po obsodbi na vrhovno sodišče, ki je odredilo novo obravnavo. Jožef Beriko je bil po burni razpravi oproščen, Barbara pa obsojena na pet let ječe. Razprava pa ni pojasnila, kdo je pravzaprav umoril Franca Puntigama, po katerem je obsojena Barbara podedovala posestvo.
Dne 22. t. m. se je zagovarjal radi tatvine Karel Pri-»tovnik iz Planice. Bil je že večkrat radi tatvine kaznovan. To pot je dobil 5 let ječe. — Za tem se je vršila razprava proti Štefanu Hozjan iz Velikih Polan pri Čren-sovcih v Prekmurju. V družbi dveh tovarišev je kradel po Prekmurju ter dne 11. marca 1924 ustrelil Štefana Hozja-na, ki ga je zasačil pri tatvini. Razprava je bila preložena radi zaslišanja novih prič.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Sv. Marjeta na Pesnici. Pomenljivo slovesnost smo obhajali pri nas na dan sv. Alojzija. Ginljivo je bilo prvo sv. obhajilo nad 50 naših najmlajših v naši že itak lepi, na ta dan pa še posebno okrašeni cerkvi. Čudovito ubrani naši novi zvonovi so veselo prepevali in tudi oznanjali daleč na okrog, da se vrši pri nas obenem skušnja iz verouka in dekanijsko Obiskovanje naše župnije. Nepozabna slovesnost se je končala v okusno prenovljeni hiši našega cerkvenega ključarja A. in M. Mulec, ki se je na najslo-vesnejši način ob navzočnosti mnogoštevilnih sosedov ln domačega č. g. župnika ter čč. gg. dr. Jerovšeka in prof. Vrežeta iz Maribora posvetila po č. g. stolnem župniku in dekanu F. Moravcu presv. Srcu Jezusovemu. Ne bodemo pozabili prelepih besed, ki nam jih je g. posvetitelj pri tej priliki na srce polagal. Presv. Srce nam pa naj ohrani in da srečno dozoreti žitna polja in vinske gorice, ki tu pri nas obetajo silno veliko!
Sv. R upe rt v Slov. gor. Dopisniku »Kmetijskega lista« št. 22 pod naslovom Sv. Rtrpert v Slov. gor. dajo podpisani župani naslednjo izjavo: V omenjenem dopisu se nekdo zahrbtno zaletava v našega splošno priljubljenega g. kaplana, ker je dal kaplanijski vinograd rigolati, ki je večinoma uničen. Storil je pa to sporazumno z župnikom in odličnimi farani. Ker pa nobeden kaplan ni stalno nameščen, in ker dosedanji g. kaplan do zdaj še od vinograda ni imel nobenih dohodkov, smo mu mi nasvetovali, naj da oznaniti, da je nujno potreb-»o, da se vinograd popravi, ker gre za naslednike. Sam pa tolikih stroškov ne more nositi in tudi nima upanja, da bi se mu kedaj povrnili, zato je zaprosil za pomoč pri darežljivih županih z denarnimi prispevki. Mi smo se njegovi prošnji radi odzvali, kar dokazuje dejstvo, da se je več nabralo, kakor se je za delavce porabilo. Ostali denar pa se bo porabil za nakup novih trt. Dopisniku »Kmetijskega lista je menda dobro znano, da listi, ki nič ne da, navadno najbolj jezika. To velja tudi vam! Sicer pa vam odločno povemo, da je nam farma-lom tega ribanja po časopisih že dovolj. Mi smo tega ae siti in, če še ne bo miru, si bomo vas, g. dopisnik, enkrat pri luči ogledali. Ali ne veste, da proti vodi je težko plavati in ljudski volji se le nekaj časa klubuje. Če vam pa razmere, ker imamo močne katoliške organizacije, kakor Orle, Orlice, Bralno društvo ter razne prireditve, »iso po volji, pa pojdite v deželo Hotentotov, tam potrebujejo poglavarja in vas prisrčno prosijo, da zasedete »jihov prestol; tam bote lahko po svoji volji razširjali »Kmetijski List« in »Domovino«. Pri nas Ruperčanih pa zastonj poskušate. Ker imate sami dosti masla na glavi, o drugih slabo sodite, zraven pa še črne »špegle« nosite ter sebi vroča tla pripravljate. Žalostno, a za nas veselo, ker vas dobro poznamo. Brate, izderi najprej bruno iz svojega očesa, potem še le pezdir iz očesa svojega brata, se sliši večkrat, ne le v cerkvi, ampak tudi med ljudstvom. To naj vam za enkrat zadostuje, prihodnjič, če
ne bo miru, pa vam eno hotentotsko zago-demo! Franc Vogrin, župan 1. r. Tomažič Janez, odbornik l. r., Janez Minik, župan 1. r., Janez čuček, župan t. r. —
Sv. Jernej pri Ločah. Poročila se je Marija Kolar, nečakinja rajnega č. g. Antona Kolar, župnika v Št. Ilju pri Velenju, s Francetom Kračun, posestnikom in krojaškim mojstrom v Ločah.
Zg. Ložnica pri Žalcu. Tivrdka ročnih gasilnih aparatov »Niagara« iz ZagTeba napravi dne 28. junija t 1. ob treh popoldne tik slavnostnega prostora posflcus, ko polije in namaže s smolo, petrolejem in bencinom objekt, vžge, ter na mah pogasi s svojim aparatom »Niagara.« Pridite pogledart to iznajdbo tehnike!
Sv. Rupert nad Laškim. V nedeljo, dne 7. junija, je imela tukajšnja Kmetsfl&a zveza svoj redni občni zbor. Pri tej priliki je g. Deželak iz Kozjega v poljudni besedi razvijal načela, delo in oilje SLS. Oblakova dvorana je bila sabito polna poslušalcev, 3d so pazno sledili poljudnim fevajanjem g. govornika Navzoči samostojni — ena peščica jih je še v Sv. Rupertu — so sicer skušali motiti govornika, ki pa je tako dobro in spretno pobijal njihova krav« mnenja, da so morali konečno utihniti kn se udatn. Po zeio živahni debati od več strani se je občni zbor v najkp&em redu in vsestranski zadovoljno sti razšel; odbor
se je sestavil iz naših najboljših mož. Tukajšnje ljudstvo je v pretežni večini v taboru SLS; zloglasna »Domovina«, ki prihaja semkaj nenaročena in neplačana v 20 izvodih — tudi mrtvi jo še dobivajo —, nekaterim možem moti glavo in zastruplja srce, da pljuvajo po tistih naših možeh, ki nočejo biti Judeži našega slovenskega, krščansko mislečega ljudstva. Kakor povsod je tudi tukaj strančica samostojnih že zelo slabostojna in orviva; pomilovanja vreden je pač vsak mož, ki veruje in upa v Judeža Iškarjota-Razbor pri Zidanem mostu. Nedavno je prinesla »Domovina« dopis iz Raztbora, v katerem blati tukajšnjega č. g. župnika, češ, da je zakrivil razne nerednosti pri tukajšnjem poštnem nabiralniku. Na sodniji se je pa izkazalo, da je bilo vse to grdo obrekovanje in nesramna laž. Res je, da se je ravno g. župnik najbolj zavzel in tudi dosegel, da se je zopet obnovil poštni nabiralnik, ki je bil precej časa ukinjen. Ker je »Domovina« preumazana, da bi popravila dotični »laži-dopis«, zato naj služijo te-le vrstice v pojasnilo širši javnosti. — Razborčan.
i MaJo žrtev S
g na trudu, denarju in času znači umivanje lasi, ki se	h
m da na najpriprostejši način izvesti doma. Za malo	■
svoto din. 3.50 kupite vrečico
H	»Šampon s črno glavo «	S
[ koje vsebino porabite natančno po navodilu. »Šam-	J
g pon s orno glavo« je idealno, milo sredstvo za či-	g
■ ščenije kože na glavi in lak, ki izpolnjuje vse zah-	M teve pametne nege lasi.
H Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah,	■
Edini proizvajatelj: Hans Schwarzkopf, Berlin-	j® Dahlem.
H Važno je, da pri .^—«»w naglašate dostavek	&
Si nakupu posebno ** £mo	■
«aaaaaaaaaa |	aaaanaaaaaa
vzi/
>ii i immIi »m m«
Gospodarstvo.
ŽETEV IN MLATEV ŽITA. ~ ~~
Umni kmetovalec moira poleg mnogo drugega vedeti tudi to, kedaj in kako je spravljati žitno zrno, da bodie imel od njega čim več koristi. Med raznimi živili, ki služijo človeku v prehrano, je pač kruli najnavadnejše in najizdat-nejše hranilo. Zato molimo v očenošu: »Daj nam danes naš vsaikdanji kruh.« Razpredelnica o redilnih snoveh v posameznih živilih nam kaže, da vsebuje ržemi kruh 6% beljaflooviin, 48% ogljikovih hydiratov in 44% vode, pše-nični kruh pa 4% beljakovin, 51% ogljikovih hydratov, 1% redilnih soli in iin 43% vode. Kruh kot živilo igra v človeški prehrani že od nekdaj nad vse važno vlogo. Zato je potrebno, da «e pri spravljanju krušnega zrnja pomu-dimo dalje časa.
