Pomoč Skopju VELIKO DRUŽIN PRIČAKUJE OTROKE IZ SKOPJA 172 DRUŽIN ŽELI VZETI V OSKRBO 182 OTROK IN ODRASLIH — SAMO V CERKVENJAKU PRIJAVLJENIH 61 DRUŽIN — NAD 500 KRVODAJALCEV ČAKA NA ODVZEM KRVI ZA SKOPJE — DO 31. JULIJA PODJETJA V OBČINI PRISPEVALA IZ SVOJIH SKLADOV IN V OBLIKI ENO ALI VEČDNEVNEGA ZASLUŽKA BLIZU 2 MILIJONA DINARJEV. V politično šolo je potrebno kadrovati aktivne politične delavce Občinski komite ZKS Lenart je na razširjeni seji skupaj s sekretarji OO ZK in člani aktiva mladih komunistov v sredo 24. julija analiziral delovanje Večer ne politične šole v sezoni 1962/ 1963. Člani komiteja so ugotovili, da je bil lani dosežen znaten napredek zlasti zaradi boljšega kadrovanja v šolo. Tudi v prihodnje bo kazalo kadrovanju posvetiti vso skrb. Na seji so sklenili, da se bo v bodoče kadrovalo v VPŠ po področjih in ne toliko po osnovnih organizacijah ZK. Predvidoma naj bi šola v sezoni 1963/64 imela dva oddelka. Ene ga bi sestavljali slušatelji iz industrije, obrti, kmetijstva in sličnih gospodarskih ali negospodarskih dejavnosti, drugega pa slušatelji iz množičnih organizacij kakor so SZDL, ZMS, in druge ne glede na to, če so člani ZK ali ne, glavno, da so družbeno aktivni. Na seji so tudi sklenili, da je potrebno zavzeti strožje kriterije pri sprejemu v šolo glede na znanje. Že lani je bil izveden test, ki je pokazal, da kandidati za šolo niso bili seznanjeni niti z osnovnimi pojmi, ki jih poučujejo v osnovni šoli. Letos naj bi zato test zajemal snov," ki se bo obravnavala v Večerni politični šoli. Ustrezno gradivo se bo zato kandidatom poslalo vnaprej, da se bodo lahko na testiranje temeljito pripravili. Člani komiteja so bili mnenja, da je potrebno v bodoče okrepiti stike s tistimi, ki so šolo končali. Doslej se temu vprašanju ni posvečalo nobene pozornosti. Predlagali so tudi, da bi kazalo razmisliti o stalni delovni grupi slušateljev VPŠ s katerimi bi delal občinski komite s tem, da bi bil nekdo iz komiteja odgovoren za povezavo med absolventi VPŠ in komitejem. Na seji so tudi menili, da je potrebno pouk v šoli še boli prilagoditi konkretni občinski praksi in politiki. V tej zvezi so zlasti poudarili potrebo po obiskovanju sej organov samoupravljanja in to, da naj bi slušatelji med šolanjem pisali seminarsko nalogo, ki bi zajela praktično reševanje določenih problemov z vidika programa ZKJ. Ob koncu šole bi pa pisali zaključno nalogo. Na seji komiteja so tudi sklenili, da je potrebno s poukom začeti že meseca novembra, ne šele januarja, kakor se je to zgodilo lani in da je potrebno program razširiti na teme Programa ZKJ, metode in oblike dela ZK in ostalih družbenih organizacij. V prihodnjem šolskem letu bo potrebno vsem slušateljem omogočiti, da se bodo bolj kot doslej posluževali tudi dodatne literature zaradi lažjega in hitrejšega razumevanja snovi predavane v šoli. Podroben program šolanja bo pripravila ideološka komisija občinskega komiteja, medtem ko bo komite pred začetkom šole razpravljal o kadrovanju v VPŠ in o programu. Elementarna nesreča, ki je prizadela Skopje, naše lepo mesto na katerega je bila vsa domovina ponojsna se počasi prebuja v življenje. To je zasluga preživetih Skopljanov, kakor tudi naše domovine 'in vsega človekoljubnega sveta. Odveč bi bilo naštevanje vseh oblik pom-oči iz vseh koncev Jugoslavije in od drugod, ker je to več ah manj znano. Zato beležimo, kako -so se odzivu, da je 'potrebno pomagati, odzvali naši občani. Takoj ko so na občinskem odboru SZDL izvedeli za skopsko tragedijo, so formirali Občinski štab za zbiranje -po-moči glavnemu mestu Makedonije. Hkrati pa so pozvali vse kolektive in posameznike, naj prispevajo kolikor je v njihovi moči. Razpolagamo s podatki do 31. julija, ki pa dovolj zgovorno govorijo, da s-o tudi naši ljudje neločljivo bratsko povezani z makedonskim ljudstvom in čutijo njihovo nesrečo talko, kakor da se je njim -samim pripetila. Ljudje so pokazali vsestransko pripravljenost pomagati. Najprej so se aktivisti lotili zbiranja denarnih sredstev in -popisovanja krvodajalcev. Do konca julija je Občinski od- bor RK evidentiral 595 krvodajalcev, ki so pripravljeni kri vsak čas -oddati. Razum ji vo -je, da krvi ne b-o mogoče takoj oddati, saj je pošla posoda kamor kri shranjujejo. Kri pa bo potrebna tudi v 'prihodnjih tednih, saj so zaloge v celoti izčrpane in jih bo potrebno nadoknaditi, zato naj ne bo krvodajalca, ki se je prijavil, da bi kasneje odstopil. Kak človeški, socialistični ali bratski čut imajo naši lj-udje do prizadetih -prebivalcev glavnega mesta Makedonije pa nam najbolj pokaže podatek, da se je do konca prejšnjega -meseca prijavilo kar 172 družin, ki vzame v oskrbo 182 otrok lin odraslih. Med prijavljenimi družinami je veliko kmečkih, ki so sredi -dela, vendar s-o našli čas za vzgojo otrok. Ce bo zmanjkalo prostora za otroke v internatih, bodo o-d-dan-i v varstvo tudi nekaterim -družinam, vendar ne v takem številu kot se je prvotno -mishlo. Po krajevnih centrih se je prijavilo naslednje število družin, ki želijo vzdrževati prebivalce Skopja: Cerkvenjak 61. Lenart 36, Zg. Ščavnica 32 in Gradišče 20. (Nadaljevanje na 5. strani) domači i Huda nesreča je pred dnevi prizadela glavno mesto bratske republike Makedonije. Naravne sile so znova presenetile človeka ter ga hudo prizadele. Skopje je ena sama velika ruševina, toda to ni najhujše, kar je lahko prizadelo to mesto naše domovine. Pod ruševinami je našlo smrt več sto ljudi, število ranjenih pa gre v tisoče. Velika katastrofa v Skopju je bolno odjeknila v srcih vseh jugoslovanskih narodov, z žalostjo in prizadetostjo pa so vest o veliki nesreči prebirali ali poslušali tudi širom sveta. Hudo prizadeti prebivalci ponesrečenega mesta, ki so ga v minulih dneh imnmali tudi »mesto smrti« pa niso ostali v nesreči sami. Takoj, ko se je po državi zvedelo za nesrečo, je pričela v Skopje prihajati z vseh koncev Jugoslavije materialna, finančna in moralna pomoč. Transfuzijske postaje niso mogle sprejeti vseh, ki so se prijavili, da bi s svojo lastno krvjo pomagali nesrečnim meščanom porušenega Skopja, delovni kolektivi so poslali strokovne ekipe, da bi pomagale reševati ponesrečence iz ruševin, jugoslovanska armada je bila med najbolj požrtvovalnimi reševalci, prispevala pa je tudi znaten del prve pomoči. Tudi svet je pokazal svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom. Iz najrazličnejših držav so letala, vlaki in kamioni pripeljali v Jugoslavijo zdravila, odeje, šotore, reševalne ekipe itd. Na ruševinah Skopja pa te dni raste novo mesto, v katerem bo zaživelo spet življenje. Te dni so v Moskvi zunanji ministri treh atomskih sil ZDA, SZ in Velike Britanije podpisali sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov v vesolju, atmosferi in pod vodo, ki so ga pred tem parafirali šefi delegacij omenjenih treh držav ob zaključku tristranskih jedrskih razgovorov v Moskvi. Dogodek v sovjetskem glavnem mestu je vsekakor zgodovinskega pomena okrepitev miru na svetu ter za to, da ne bi več zastrupljali ozračja z radioaktivnim izžarevanjem ob jedrskih poskusih. Nekoliko pa kali ugodno in obetajoče vzdušje v mednarodnem političnem življenju, ki ga je čutiti po uspešnih moskovskih jedrskih razgovorih, dejstvo, da Francija trmasto vztraja pri svoji odločitvi — zgraditi moramo lastno jedrsko silo, ki baje zagotavlja francoski deželi »varnost«, in kar je bolj verjetno, enakopravnejši status v »klubu atomskih sil«. De Gaulle je izjavil, da bo njegova država nadaljevala s poskusi ne glede na sporazum v Moskvi. Kam je šel denar zbran za prizadete po toči v naši občini? Na zadnji seji Občinskega odbora SZDL Lenart je bilo podano zaključno poročilo o poteku akcije zbiranja in delitve sredstev za prizadete po toči v Voličini, Zavrhu, Selcih, Cerkvenjaku in Gradišču. Iz podanega poročila izhaja, da je bilo v navedenih krajih razdeljeno 8.981 kg moke v vrednosti 627.504 din, 1.196 kg sladkorja v vrednosti 203.381 din in 2.983 kg makaronov v vrednosti 356.734 din. Skupaj je občinski štab razdelil nad 13 ton živil v vrednosti 1,187.619 din. Prebivalci na neogroženih področjih so prispevali kmetijske pridelke v vrednosti 160 tisoč din brez Zg. Ščavnice, čeprav so se pismeno obvezali za prispevek v višini 800 tisoč din. KZ Lenart je bilo izplačano za razliko med merkantilno in semensko pšenico, ki so jo lani dobili prizadeti po toči, 873.390 din. Na tekočem računu je ostalo še 482.269 din. Ta sredstva je Občinski odbor SZDL Lenart na zadnji seji odstopil po potresu prizadetemu Skopju z obrazložitvijo, da so to prispevali prebivalci prizadeti po toči iz naše občine, katerim je bila ta pomoč dejansko prvotno namenjena. SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL LENART Občani naj bi se v večjem številu vključili v SZDL Na zadnji razširjeni seji Občinskega odbora SZDL Lenart so bila na dnevnem redu organizacijsko — politična vprašanja. Uvodne misli za razpravo je povedala tov. Jelka Firbas, sekretarka občinskega odbora SZDL. Iz razgovora tov. Firbasove in ostalih diskutantov je razvidno, da je osnovni problem v delu SZDL v tem, da je v to organizacijo v občini Lenart vključenih še vedno malo občanov, ki imajo pravico po statutu biti člani SZDL. Po podatkih je v SZDL vključenih samo 35 odstotkov občanov, kar predstavlja hkrati najnižji odstotek v Sloveniji, kakor kaže pa tudi v Jugoslaviji. Na drugi strani pa ne bi mogli trditi, da je zavest naših delovnih ljudi na