Žito je dozorelo, ko je žitna slama porumenela in je posltalo zrnje tako trdo, da ne kaže znotraj, nobenega soka več. Najlažje se določi čas žetve na ta način, ako upog-nemo zrno četz nohet. Če se rado upogme ter se pri tem pokaže beli sok, je žito še nezrelo, aflco je pa zrno tako tndo, da ga prelomimo s težavo, je žito postalo prezrelo. Premalo zrelo zrnje nam da pičel pridelek, ker se preveč vsuši preveč zrelo žito pa se rado izsuje ma njivi, daje bolj pusto moko in mafovredno slamo. Bdinole za seme puščamo žito dalje časa na njivi, da zirnije popolnoma do« 'zori. Za kruh pa požanjemo žito v času, ko je še nekoliko mehko, vendar ne več sočno in mlečno. Na večjih posest lvih pride |pri žetvi tudi vreme v pošfcev. Na teh je začeti z "žetvijo rajši nekoliko prej, kakor pozneje, ker se prav lahko pripeti, da zamudimo praivi čas, bodisi da nam je nagajalo vtreme, ali pa nismo dobili zadostnega števila delavcev, da bi mogli požeti povsod ob pravem času.
Žito žanjemo s srpom, ali pa ga kosimo z žitno koskx
Veliki posestniki rabijo za košnjo posebne stroje. V novejšem času so ti stroji tako napravljeni, da pokošeno žito obenem povežejo v snope. Kosilni stroj za žito in vezanje snop j a stane po današnjih cenah 7000—8000 D.
S srpom gre žettev najpočasneje od rok. Delo pa je najboljše, ker se porazgubi najmanj zrnja. S koso vršimo delo hitreje in ceneje. Za ¡košnjo rabimo posebne žitne kose z ogrodjem ali giabljami, ki polagajo pokošeno žito v rede. Dober kosec pokosi na dan K do en oral, dočim požanje žanjica k večjemu do eno sestinko orala. Za žetev enega orala žita je potemtakem potrebno šest žanjic in dva strežača, ki vežeta snopje ter ga nosita v kopice, ali pa en kosec s tremi strežaji, ki pokošeno žito devajo v snopje in ga vežejo. V prvem slučaju imamo v celem 8 ljudi, v drugem pa samo 4.
Požeto žito je treba sušiti, da zrnje do kraja dozori in da se siaima posuši popolnoma. 1 Če je bilo žito porastlo s plevelom ali z deteljo, je na sušenje posebno paziti. Žito v smopju lahko sušimo na njivah ali pa v kozolcih. Na njivi moremo sušiti v razsfcav-kah, ali na ostrvih, ali kotih. Raizstavflce delamo večje ali 'manjše. Velike razstavke imenujemo kopice in križe, male pa stavo ali sltavlkie. Pri zlaganju snopja v križe moramo j paziti ma to, da se snopje hitro suši in preveč ne naftefka. , Prvi snop zganemo čez polovico ter ga položimo na tla taiko, da se nahaja klasje na gornji strani in ne visi k tlom. ! Na
ta snop zložimo potem 20 snopov navskriž, enega pa povrh križa kot srvelkak klobuk. Križ sestoji torej iz 22 snopov, trije križi sfcupaj pa tvorijo kopo in 6 snopov poviti.
Na Murskem in Ptujskem polju zlagajo žito, t. j. nž »n pšenico, večinoma v križe, le ajdo, proso in koncznaoo zla
gajo v stave po 8 do 10 snopov skupaj. Kjer je vreme «b Času žetve nestanovitno in rado deži, tam so kozolci ea sušenje žita zelo na mestu. V Savinjski dolini, v laškem in brežiškem okraju, kakor tudi na ozemlju bivše Kranjske imajo gospodarji kozolce, v katerih sušijo žito. V kozolcih se žito najbolje in najlažje suši. Burja, dež in toča mu ne morejo več škodovati. Pa tudi za deteljo in sočivje nam služijo kozolci .prav dobro. Kjer vidimo kozolce na polju, lahko sklepamo, da prebiva v dot ion em kraju napredni kmečki živelj.
Kozolci so lesena in s streho pokrita stojala ki obstoje iz vodoravno ležečih lat, med katere devamo snopje, ali kar pač hočemo sušiti. Razlikujemo enovrstme in dvovrstne kozolce, t. j. kozolce z eno ali dvema stenama. Visokost (kozolcev znaša po 15 lat. Late so po 25 -am narazen in po 6 m dolge. Dvovrstni kozolci imajo na sredi zgoraj počez položene deske, na katere naložimo suho krmo, pod tem stropom spodaj pa je prostor ali kloni ca za brane, pluge in drugo gospodarsko orodje.
Ko se je žito na polju dovolj posušilo,
jga spravimo na pod ali skedenj, kjer čaka do mlatve. Skedenj mora biti suh in zračen. Le v suhih in zračnih pro-j štorih se dobro ohrani snopje, slama in drugo. Lesen Skedenj je najboljj pripraven za malega posestnika. Večji posestniki imajo zidane Skednje, ki so bolj trpežni in varni pred ognjem, zato pa tudi veliko dražji.
Žito mlatimo s cepmi ali z mlatilnimi stroji,
ki jih imenujemo tudi mlaitilnice. Mlatev s cepmi je draga in počasna, zlasti če primanjkuje milatičev. Mlatič namla/ti na dan 1K do 2 hI rži ali pšenice. S cepmi naj mlati samo mali posestnik, ki ima dobre mlatiče, pa malo žita. Večji posestnik mlati s cepmi samo tedaj, ko odbira najboljše zrnje za seme, ali pa ko napravlja škopno slamo, ki mu 'je potrebna za pokrivanje strehe, za vez v vinogradu, za povresla itd. Drugače, pa mlati rajši z mlatilnico, ki vrši to delo veliko ceneje in hitreje. Kjer se posamezniku ne izplača nakup mlatilnice, se priporoča, da kupi več posest-bikov ene vasi skupaj mlatilni stroj — seveda od kake zanesljive tvrdke, ki prevzame jamstvo za solidmost stroja za več let V čehoslovaški republiki najdemo vasi, kjer ima vsak boljši posestnik svojo mlatilnico.
Mlatev vršimo, kadar imamo največ časa za to. Večji i posestniki mlatijo najrajši po zimi, ko ni drugega dela. j Seveda so poprej iamlatili po eno kopo za poškušnjo ter zimerili zrnje in stehtali slama To so storili zato, da so mogli napraviti račune že kmalu po žetvi kako bodo izha-I jali s pridelkom, koliko bodo lahko prodali zrnja, slame i itd. itd.
Mlatilnice goni lahko človeška roka ali živina, ali pa parna sila. Namesto živine in parne sile jih more gnati tudi voda. Vodna moč je razmeroma najcenejša. Mlatilnice na .roko niso priporočljive, ker ž njimi ne opravimo ! mnogo več,, kakor s cepmi. Njih vrtenje je prava muka za človeka. Ročnih mlatUnic ne kaže 'kupovati, četudi so cenejše od drugih.
Boljše od ročnih so mlatilnice na ročni in ob enem na viteljni pogon, ali samo na pogon z vitlom, katere gori i izključno le živina. Z mlatilnico na vitel namlatimo na 1 dan do 40 hI zrnja. Pri vprežni mlatilnici se počasna hoja živtine prenaša z vitlom tako hitro na boben, da se ta zavrti po 800- do lOOOkrat v eni minuti, kar je smatrati za veliko tehnično pridobitev na tem polju.
Vatli so ležeči ali po stoječi. Ležeči vitel obstoji iz 1 več parov zobčastfih kjoles, je nizek in pritrjen v tla s pomočjo močnega in dobro zvezanega lesenega okvira. Pri | ležečem vitlu se prenaša sila na mlatilnico z dvema železnima drogoma — transmisijsflrima drogoma — ki sta ! Vieposredno zvezana z mlatilnico. Ti drogi so vdelani v 'tla, da živima nemoteno čez njje koraka. Da se sila od vitla | na mlatilnioo prenaša v različno smer, n. pr. navzgor, če leži mlatilnica višje, kaloor vitel, alfi pa na strani, postavimo med vitel in mlatilnico še posebne (priprave — posredovalna kolesa ali predležja. S temi kolesi <se prenaša sila od vitla na mlatilnico s pomočjo močnega jermena. Stoječi vitel je talko visok, da more žival korakati pod jermenom, ki teče od najzgom/jega kolesa na vitlu vodoravno na mlatilnico. Stoječi vitel je dr&žji od ležečega in stane s potrebnim prediežjem vred danes približno 5000 dinarjev.