tako nizki politični ravni, obratno. Volitve so pokazale, da so naši ljudje pripravljeni delovati v smeri izgradnje socializma. Na seji so enoglasno ugotovili, da krajevne organizacije SZDL za razširitev članstva niso dovolj storile, zlasti so se premalo povezale z mladinsko organizacijo, odkoder bi lahko črpali dela voljan kader. Po daljši razpravi so sklenili, da je potrebno angažirati za širitev organizacije SZDL aktivi: ste, ki so sodelovali pri volitvah in, da je potrebno članstvo v najkrajšem času razširiti na 70 odstotkov. Člani občinskega odbora SZDL so se lotili tudi razprave o delu sekcij in podružnic. Ugotovili so, da sekcije niso najboljše delovale in, da jih bo potrebno kadrovsko okrepiti ter izdelati ustrezne programe. Na drugi strani bo potrebno razmisliti, katere sekcije so dejansko odraz krajevnih potreb, ostale pa je potrebno razpustiti, ker so samo na papirju. Čedalje bolj pa se kaže potreba po sekcijah za zunanjo politiko v Zg. Ščavnici, Benediktu in Jur. dolu, zato predlaga občinski odbor SZDL, da se v omenjenih krajih imenovane sekcije čimprej ustanovijo. Delovanje podružnic doslej ni bilo kdove kako vidno. Večina se namreč spoh ni sestajala. Občinski odbor SZDL je na seji sprejel priporočilo, da vse krajevne organizacije SZDL temeljito proučijo, v katerih krajih kaže ustanoviti podružnice in kako poživeti delo obstoječih. Pri ustanavljanju novih podružnic je predvsem potrebno misliti na vsebino dela, kar naj bo pogoj za uspešno deloi podružnice. DOPISUJTE [/ »Datnate nai/icc« i Razgovor v uredništvu »Domačih novic« ŽETEV S KOMBAJNI IMA MNOGE PREDNOSTI — Ha donosi pri pšenici na zad ružnih površinah boljši — najbolje se je obnesla francoska pšenica Etual. V našem uredništvu so se zbrali na razgovor o letošnji setvi, žetvi in pripravah na jesensko setev tovariši Ivan Ver-boten, direktor KZ Lenart, Ivan Knuplež, direktor KZ Zg. Ščavniea in Slavko Levačič predsednik ZS KZ Lenart. NA SPOMLADANSKO SETEV SO SE ZADRUGE ZADOVOLJIVO PRIPRAVILE Ivan Verboten: V času priprav na spomladansko setev je KZ Lenart delala na združitvi kmetijskih organizacij, zato priprave na setev objektivno niso bile temelj ito izvršene. Predvsem smo morali izdelati setvene plane in na podlagi teh ugotoviti potrebe po semenskem blagu, gnojilih in zaščitnih sredstvih. Nabavili smo dovolj semena odlične kvalitete, saj je na primer koruza Viskozen 355 kalila 98 do 100 odstotkov. Priprave so bile za setev Slavko Levačič: Glede umetnih gnojil bi pripomnil, da kooperanti niso umetnih gnojil pravočasno nabavili in so čakali Skrajni rok, ko bi jih že morali uporabljati. Na drugi strani je letošnja zima prispevala k temu, da so tudi ne-kooperanti jemali večje količine umetnih gnojiil, zato ni čudno, če so sprva pošla. Ivan Verboten: Kljub temu, da je na splošno primanjkovalo umetnih gnojil, smo v KZ Lenart gnojila za osnovno gnojenje pra- Žetev s kombajnom ima prednost pred žetvijo s traktorjem najbolj pomanjkljive pri zasebnih proizvaj al-cih-pogodbenikih. Ti so še vedno v precejšnjem obsegu sejali lastno in nekvalitetno seme. Ivan Knuplež: V KZ Zg. Ščavniea smo se na spomladansko setev zelo dobro pripravili. Zima nam je preprečila, da nismo mogli pravočasno posejati koruze in drugih spomladanskih kultur. Na razpolago smo imeli zlasti dobra semena koruze in krompirja. Slavko Levačič: Če so priprave na spomladansko setev dobro potekale v kmetijskih zadrugah, tega ne bi mogel trditi za vse kooperante. Posamezni kooperanti še vedno ne razumejo ali inočejo razumeti, da je potrebno upoštevali vse agrotehnične ukrepe. Poudarjam, da se je posameznim kmetovalcem-fcooperantom to maščevalo, zlasti tistim, ki so sejali lastno koruzo, ki -so jo morali pozneje dosajevati, kar je seveda občutno vplivalo na čas zo-ritve. Kljub pomanjkanju umetnih gnojil je bilo potrebam zadoščeno Ivan Knuplež: Pri nas v Zgornji Ščavnici umetnih gnojil za spomladansko setev ni primanjkovalo. lUmetna gnojila -smo v zadostnih količinah nabavili že v jeseni. vočasno nabavili. Slabše je bilo z dušičnimi gnojili za dognojevanje ozimnih žitaric, ki jih je bilo letos še posebej potrebno izdatno gnojiti. Zaloge gnojiil s katerimi smo razpolagali, smo sorazmerno glede na površine razdelili po proizvajalnih okoliših. Ko so zaloge pošle, smo morali čakati na niitro-monkal, ki ga ini bilo na domačem tržišču. Iz uvoza je naša zadruga dobila umetna gnojila med prvimi ter jih je takoj razdelila. Vse kaže, da bo umetnih gnojil za jesensko setev dovolj, vendar priporočamo, da zasebni -kmetovalci umetna gnojila naročijo pravočasno, naj ne čakajo do takrat, ko jih bodo že potrebovali. Kooperanti, ki jih je lani prizadela toča, so dobili seme po nižji ceni Ivan Verboten: Semenska pšenica je pred spomladansko -setvijo stala 75 din kg; zasebni kmetovalci - kooperanti, iki jih je lani prizadela toča, so dobili semensko pšenico po ceni -60 din kg. Po taki ceni so dobili seme pod pogojem, -da odda jo letos-do septembra za to vsoto merkantilno pšenico ali druge kmetijske pridelke. V poštev pri-de tudi živina. Nekateri kmetovalci, ki jih je prizadela toča, so tudi letos imeti smolo, -saj jim je zima vzela precej pridelkov. V KZ Lenart različni ha donosi pri pšenici Ivan Knuplež: V KZ Zgornja Ščavniea so se pridelki -pšenice v lastni proizvodnji sukali od 40 do 50 centov po ha. V koperaciji je bil pridelek pšenice nekoliko nižji. Glede na letošnjo hudo zimo smo pričakovali, da bo pridelek pšenice še znatno nižji. Spomladi smo morali precej površin podorati in posejati s spomladanskimi kulturami. Površine, ki smo jih pustili zasejane s pšenico, so dale primeren pridelek, čeprav smo na manjšem številu parcel pridelali samo 20 centov na ha. Zlasti se je dobro obnesla pšenica Etiol. Na vsak način se bodo vložena sredstva v proizvodnjo pšenice izplačala. Ivan Verboten: V lenarški zadrugi smo na lastnih površinah dosegli različne donose na posameznih površinah. Temu je predvsem vzrok huda in dolga zima. V Porčiiču in Benediktu simo na nekaterih površinah dosegli tudi do 42 centov na ha. Na nekaterih bolj nižinskih njivah, ki -so bile v jeseni in spomladi dalj časa poplavljene, je pridelek seveda veliko nižji. V lastni proizvodnji -smo pri pšenici dosegli povprečen pridelek 27 centov na ha, medtem ko so zasebni 'kmetovalci — pogodbeniki pridelali do 21 centov na ha. Glede na vložena sredstva in delo, nismo dosegli pridelka, kot smo ga predvidevali. Kljub temu smo s pridelkom zadovoljni glede na vremenske razmere, saj smo celo računali na nižji pridelek. Da smo dosegli omenjene ha donose, je vzrok v doslecinem upoštevanju agrotehničnih ukrepov. Slavko Levačič: V pogodbenem sodelov-ainju so bili pridelki pšenice različni. Tisti kooperanti, ki so pravočasno poskrbeli za umetna gnojila, so uspeh donos izboljšati. V posameznih primerih so kooperanti pridelali tudi do 38 centov pšenice na ha. NAJBOLJ SO SE OBNESLE FRANCOSKE SORTE PŠENICE Ivan Verboten: Na površinah KZ Lenart so se najbolj -obnesle italijanske sorte pšenice in francoska sorta Etual. Francoska sorta Etual in italijanska pšenica Leonardo kaže, -da sta najbolj donosni za Slovenske gorice. Bolj znana italijanska sorta San Pa-store je letos mnogo bolj odpovedala kot Leonardo. F-ra-ncoska-sorta Etual je preteklo zimo dobro vzdržala in v precej primerih obrodila! tudi do 40 centov po ha. Ivan Knuplež: V KZ Zg. Ščavniea se je najbolj odrezala in dobro -prezimila francoska sorta pšenice Etual. Ker je dobro prezimila, je razumljivo dala tudi najvišji pridelek. Pri inas se je dobro obnesla tudi Italijanka San Pa-store in Leonardo. (Nadaljevanje na 3. strani) Žetev s kombajnom ima mnoge prednosti (Nadaljevanje z 2. strani) PRI ZASEBNIH KMETOVALCIH BI PRIDELKI PŠENICE LAHKO BILI VEČJI Slavko Levačič: Pri zasebnih kmetovalcih bi ibil letošnji pridelek pšenice lahko višji. Kmetovalci bi morali površine zasejane s pšenico, ki zaradi zime ni kazala vsaj minimalnega pridelka, podorati in izkoristiti za spomladanske kulture. V KZ Lenart so to storili, zato je tudi višji pridelek. Večina kmetov pa je pustila, kar je od zime ostalo. ŽETEV S KOMBAJNI JE ENKRAT CENEJŠA Slavko Levačič: Zanimivo je, da se je žetev s kombajni zelo uveljavila pri kooperantih. Ce je pridelek žitaric zares dober, se žetev s kombajnom vsekakor izplača. Ce primerjamo ročno žetev in žetev is kombajnom na ha ugotovimo, da za žetev na tej povnši-ni potrebujemo 10 žanjcev. Tudi za nilačev bodisi z mlatilnico ali na ročni pogon potrebujemo 10 ljudi. Ce vsakemu delavcu plačamo po 700 din, kar je že v navadi pri kmetih in če itudi obračunamo hrano, nas tak način žetve in spravila pridelka stane 14 tisoč din na ha. Ce mlatimo z mlatilnico, kar že večina dela, je potrebno oddati določeno merttoo. Ce računamo 10 odstotno merico od pridelka 3 tisoč kg na ha, to znese 300 kg po 50 din 15 tisoč din. Tako nas stane dejansko stari način žetve in mlačve na mlatilnico 20 tisoč din na ha, medtem ko je žetev s kombajnom znatno cenejša. Kombajn kot je pokazala praksa, žanje ha veliko površino 3 ure, kar stane 15 tisoč din. Upoštevati pa je potrebno, da hkrati opravi vse delo in v krajšem času. Kako daleč so priprave za gradnjo Tovarne sadnih koncentratov. Rad bi imel verodostojno pojasnilo? F. V. SP. Porčič Za tovarno sadnih koncentratov so bili načrti izdelani že pred petimi leti. V tem času se je na tržišču spremenilo stanje in je zato potrebno sedaj tehnološki proces proizvodnje spremeniti tako, da bo proizvedeno blago u-strezalo potrebam tržišča. Tovarno bo gradila »Metalna« iz Maribora s svojimi kooperanti. Glavni kooperant je tovarna »Jedinstvo« iz Zagre-ka, ki je tudi prevzela nalogo, da bo izdelala potrebne študije glede novega tehnološkega procesa proizvodnje in opreme tovarne. Med predstavniki Občinske skupščine Lenart, KZ Lenart, Metalne in Jedinstva je bil sklenjen sporazum, da bo omenjeni predlog izdelan in dostavljen do 15. 