Običajno so vitli napravljeni za dvovprego. Imamo pa tudi emovprežne in četverovprežne vMe. Živino vpre-garno na vitlu za vprežme trarne, ki so pritrjeni na vodo-ravno ležečem in velikem zobčastem kolesu. Po številu potrebne živine se ravna tudi število vjprežnih tramov na vitlu. V vitel vprežena živina hodi v krogu okrog vretena ali vraidla. Čim večji je ta krog, katerega je ohhoditi, tem lažje dela živina. Premer kroga bodi vsaj 7¥i m dolg. Vitel mora v tleh trdno stati. Vratilo mora istati navpik, kolo s vjpirežnimi trami pa vodoravno. Ko začnemo mlatiti, moramo spraviti .vitel počasi v vrtenje. Živina ne sme kar naenkrat potegniti z vso silo, ker bi se utegnilo pripetiti, da se vitel polomi. Dobro storimo, ako spravimo vitel pod streho, da živina ne tipi pred solncem in dežjem. Vitel moremo uporabiti tudi z>a vrtenje drugih strojev, kot pae-biralnika ali trijerja slaimorezmice itd.
Z vitlom vrtimo tudi sestavljene mlatilnice, katere ao mnogo večje, ker imajo razen slamotresnJkov tudi priprave za čiščenje žita. Priprave sestojijo iz sit im vetemic. V takih nVlatilnioah se žito lahlko očisfti, kakor na čistilnih mlinih.
Parne mlatilnice gonijo parni stroji ki proizvajajo 10 do 24 foanjjskih sil. Rabijo se na velikih posestvih, pa tudi na Murskem polju so zeb udomačene. Na mjih se žito ne le očisti, marveč tudi sortira aH prebere. Taflcšma rrdatiimca nadomestuje potemtakem hirati žitno čistilnico in trijer.
f Biraa 6.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
36. junija 1925.
Kje je najbolje naročiti poljedelske strqje<
Kosiina stroji za žito, miatflnice, trijerji in drugi polje-dhstski stroji se naročajo najbolje pri znani češki tvrcild 3fchcKar-lImrath^Bacber, katre generalno zastopstvo za celo Jugoslavijo vodi g. F. Smola v Št. Juriju ob juž. žel., podružnica tvrdke pa je v Ptuju, sejmišče.
Mlatilnica za ročni in viteini pogon, širina 470 mm» stane 2800 din., vitel s predležjem in eno transmisijo,
m dolgosti, 4000 din., brez predležja pa 2800 din.
Sestavljena mlatilnica za viteini pogon, širina 580 «Brv s slaimotresinikom in sitom stane 5030 din.
Žitne .čistilnice z osmimi siti, zelo dobre, veljajo 1611 dinarjev.
Trijerji s 100 do 120 om dolgim cilindrom za rž in pšenico, 2800—4000 din.
Slamoreznice, ustnik 190—300 mm, tudi za viteini pogon, 1300—2500 din.
Cene parnih mlatilnic se zvedo pri generalnem zastopstvu tovarn Melichar-Umrath-Bacher (F. Smola), Št. Jurij ob južni žel.
Kakor sem poizvedel pri podružnici v Ptuju, daje ta tvrelka poljedelske stroje zanesljivim interesentom rade-vplje tudi na 14dinevno poskušnjo brezplačno in sicer to brez obveznosti, da mora dotični iaposojevalec pozineje stroj naročiti. Razen tega se dobi pri naročilu ugodnost 'plačevanja na obroke.
" '■ ■	,	, Vekoslav Stampar,
ist-	''........
Čebelarski shod v Limbušu pri Mariboru se vršiš v nei-deljo, dme 5. julija, ob 8. uri. predpoldne v pros/corih gostilne Srečko Robič v Limbušu. Na shodu bo predaval g. Jurančič.
»Perutnšnarstvo.« Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. »Kmetovalec« piše sledeče: To je naslov novi knjigi, ki obsega 174 strani in stane 44 din,, v platno vezana pa 56 din. Knjigo je na-Msnfla Tiskarna J. Krajec nasl. Novomesto in jo lepo opremila s številnimi podobami, ki jih je priznano dobr j Sffi skrbno narisal ravnatelj Dragotin Humek. Perutninarst-vo je pri nas še zelo zanemarjena panoga gospodarstva». Ob malem trudu bi lahko donašalo več dobička. Toda »«(vednost in malobrižnost vladata v tej stroki, ki sta krivi, da je naše perutininansifevo tafcorekoč še v povojih. Ne za-»Smfflmo se za perutnino toliko, kakor bi zaslužila. In ven-«ter prinašajo kure, gojene v malem in velikem obsegu, fasrumnerau perutn ¿nanju primemo plačilo. Pisatelj se je som bavil z perutninarsitvom in nam v lahko umijirvi besedi opisuje, na kaj vse je gledati, da se ta važna gospodarska stroka povSpne do večje rentabilnosti tudi po naših krajih. Obširneje so obdelane različne kurje pasme. Knji-■gn bo služila potrebam raznih rejoev perutnine, meščanu tekor tudi kmetovalcu. Važno pa je poglavje o kurjih boleznih, ki obsega vnanje bolezni, notranje bolezni, nezgode, nesenja in razvade. Knjiga je .sestavljena po raznih vi-«ih in z veliko marljivostjo. Priporočamo p vsem ljubiteljem in rejcem naše perutnine, da si jo nabavijo.
Mariborski tržni dan dne 20. junija 1925. Ta dan je kilo zelenjave in sadja, kakor tudi drugih stvari v veliki jrrpožini na trgu; -tudi kupčija se je razvijala že rano zju-irej. še celo sdaninarjev je prišlo 12 na trg, ki so prodajali Isakor poprej svinjino po 25 do 35 din., slanino po 25 din. in drob po 15 do 20 din. kg; domači mesarji so Skrčili oene in sicer večina njih je prodajala govedino po 10 do 19 din, teletino po 12.50 do 20 din. in svinjino po 15 do 17.50 din., klobase po 25 do 50 din., prekajeno meso po 50 do 40 din. in drob po 7 do 12 din. 1 kg. — Berutrune je bilo to pot oikoii 800 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 30 din., večjim 30 do 75 dinč za par; kokoše-n 30 do 50 din., gosem in racam mladim 30 do 90 din., starim pa 60 do 100 din., domačim zajčkom 7 do 00 din., kanalčfcom 30 do 40 din., grlicam 30 din. in ščetom (mladim psom) 12.50 din. komad. — Krompir, sadje in zelenjava, druga živila: Kmetje so pripeljali 15 •vozov krompirja in zelenjave in 55 vozov črešenj na trg. Cene so pa bile krompirju staremu 14 din., novem« 15 din. za mernik (7 H kg), oziroma 2 in 4 din. tkg (novi se je tedaj pocenil), solati 4 do 8 din. kg ali pa gdavnati solati
1	do 1.50 dinč in brazilijanski 2 do 3 din. komad; stročji grah 5 dm., stročji pasuiji 7 do 8 din., čebuli 4 do 5 din., obrovtu 1 do 1.25 din., ohrovtovi repi 1 din. za komad; maslenemu Olju 28 din., bučnemu olju 18 do 22 din., mleku 3 do 4 din., smetani 12 do 14 din. liter; črešnjam
2	do 3 din. liter, oziroma 4 do 10 din. kg, pomerančam 1 do 3.50 din., limonam 0.50 do 1.50 din. komad, jajcam 1 do 125 din komad (cene jajcam in mleku so še vedno previsoke, ker se dobijo izven Maribora za pol dinarja eeneje); jagode s« se prodajale že po 8 do 10 din. in borovnice po 2.50 din. liter. Trapistovski sir po 32 do 35 din. kg, sirček po 4 do 8 din. komad. — Lončena in lesna roba: Bilo jo je k^kor po navadi precej na tngu in tudi cene so bile navadne 0.50 do 150 din., brezove metle 2 do 4 din., lesene vile za seno 15 do 20 din., lesene grab-Ije 20 do 25 din. komad, koruzna sHama 30 din. vreča, ročni vozički 125 do 1000 din. komad. — Cvetlice in rastline: Cvetiice prinašajo vedno v večji količini na trg in ljudje jih tudi prav radi kupujejo. ,Cene pa so bile raznim cvetlicam 0.50 do 5 din. za komad, oziroma z loncem vred 25 do 50 din., palmam z loncem vred 50 do 60 din., palnvsk emu semenu pa 2 din. za komad. ,— Seno in slama: Dne 17. junija so kmetije pripeljali vsled slabega vremena samo dva voza sena in dva voza slame, v soboto pa 4 vozove sena in 5 vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 do 70 din., slami, pa 37.50 do 40 din. za 100 kg. Slama se je tudi prodajala po 1.75 do 2 diru za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 19. t m, se je pripeljalo 160 svinj, 2 kozi in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 80 do 100. din., 7 do 9 tednov stari 125 do 220 din., D do 4 mesece start 225 do 300 dm., 5 do 7 mesecev
stari 350 do 450 din., 8 do 10 mesecev stari 635 do 750 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din., koza komad 100 din., ovca komad 65 din. Prodalo se je 120 sivinj in 2 ovci.