6. 1963 investitorju. INa številne intervencije smo dobili dne 25. julija 1963 sporočilo iz Metal- Ivan Knuplež: Drži, da je žetev s kombajnom enkrat cenejša. V zadrugi v Zg. Ščavnici smo imeli svoj čas kombajn znamke Emag. ki pa je bil zelo velik in za naše pogoje ni odgovarjal. Namesto tega kombajna smo kupili manjši kombajn domače proizvodnje Zmaj, ki nam zelo dobro služi. Kombajn se na našem območju uveljavila tudi zaradi stalnega pomanjkanja delovne sile pri zasebnih kmetovalcih. Ivan Verboten: V KZ Lenart bomo kmetijsko mehanizacijo za žetev še povečali, ker je praksa pokazala, da je prav v konici kakršna je žetev, potrebnih več strojev za to opravilo. Zlasti so nam potrebni sodobni stroji kakor so kombajni, tako da žetev čimprej opravimo in nismo odvisni od sezonske delovne sile, ki jo je itežko dobiti. Z ZAVESTNIM ZAVZEMANJEM ZA IPO VEČANJE KMETIJSKE PROIZVODNJE BO LAHKO PRIHODNJA ŽETEV ŠE BOLJŠA Ivan Knuplež: V KZ Zg. ščavnica se že intenzivno pripravljamo za jesensko setev. Na zadnji seji našega kolegija in na zadružnem svetu smo obravnavali akcijski program jesenske setve in plan setve. Naročili smo že dovolj ne količine umetnih gnojil 'in kvalitetnih semen. Površin setve s pšenico ne bomo večali. Sejali bomo na 160 ha pšenico v kooperaciji, na okrog 30 ha na lastnih površinah. Za zmanjšano setev pšenice srno se odločili predvsem zaradi nameravane hitrejše preusmeritve v živinorejo in bomo zato vse ostale površine podredili potrebam živinoreje. Slavko Levačič: Glede jesenske setve bi priporočal kmetovalcem — kooperantom naj v celoti upo- ne, da bo vsa potrebna dokumentacija gotova do prvega avgusta in za takrat Metalna sklicuje sestanek vseh sodelujočih na katerem bomo izbrali tisto varianto izgradnje, ki bo najprimernejša za naše pogoje. Kako bodo potekale nadaljnje priprave in o začetku ;graidnje, bomo sporočali preko našega časopisa. V Voličini že težko čakamo na mostno tehnico. Nekaj se je sicer urejevalo, vendar je sedaj delo zaostalo. Čudno se mi tudi zdi, da za tehtnico niso našli bolj primernega prostora. Kdaj se bo z delom nadaljevalo? M. P. Zg. Voličina Kmetijska zadruga Lenart je prevzela postavitev mostnih tehtnic v Voličini in Lenartu. V Voličini je dograjeno tako daleč, da lahko začnemo z montažo tehnice. Ker bo v Voličini montirana mostna tehtnica iz Lenarta, pa le-'te ne moremo prej odpeljati, dokler ne bo v Lenartu postavljena druga števajo vse agrotehnične ukrepe. Naj se ne bi več dogajalo, da bi umetna gnojila, ki jih je zadruga dobavila, uporabljali za vse druge kulture samo ne za pšenico, za katero je bilo gnojilo namejeno. Ivan Verboten:: Ze julija meseca smo v KZ Lenart začeli s pripravami za jesensko setev. V lastni proizvodnji bomo delno povečali površine s krmo ina račun pšenice iglede na predvideno dokončno izgradnjo hlevov s kapaciteto 1.200 pitancev v prihodnjem letu. Za jesensko setev imamo zagotovljena semena in umetna gnojila. Proizvajalni okoliši imajo nalogo, da sklepajo pogodbe o kmetijskem proizvodnem sodelovanju. Sklepanje pogodb je nekoliko zaostalo zaradi preobremenjenosti kmetov z delom v ,kmetijstvu. Upamo pa, da bodo kmetje pogodbe sklenili do 15. avgutsa, da jim bo zadruga lahko pravočasno .poskrbela zadostne količine kvliltet-nega semena, kar je najvažnejši pogoj za večjo proizvodnjo. Čeprav imamo na zalogi umetna gnojila, je bolje pogodbe prej skleniti, .da se ne bi morebiti zgodilo, da bi kooperant iskal [gnojilo, ko bi ga evantuetoo zmanjkalo. Letos se nameravamo boli kot doslej posluževati že znanega načina pogodbenega sodelovanja, to je delitve po vloženih sredstvih. Sklepali bomo take pogodbe, ki bodo zadrugo zavezale, da opravlja žetev 'in mllatitev. Tak način kooperacije ho za kmetovalce najbolj donosen. Računamo, da bo prišlo obdelovanje zemlje za 60 odstotkov cenejše, če bi kmetje površine združili zaradi obdelave in ob tem seveda ostali še naprej lastniki svoje zemlje. Na ta način bi bil pridelek za 50 odstotkov večji. To je mogoče doseči, če foodo kmetje pokazali več dobre volje. O priravah na tehtnica z večjo nosilnostjo. Tudi v Lenartu je vse pripravljeno za gradnjo 'tehtnice, ni še pa dokončno odrejena lokacija, ker na starem mestu po urbanističnem načrtu ne more biti. Talkoj ko -dobimo lokacijsko odločbo za mostno tehtnico v Lenartu, bomo začeli z gradnjo tehtnice v Voličini in Lenartu. Kar se itiče lokacije v Voličini naj omenimo, da so pri izbiri gradbenega prostora sodelovali 'predstavniki krajevnega odbora. Zakaj se žaga ne urejuje na mestu, kjer ima kmetijska zadruga svojo šupo. To je tik magistrate. Zdi se mi, da bi to bilo bolj primerno mesto kot je v Porčiču? A. Ž. Lenart Prvotno je bila predvidena lokacija za žago za razrez lesa v šupi, ki služi za shranje-nje embalaže. Po temeljiti analizi, ki so jo izdelali strokovnjaki, smo morali izbrati drugi prositor, ker je na tem zemljišču visoka talna voda in je preblizu magistrate. Na splošno pa večina zainteresiranih obravnava sedanjo lokacijo žage. Ivan Verboten direktor KZ Lenart jesensko setev o v naši zadrugi razpravljali že vsi ustrezni organi. Izdelali smo enoleten kolobar za vso zadrugo. Ta ukrep je bil nujno potreben, glede na združitev kmetijskih organizacij. PRVE DNI MESECA AVGUSTA BOMO PO PROIZVAJALNIH OKOLIŠIH IN VASEH SKLICALI SESTANKE KMETOVALCEV, NA KATERIH BOMO GOVORILI O PRIPRAVAH NA JESENSKO SETEV. Ce se bodo tudi organizacije SZDL vključile v naloge v zvezi z jesensko setvijo, uspeh ne bo izostal. Razgovor priredil: Tone Štefanec Slika: Mirko Brumen Mesto delavske univerze v občinskem statutu Osnutke občinskih statutov delavske univerze obravnavajo zelo različno. To kaže na nerazčiščene pojme o vlogi teh ustanov v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja. Za razliko od drugih izobraževalnih ustanov je treba dati predvsem poudarka družbeno politični vlogi, ki jo imajo te ustanove v občini pri usposabljanju občanov za opravljanje družbenih funkcij. Delavsko univerzo ne moremo pojmovati kot institucijo, ki dela na področju splošnega in strokovnega izobraževanja, temveč predvsem kot ustanovo, ki je sestavni in nepogrešljivi del samoupravnega mehanizma v občini, predvsem v smislu usposabljanja občanov za opravljanje vseh tistih družbenih opravil, ki jih uzakonjujejo ustava, občinski statut in samoupravni predpisi delovnih organizacij. V občinskem statutu bi bilo potrebno določneje povedati, za katero dejavnost bo občina delavski univerzi zagotovila sredstva iz družbenih skladov, oziroma za katere dejavnosti naj prispevajo koristniki sami (kolektivi in posamezniki). Pri tem je potrebno dosledno osvojiti načelo stalnega izobraževanja, ki ga zahteva hiter tehnični in družbeni razvoj, ne pa se omejevati samo na dopolnjevanje znanj, ki si jih morajo ljudje osvojiti v času svojega rednega šolanja. Prav tako ne bi smeli izobraževalno vsebino delavske univerze omejiti na prosvetiteljske naloge. Iz družbenih sredstev naj bi se tej ustanovi zagotavljala tudi sredstva za razvoj materialnih in kadrovskih pogojev. Razen delavske univerze se z izobraževanjem odraslih bavijo tudi druge ustanove (izobraževalni centri, osnovne šole itd). Menimo, da bi bilo potrebno v statutu občine našteti vse te ustanove, opredeliti njihove naloge in tudi pokazati možnosti za njihov nadaljnji razvoj, oziroma za nastanek in razvoj novih ustanov. V statutu je potrebno tudi razčistiti pojme, kaj na primer spada v poglavje o kulturi in prosveti s področja izobraževanja in kaj v širše izobraževanje. To so izvlečki — sestanka, ki ga je sklicala Zveza DU Slovenije, kjer so razpravljali tudi o osnutku statuta naše občine. Navedli smo tiste dele iz zapisnika, ki so značilni tudi za občino Lenart. (Vprašujete - odgovarjamo V BESEDTjgptiSl Letošnji občinski praznik v znamenju številnih prireditev Pred kratkim je Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL Lenart imenoval člane pripravljalnega odbora za letošnji občinski praznik). Pripravljalni odbor se je 30. julija sestal na prvi seji, kjer so člani razpravljali o obsegu praznovanja in konkretno o programu. Pred tem pa so iz svoje srede izvolili tov. Eda Zorka — Mihca za predsednika pripravljalnega odbora. Po predlogu, ki ga je načelno osvojil pripravljalni odbor, naj bi bil letošnji praznik v znamenju številnih prireditev v počastitev 20-letnice ustvaritve prvih temeljev nove Jugoslavije. Letošnji občinski praznik bo pomenil tudi prelomnico v komunalni dejavnosti središča občine, saj se predvideva otvoritev ceste skozi Lenart, gostilne »Grozd« in kulturnega doma. Po predlogu pripravljalnega odbora naj bi občinski praznik trajal teden dni, to je od 20. septembra do 6. oktobra, ko vsako leto slavimo občinski praznik v spomin na ustanovitelje prvega odbora OF v Lenartu. V tednu kulture naj bi se po vseh večjih krajevnih centrih občine vrstile kulturne in športne prireditve. V tednu pred 6. oktobrom naj bi bilo dvoje posvetovanj o živinoreji in sadjarstvu