VIII. poročilo Hmeljarskega društva za SI|Dvenj|jo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žatec, ČSR, dne 18. 6. 1925. Hmeljslba rastlina je v zgodaj obrezanih nasadih zrastla do vrha drogov, oziroma žičnega ogrodja in kaže mnogo panog. V večini nasadov je pa rastlina zrast-la šele do oziroma do % drogov. Nadalje je precejšni del nasadov še prav slab. Vreme zadnje dni ni bilo ugodno. Olcuženje po hmeljslki fišici se ne zmanjšuje in se vsa obrambna dela, posebno v nižavah, nadaljujejo. Razpoloženje n atrrgu in cene so čvrste. Plačuje se od 3900 do 4020 čK za 50 kg. — Stanje hmeljskih nasadov na Bavarskem (Hersibanilc, Spalt in Holetau) je bilo sredi tekočega meseca vobče slabo. Od vremena, posebno pa od padavin, je odvisno njih zboljšanje. Alzacija, Poljska, Vir-temberška, Belgija javljajo tudi ušivost hmeljsike rastline. V Nemčiji se je ¡poleg hmeljsike ušice pojavila tudi strupena rosa (peronospora). »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeitung.« — Tudi Savinjska dolina se letos lahko ponaša z raznimi škodljivci. Poleg bolhačev, uši in stenic, se je na poznem hmelju okoli Arje vasi in Žalca (gotovo tudi drugod) konštatirala bela in črno strupeno rosa. Hmeljarji, še enkrat: Pozor! Storite vse v prid in v obrambo Vaših hmeljskih nasadov. Trud se Vam bo obilofcrat poplačal!
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 57.45—58.25 din., angleški' funt 280.50—283.50, italijanska lira 215— 218.90, švicarski frank 11.22—11.32, čehoslovaška krona 171.05—173.45, avstrijski šiling 811.50—823.50. Dinar se kupuje na borzi v Curihu po 8.95 centimov.
RESOLUCIJE OBČNEGA ZBORA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SLS V GUŠTANJU.
1.	Z borovnici izrekajo Jugoslovanskemu kkibu in njegovemu načelniku dr. Korošcu za njegovo dosledno in nepremakljivo, naporno delto za avtonomijo Slovenije in za pravice slovenskega ljudstva svoje popolno zaupanje. Red in mir in zalkon naj vladata v Jugoslaviji! Doli s korup cijo, proč z nalsiljem!
2.	Zborovalci zahtevajo neodjienljivo prost izvoz živine. Prebivalstvo Mežiške doline, kar se ukvarja s kmetijo, živi le od živinoreje in od gozdarstva. Cena živini je katastrofalno padla, domačih kupcev ni, meje pa so zaprte.
3.	Cena lesu je danes talko nizka, da pri odračunu režijskih sftroškov ostane komaj toliko za lasitnika, kot je zaslužil delavc, ko je les sekal' in ¡tesal.
Vrhu tega krivična dohodnina. 30 do 50 let plačuje kmet davek od svojega gozda, prekino zraste les, ko sie pa prod«, pa pride dohodnina, ki znaša ravno H prodajne cene to pa zato ker naša davčna oblast še vedno rabi za odimeaio dohodninskega davka tabelo v ¡kronski veljavi, akoravno oblasti že dve leti kazensko preganjajo vsako drugo zaračunavanje kot v dinarski veljavi.
Zahltevamov da se takoj uvedejo pri vseh davčnih oblastih Slovenije tabele v dinarski veljavi.
Izvoz lesa, zlasti stavbnega, naj se oprosti carine, ali pa naj se carina izdatno zniža.
4.	V Mežiški dolini se vrši cevdzija vodnih naprav. Posestniki mlinov, žag in jezov morajo predJotžiifci sjrezke-miu poglavarstvu odlok, s katerim je bita vodina naprava dovoljena. Mnogo posestnikov nima tega odloka» bodisi, da je naprava že stoletja obstojala, bodisi, da se je odlok na na katerikoli način izgubil (požar, prodaja itd.). V občinskih mapah so vse te vodne naprave razvidne, gotovo so bile enkrat oblastveno dovoljene. Davčni vijak nas bo itak že skoro zadušil in zdaj naj plačujemo še inove komi^-sije ter dirage načrt».
Zahtevamo, da že vendar enfcrat naš zunanji urad dobi dotlične spise od okrajnega glavarstva v Velikovcu, kjer ležijo lepo spravljeni, ald pa naj bodo komisije, geo-mefcri in načrti brezplačni, ki na novo ustanovijo na papirju vodne naprave.
5.	Zahtevamo, da vlada že vendar enkrat izpolni svojo obljubo, dano prilikom odtegemja 20% pri izmenjavi kronskih bankovcev v dinerske> da se bo s temi 20% kuponi Lahlko plačeval davek. Klub naj vlado na to opozori.
6.	Zoper novi šolski načrt naučrnega ministrstva in njegovo neprimerno krivično hitro izglasovanje ter obrav navanje na celi črti protestiramo.
7.	Zahtevamo za vse šole Mežiške doline, stare glavne počitnice od 1. septembra do 31. oktobra.
8.	Protestiramo zoper krivični 2% davek ¡na dek>.
MALA OZNANILA.
Na deželi išče službe kot gospodinja ali kaj enakega (z otrokom). G. Anžel, Maribor, Strossmajerjeva ul. 3. 739
Viničarja iščem na posestvo ob Savi. Ponudbe na upravo lista pod »Sava 740«. 740
Franjo Rudi, Pesnica potrebuje deklo, katera zna dojiti, par krav in svinje opravljati.
'742
Posestnikom ali obrmikom brez otrok dam ti' letnega fanta zd svojega. Alojz Gornik, Sv. Peter pri Mariboru.
744
MHnar*kega pomočnika, po- Štirje dijaki se sprejmejo na
štenega ter treznega značaja hrano in stanovanje s pri-sprejme v delo Lešnik Ferdi- hodnjim šolskim letom pod nand. umetni mlin v Framu. strogim nadzorstvom. Naslov
764 i v upravništvu.	761
Učenka poštenih kmečkih sta-rišev z dobro šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov v upravništvu. ______747
Sprejmem takoj pridnega poštenega fanta nad 15 let starega, kateri bi imel veselje se učiti mlinarske obrti v umetnem mlinu. Učna doba 2 in pol leta. Začetna mesečna pla ča 125 D potem pa po zmožno sti do 200 D. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj. — Oglasiti se je pri Antonu Po-lanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mest«. 70Q 2—1
Pekorskega aee»ea iz poštene
hiše se sprejme ob popolnoma prosti oskrbi. Oglasiti se je na paromlinu J. Zadravec v Središču ob Dravi. 731 2—1
Za prihodnje šolsko leto vzamem 1 ali 2 dijaka na stanovanje in hrano. Električna razsvetljava, blizu šol. Naslov v upravništvu. 695 3—1
Proda se posestvo z mlinom brez konkurence. Ivan Kovač Črešnjevec 1, Slov. Bistrica.
Nov lep umetni mlin na stalni vodi se proda. Vpraša se: Ivan Kociper, Ptujska gora.
766
Prvovrstni angleški in Mtrar ski plinski koks na drobno ia
debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna.	86
Poaorl Rava« došlo blagu ve ve cene. Platno, barhenti, d rut hlačevina, svileni robci, suk-no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17 4S
Mehki okrogli le* za žago ku-
poje proti takojšnjemu plačilu Matija Obran, Loška ulica št. 15. Maribor. 664 6—1
Ishias, revmatizem zdravi g. Anton Cilenšek, Orehova vas, pošta Slivnica. Ležal sem kakor kamen na cesti in hude bolečine trpel, on me je pa s svojim aparatom popolnoma ozdravil. Zahvalim se mu tei» potom in ga vsakemu, kdor
Müller, 75«
Malo posestvo pri Rušah se z vsemi deželnimi pridelki proda ali da v najem. Naslov v upravništvu.	763
Posestvo. Kdor vzame v na- _	u _______
jem za več let posestvo, dobi iia tej bolezni trpi, najtoplej letošnji pridelek zastonj. 10 ¡še priporočam. Kari Muller oralov njiv, obdelanih, 14 ora Fram. lov travnika in 14 oralov gozda, vse v dobrem stanju. Stanovanja in hlevov dovolj, ev. prodam ali dam na pol. Hrve-tin Anton, p. Sv. Ilj v Slov. gor._ 765
Srednje velika kmetija ob Savi na prodaj. Oglasite se za naslov pri upravi lista pod >Sreča 741.<	741
Nova dvonadstropna hiša s 4 stanovanji, vodovod, vrt, hlev se proda. A. Murko v Ptuju.
755 5—1
Arondirano posestvo v Slov. goricah, tik ob okrajni cesti, 2 in pol ure od Maribora, 7 do 8 oralov, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu.	762