kot izraziti gospodarski panogi v naši obči- ni. Ta posvetovanja bi bila povezana z nalogami v zvezi s sedemletnim družbenim načrtom. Člani pripravljalnega odbora so bili mnenja, da bi kazalo organizirati Slovenjegoriški potrošniški sejem ali razstavo živine. Na predvečer občinskega praznika v soboto 5. oktobra bo po predlogu organizirana večja prireditev pod naslovom »O NAŠI LEPI DOMOVINI«. V programu bodo sodelovali manjši in starejši občani v nedeljo 6. oktobra naj bi bilo predvidoma večje zborovanje na prostem, ki bi se ga udeležili prebivalci iz vse občine. Za ta dan bi pa tudi organizirali razstavo o NOB na Štajerskem oziroma v naših krajih. Poleg tega bi se to nedeljo dopoldne zvrstil še partizanski napad obveznikov predvojaške vzgoje in rezervnih ofocirjev v sodelovanju s civilno zaščito in RK. Pohod po partizanskih postojankah v naši občini, parada motornih vozil v lasti delovnih organizacij in zasebnikov in drugo. V nedeljo 6. oktobra naj bi se srečali tudi borci in Slovenje-goriškega območja, ki bi jih sprejel predsednik občine. Poleg tega bi še bile v času pred občinskim praznikom razne druge prireditve, kakor modna revija in drugo. Lov v občini Lenart (Nadaljevanje s prejšnje št.) Razen ostre zime je področje Lovske družine Voličina bilo v lanskem letu močno prizadeto še po toči. Lovska družina tudi te elementarne nezgode ni upoštevala ter je lovila prav tako kot takrat, ko ni bilo elementarnih nezgod. Omembe vreden je lovski turizem, ki se v naši državi vedno bolj razvija. Lovski turist, ki prihaja v našo državo, si želi razvedrila in bogatega lovskega užitka. V določeni meri imu vse to lahko nudijo Slovenske gorice. Turist, ki se je odločil za lov, s tem da vstopi v lovišče, plača primerno lovsko takso. Vse te takse se morajo plačati v dolarjih. Če želi gost vzeti divjačino s seboj, pa jo mora plačati po dnevni tržni ceni v dinarjih. Vsaki družini se splača, da del svojega namenjenega odstrela odstopi inozemskim gostom ter tako pripomore k zbiranju deviznih sredstev, ki so izrednega pomena za naše gospodarstvo. Z lovsikiim turizmom je povezana gradnja lovskih koč, ki naj bi nudile gostom primerno zavetišče in prenočišče in razvedrilo. Mnogo govora je bilo prav o gradnji lovskih koč, vendar smo mnenja, da ne bi bilo prav, da vse lovske družine pristopajo h gradnji lovskih koč. Gradnja primerne lovske koče, ki bi lahko nudila gostu primerno oskrbo, je za posamezno družino po eni strani predraga, na drugi strani pa ekonomsko neumestna. Lovsko kočo ali lovski dom, .bi se inaj v občini gradil eden, po možnosti v neposredni bližini Lenarta. Mnenja smo, da bi za to bil zelo primeren Švicarski dvor, kjer bi se lahko adaptiralo bivšo gostilno, jo nadgradilo v lovskem stilu — lesena nadgradnja. Gospodarska poslopja bi se lahko preuredila v garaže in ostale potrebne pritikline. Razumljivo je, da bi ta lovski dom služil vsem družinam naše občine in da bi bilo potrebno združiti sredstva v skupno investicijo. V domu bi se lahko uredili primerni gostinski prostori, preno-čšča in pisarniški prostori za potrebe lovstva in ribištva. O zadevi bo potrebna temeljita razprava na skupnem sestanku vseh starešin novih lovskih družin. Bazenska konferenca, ki je bila nedavno v Lenartu, je odkrila marsikatero nejasnost v družic nah, ter bodo sklepi in napotki te konference smernice za nadaljnje delo družim. Daljša razprava je tekla o formiranju občinske lovske zveze s sedežem v Lenartu. Obstoječa pravilla Republiške lovske zveze trenutno ne predvidevajo takega foruma, zato se je pristopilo k drugi obliki formiranja predstavniškega organa vseh lovskih družin. Formirano je bilo bazensko vodstvo v katerega deligiira vsaka lovska družina po enega predstavnika. Vodja tega organa je bazenski vodja, ki ga določi okrajna lovska zveza. V lenarški bazen bi se naj vključila tudi lovska družina Jakobski dol. Vse družine, so bile na tem posvetu — konferenci zadolžene, da takoj sporočijo imena svojih predstavnikov, — vendar še tega nobena družina ni sporočila. Kot je izzvenelo iz izjav posameznikov na tej konferenci, posamezne družine niso preveč zainteresirane za tak skupen lovski forum, verjetno iz razloga, je pač bolje, če nadzorni organ ni preblizu. V (Nadaljevanje na 5. strani) Turistično društvo v Zavrhu je 21. julija letos odkrilo generalu Maistru spominsko ploščo. Maister se je v Zavrhu večkrat zadrževal na oddihu. Na sliki: Maistrovi borci med polaganjem vencev pred ploščo Na dan otvoritve so se med prvi ni povzpeli na razgledni stolp od leve proti desni Franjo Muršec, Jelka Firbas, Ing. Borut Maister in Janez Karo. Ing. Borut Maister je izdelal načrte za stolp in vodil vsa strokovna dela do končne izgradnje. 