Eden in Četrt orala vinograda
sadonosnik, lepa hiša s hlevi in obokano kletjo se po ceni proda. Josip Baršič, Zg. Pol-skava.	752
Občni zbor Kletarskega društva v Ormožu, r. z. z o. /.; se bo vršil dne 4. julija 1926 ob 4. uri popoldne v majhni dvorani Katoliškega Domj pri kletarski gostilni. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zad-nejga občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva;
3.	Odobrenje rač. zaključka z* leto 1924. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako občni zbor ne bo ob te» času sklepčen, vrši se pol ur« pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo.	748'
Občni zbor ormoške posojilnice v Ormožu, r. z. z. n. z.; se bo vršil dne 4. julija 162S ob 2. uri popoldne v pisarni ormoške posojilnice s sledečim sporedom: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnei» zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1.1024.
4.	Volitev načelstva in nad zorslva. 5. Slučajnosti. Ako bi. ta občni zbor ob navedene» času ne bil sklepčen, vrši s*
Proda se po ceni majhno posestvo pri Karlu Kikl Zgor. Voličina, pošta Sv. Lenart v Slov. gor.	702 2—1
Zelo znižana cena! Proda se lepo posestvo, arondirano, pri
bližno 6 km od Maribora pri ¡pol ure kasneje ha istem me-Sv. Marjeti na Pesnici, 36 ora- stu in pri istem dnevnem red» lov rodovitnih njiv, travni-jtlrug občni zbor, ki veljavno-kov, goric, na glavni cesti, ob-¡sklepa ne glede na število stoječe iz gospod, poslopij: 1 .navzočih udov. Načelstv».
prenovlj. hiša za gospodarja,!	---
1 hiša za oskrbnika in velik hlev in tri viničarska poslopja in z vsem živim in mrtvim inventarjem za 460.000 D. Plačilne ugodnosti. Cenjene ponudbe na Reisman, Maribor, Vojašniška ulica 6. 730 2—1
Kmetje. Najboljše zamenjate bučne jedrce rele ali luščene in prešate z dobrim novrž-kom v tovarni bučnega olja v Mariboru, Pod mostom št. 7, Magdalenska stran. Tam dobite tudi dobre in mastne otrobi in prge po nizki ceni.
728
Harmonike, prave dunajske v
nedoseglivi kakovosti, kakor jih pri nas nikjer ne dobite in sicer polovico ceneje kakor drugod posreduje >Jugopaket< Maribor, kamor se je treba obrniti po cenike ter priložiti 1 Dinar za poštnino. Tudi ust-mena pojasnila daje pisarna v .Tezdarski ulici 5. 743 3—1
Dobroohranjena harmonika
se proda. Cena zelo nizka. — Principova ulica 4, Maribor. _745
N~ ▼an proda.
Kurie oži«
3
Pobi ie t leku-nah ta dMc*-rijah sil nararnoM t tOTind ln
glaro» «kladi!¿m
N. Hrijak, letaratr
Sisak.
MOSTIN
v izdelovanje zdrave i« iahr« domače pijače se zopet (tebi samo pri edinem izdelovatelj» Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka nI. 38. ¡Cene ene steklenice za 150 lit-
iovi voz srednje težki, oko- rov domače pijače z ran, se po zelo ugodni ceni Ino in poštnino 30 D. 758 3—1.
Franc Mikuš, Ruše.________
751 2—1
Nove bicikle 2000 do 2250 in 2500 D, plašče in zračnice gar nitura 250. 300 in 350 D, pum-pe, dežne plašče 500 in 800 D, modro galico 1 kg 8.50 D, ra-fijo 15 D. cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galanterijskega, špecerijskega in vrvarskega blaga prodaja R. NVračko, poštna hiša v Ptuju.
754 10-1
Brusimo britve, škarje nože
itd. Električna brusarna (v brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	116
Prima Diirkopp šivalni stroji in kolesa po najnižjih cenah pri Alojzu Ussar, Krekova ulica 14.'	103
Mlinska oprava: 1 četvero-valčnistol za šrotanje, isti (Porzellanvvalzenstuhl), 1 re-form-stroj za čiščenje zdroba in dunsta, 2 Eureka-stroja za čiščenje žita, 3 trijerji, več cilindrov — se proda po ugodni ceni pri Vidu Bnrg, mlin v Jurovcih pri Ptuj». 712 2—1
Velika zaloga
vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro* ----menado.---
I a gojzerci
(hribovski čevlji)
I a zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv.	znamka
saio Maribor, Koroftac.19
Lastne delavnice, najboljše ročno delo!
Inserirajte I
—
25. junija 1925.
.SLOVENSKI GOSPODAR.«
Stran 7. '
3fri—A.
ne boi strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju Stev. 24 kateri» razpošilja trpežno sukno m D 60—, močen Sevjot m D 70 —, fini kamgarn m D 90'—. Ilustrovani cenik z (rez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufaktur-ne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-«ebno kupovat, dobi nakupa primerno povrnitev vožnje. Naročila čree D 500 — poštn. prosto. Trgovci engTos cena.
Si Ptuju, Panonska ulita 5, i. n.
v stari vojašnici za magistratom, v neposredni bližini pošte je otvoril
Anton Carli, notar,
svojo notarsko pisarno kot naslednik bivših notarjev gg. Filafere, Strafelle cdnosno dr. Grobelnika.
Trm urejuje vsak dan, iVzenši nedelje in praznike od 8—12. ure dopoldne in 2.-5. ure popoldne.
mann
tfelefmina
i I»- .IiiIt0
Ed.Suppanz, Pristava
odpre v nedeljo, dne 28, t. m. svoj novi, moderno opremljeni
prodajalni lokal
0
a ®
s s a a
in se priporoča p. n. strankam glede kritja njih potrebščine v vseh pripadajočih predmetih po najnižjih cenah.
□ □ODoono
MOKA
vseh vrst, kakor:
$Soiti{*ta9 aidovi, krušna»
koruzni zdrob» otrobi
vedao v zalogi ter najceneje v trgovini
I. LovreniK & drug
v Križovcih pil Ljutomera.
«4at.'>» J»
«o-	«SuSfc -'«¿.V»-. -
Z a s t on!
in poštnine prosto se pošlje takoj krasni cenik z več tisoč slikami. — Pišite nemudoma ponj v
Prv« gorenjsko razpošiljal™
Ivan Savnik
Kranj—Slovenija. Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled.
lomače sredstvo, katero Vam je" potrebno
. -¿m
in ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazalo svoje bolečine olajšajoče dejstvo, je: LEKARNAR» JA FELLERJA ELSA-FLUID. Vrelec močil 2« skoz 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnjenj« pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer masaža potrebna! Odstrani nahod in stori neobčutljivega proti mrzlemu zraku, je enako dobro i» oči, ušesa, zobe, giavo, usta in grlo. Z zavojnino ia poštnino stanejo:
1	paket s 6 dvojnat. ali 2 specialne steklenke . .	62 O.
2	paketa s 6 dvojnat. in 2 specialne steklenke .	96 D.
3	pakete s 12 dvojnat. in 2 specialne steklenke .	130 D.
6 paketov s 18 dvojnat. in 6 specialne steklenke .	240 D.
Naročila točno naslovtii na:
liUGEN H. FELLERS lekarnar,
v Stubici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska.
Za nadopolnitev paketa se priporoča: ELSA-ŠVEDSKE KAPLJICE za želodec, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSKI SOK proti kaš-lju in bolečinam v prsih.
Ha abifdkei
Manufakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t d. kakor moške in ženske obleke po meri iz lastne prvo* vrstne krojačnice ter premog iu drva dobite proti ugodnemu odplačevanja le pri tvrdki.
DAVORIN mm M DRUGIM
družba z a, z. MarRtor,Vg]a3nSiks »L !?, pisarna 9regs?5!fava ul ?
laPORTLBNDCEMENT
v sodih po 190 kg in 200 kg, in t jut vrečah po 50 kg v vsaki množini po tovarniški ceni priporoča v nakup
TOVARNA CEMENTA ZIDAN1MOST.
»ssawiwapw!
Nalbalie ta nalvirnei« naložite sto) denar n>l
Okralni posojilnici v Ljutomeru,
ki obrestuje kranilce vloge navadne po 8'/,, večje in vezane po dogovoru tudi višje. Sprejema hranilne knjige drugih denarnih zavodov kot gotovino tez izvršuje vsa nakazila. — Tekoči računi.
Priporoča se tvrdko
J. Osolin, Laško
sa nakup Špecerijskega in manufaktumega blaga ter raznih poljedelskih strojev.	713

Notar Avgust Drukar v Celju
odslej v pisarni prejšnjega notarja B«5a rsa£ dan račun nedelj m praznikov. 623 3—-t
Posojilnica v Slovenski, Bistri J
r, z, i n, i,
otvori a 1. julijem 1925 za hranilne vlcge in za posojila (kredite)
takoii račun
z dnevnim obrestovanjem hranilnih vlog cd dneva vloge do dneva dviga ter uraduje vsako sredo~in soboto od 9.—12, ure.
NACELSTVO.
I I SVINJEEEJCI I I
Sirotka in mlečni odpadki se od danes naprej dnevno od 6. do 8. ure, 10 litrov na 1 dinar, dobijo v mlekarni
A. BERNHARD, MARIBOR, ALEKSANDROVA C 51.
mm?
ravaurazavas
je Suttnerjeva ara, kajti f^
potrebujete točno idočo ara z jakim in preciznim ustro* jem, lepo izdelano in ptt vsem tem poceni. Z uro 0<* Suttnerja boste vsekaka« zadovoljni. Tvrtka Suttn« kot jugoslovenska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobrot«
ustroja! Vse nadkriljuje znamlffi »IKO«! Zahtevajte bogat« ilustrovani cenik. Pošljite m istega samo 2 dinarja za p»« žtnino na našlo»:
TOVARN I UB H, SUTTNER
t LjcLIJanS, it Slovenija.
Priporoča se
Tiskarna s?, Cirila v Miri».
Zst poljska kpiže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrb la Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, vjer se dobijo po sledečih cenah: 63 cm veliki po 550 D, 73 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki p. 1700 D.
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 48 in 77 D, 23 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D i 40 cm po 140 D,
Stenski kx*iži
s Sovina sto podobo stanejo V raznifi velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi kpiži
s kovine, sto podobo stanejo v razniE velikosti in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
izpeljava je zelo okusna in solid ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potre* buje, ist kupi v Tisk. sv. Cirila v Maribora.

Prvovrstne goniineiermene
po ugodnih sen ah oddaja tvrdka
& ZSilAVECZ, Gornja Radgona.
Telefon 14.
713 8-1
ti priKmnite, a ko kupite raauufalčtumo bla§« ?■
ir Cel ju „Pri solncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega Bhj«. kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačefta^ tiskovino, baižun, barhent, belo platno, rujavo plafaM^ mogavice, pavola, vsakovrstno moško ter že~ ko perfh^ fcrisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in platgg platno za srajce, klot, čepice in naglavne rut«,
R» opustite le prepričati! Za obilen obisk se pri^eenUte
ALolz Droffenik
Siavni trg 9 Caij« Glavni trg 9
Postrežba točna!
Mera obilnal
Somišljeniki inserirajte 1
/


Strni 8.
aK_
Primarij Dl. IVAN MATKO
docent za interno medicino na vseučilišču t Pragi
ordinira zopet redno
Telef. 357 Maribor, Slovenska ulica 4. Telef. 357
.SLOVENSKI GOSPODAR.«
35. junija 1925.
Kuharica
katera samostojno dobro domačo hrano kuha se sprejme pri velikem trgovskem podjetju na deželi. Ponudbe z navedbo zahteve plače pod kuharica« na upravo lista. 732 %%%%%%%%%%

□ □□□□□□
APNO
ti Zagorja, Portlandcement v vsaki množini in zmkaj ■Pele. Travm» in vsa druga železnina se kupi ceneje kot drugod \ staroznaol
veletrgovini z železnino in gradivnim materijaBom
I. Andraschitz
lodnikovtrg Maribor Vodnikov irg
Tp ovski
¥ ■ 1 m m n t
se sprejme v veletrgovini
ED. SUPPANZ, PRISTAVA.
™ vs*k. vrat*
K. EARNIR ghaver
"" 8107H

Tovarna kmet. strojev.in livarna želesa
«T. Pfeifer ml«,
Hoče pri Mariboru.
Izdeluje: mlatilnice za roko, vitelj in motorno moč, vitelj za 1 in 2 konja, vejal-nice, slamoreznice, sadne mline, brane za. travnike, reporeznice itd. — Zeler.no opremo za žage venecijanerce vseh vrst, cirkularne žage, transmisije, vse litnine iz železa in kovine.
Popravilo vseh strojev in motorjev. Postrežba točna, zmerne cene. Kupuje staro vlito železo.
HI
BE

Velika efektna loterija

fi&c« '
-■•■-■m-

I «'i k'i k"i kVk"i		V"» rjj,•m | r	"i k i k	
				
sem že obnovil naročnino 1

3
g
Denar naložit«
nalbelile Sn naivarneISe grl "MS
Spodnještejerski ljudski 'posojilnici r.z.z n.z,
v Mariboru, Stolna ulica št. 6.
ki obrestaje hranilne vloge po
8% * 107»
oziroma po dogovora.
1


Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti ie edino
STOEWER-RECORD
3L.TT3D-
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno ▼ zalogi.
f Ptuju
v korist novih orgelj v cerkvi!sv. Petra in Pavla. Loterija obsega 250 lepih dobitkov v skupni yrednosti

i? 50.£00 Din,
Vrši se 29. junija 1925.'


■ -««tki
Prvi in glavni dobitek je |@p mlad koni«

t
& Šivalni stroj («Singer«) S. Kolo (bicikl)
L Cela kravja koža, ustroj, za podplate I. Polovnjak '.dna (3 hI) 8. Namizni servis
Bala belega platna (L Prašič
f. Kuhinjska garnitura
10.	Blago za moško obleko
11.	Blago za žensko obleko
12.	Žepna ura
13.	Vreča moke
14.	Klaftra drv
15.	Vsi zvezki JurčičeviH spis©* (vezanj
16.	Servis za vino
17.	Servis za piv«
18. Zaboj mila itd. itd.
Prečka stane samo 5 Din. — Dobijo se pri župnem uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju.
Naletite ti!«nap le pri
Mudskl pesojllnlcl ¥ Celin
reflistrovaii zadrugi z aeomeieoo zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarij«
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišja obre«taje. - Eentni in invalidni davek plačaj«
posojilnica,
»■■■■■■■■■•■■■■■■■BliaRIIUiaiBaiBBl[*ILBIHIBIBB
Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
9i
r-rr-rH-UT^ro.K .MIK M	K K K KK K HIMSJIM

r^f.1 r ^ ri r	V ri r-. ri r< rt .(f,1 r"k ri
L% w"JVi	W> ki k"i ti1 ki 11, j' .j! ! kli'

Zadružna gospodarska banka d. d.9
Peiramiea v Mariboru«
V lastni, novozgrajeni palači, AIeksaudrova'rcesta" 6/ pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
| fooMft^eni prodfelatee urecfe državne nun»« loterije»
s*.i
s
r< .1 rt m ri r>
'S V V	V V V ',^'/ o t v 1V rJ V» 'S v v ».'
4 li ki k i ki Uki k. k i ki ki kiki ki ki1 ki ki ki ki ki ki ki k*i kiki i'
Tbfc Tiskam« m Cirila x Mariboru,
Odgo.-orni tredmk; Jauui Godec,
Zadaja konzorcij »Štor, gospodarja«. i