21. julija so Zavrhčani pripravili vrsto prireditev, ki se jih bodo domačini in gosti še dolgo spominjali. Gostovale so tudi nekatere druge skupine iz Lenarta, Korene in Tomaža pri Ormožu. Na sliki: »Završki fantje« z završko Katico v sredini, ki ji je general Maister posvetil svojo znano pesem. Množica ljudi na slovesnosti v Zavrhu Kot smo v zadnji številki že poročali, se je v nedeljo, 21. julija zbrala v Zavrhu množica ljudi k otvoritvi turistične postojanke in proslavi Dneva vstaje. Prireditve v počastitev krajevnega praznika Voličina so se začele že v soboto, 20. julija. Bogat kulturni in športni program je pripravila voličinska šola in telesno vzgojno društvo tega kraja. V programu so pokazali s pomočjo epidiaskopa razvoj NOB v Voličini in nasploh pri nas. Predvajanje je spremljala ustrezna glasba, kar je lepo učinkovalo. Sledil je še dramski prikaz iz NOB, nastop mladincev v preskokih in slovenski film »Dolina miru«, ki so ga številni gledalci gledali brezplačno. Pred pričetkom kulturnega programa so pripadniki predvo-jaške vzgoje skupaj z rezervnimi oficirji in podoficirji izvedli improviziran napad na Voličino. Po uspeli vaji predvojaške in rezervnih častnikov se je zbrala množica ljudi pred spomenikom žrtev fašističnega terorja, kjer je o pomenu Dneva vstaje in krajevnem prazniku govoril Konrad Rebernik, predsednik KO SZDL. Pripadniki predvojaške vzgoje pa so izstrelili častne salve. Nedeljsko popoldne so se začele prireditve na Zavrhu. Okrog 15. ure je slovesnosti začel predsednik Turističnega društva Zavrh tov. Janez Karo, ki se je zahvalil za sodelovanje pri izgradnji razglednega stolpa, predstavil pa je tudi tesarje, ki so stolp zgradili. Iznenada so po Završ-škem grebenu pripeli završki fantje (člani pevskega društva iz Lenarta), oblečeni v bele srajce in predpasnike. Pred improvizirano kmečko kočo ob stolpu so zapeli dobro znano Maistrovo pesem »Ko Završki fantje na Selce gredo ...« Množica okoli stoječih gledalcev je izvajalcem navdušeno ploskala. Kmalu se je na častni tribuni pojavil prvi govornik. To je bil Franjo Muršec, predsednik Občinskega odbora SZDL, ki je govoril o Dnevu vstaje in naši povojni graditvi. Hkrati je izrazil vse priznanje vsem, ki so kakorkoli prispevali h gradnji razglednega stolpa. Tako je menda vsakdo zase sklenil, ko se je v nedeljo 21. julija ali celo naslednji dan poslavljal od prijazne Vasice Zavrh. Bilo je lepo, nam je marsikdo zaupal. Sicer pa kako naj bi tudi bilo, ko pa so Zavrčani tako pripravili, da se zares nihče ni mogel pritoževati. Vreme je bilo kot nalašč lepo, tako, da so se ljubitelji narave naužili završkih lepot, ki jih ni malo. Program je bil pester in za naše razmere gotovo edinstven ter nepozaben. Seveda tudi postrežba ni mnogo zaostajala. Veselje je zavladalo na Zavrhu, ko so se pojavili Planšarji. Množica ljudi jih je poslušala kar stoje dobri dve uri. Igrali pa so kot za stavo, čeprav se jih ni na vseh krajih najboljše slišalo zaradi okvare na ozvočenju. Toda tisti, ki se nad njimi najbolj navdušujejo, so gotovo prišli na svoj račun. Obe plesišči sta bili LOV V OBČINI LENART (Nadaljevanje s 4. straini) družinah Voličina, Jurovski dol in Sčavnica zadeve niso urejene kot bi to moralo biti. Konkretno družina Voličina je sprejela sklep o pristopnini, tako da pristopnina znaša 20.000 din. Razumljivo je, da tako pristopnino lahko plačajo samo izbranci, dočim delovnemu človeku pa je pristop v tako družino onemogočen. Poslovanje družine Zg. Sčavnica je do skrajnosti neurejeno. Prav iz vsega tega .izhaja, da je nujno formirati čimprej občinski lovski forum, pa naj je to občinska lovska zveza ali bazensko vodstvo v razširjeni obliki. Razgledni stolp je potem odprla Jelka Firbas, republiški poslanec. Ko je predsednik združenja Maistrovih borcev odkril lepo spominsko ploščo Generalu Mai- polni, predvsem pa tisto ob stolpu, ki se jc kar šibilo pod težo prepotenih plesalcev in plesalk. Ko pa je začelo završko vino, ki ga je bilo na pretek, nekoliko močneje delovati, so plesalci pozabili na plesne odre. Zavrteli so se kar po završki cesti pa tudi po prahu. Mladim ni nič škodovalo, če jim je prah silil v oči, medtem ko so se vrteli v ritmu tvista. Mnogo občudovalcev in zvestih poslušalcev sta imela tudi humorista Štef in Tina, ki sta ob salvah smeha izvajala znane in neznane šale, ki pa so na Zavrhu v celoti užgale. Vmes je posegel tudi Korl in se trudil da bi sa ljudje zares zabavali. Zabavnemu delu programa so svoje doprinesli tudi veseljaki iz Tomaža pri Ormožu, ki so povedali tudi nekaj bridkih resnic aktualnih in domačih. Pa še nekaj besedi o postrežbi. Gotovo je bila postrežba tudi tokrat proti pričakovanju dobra. Zlasti je potrebno poudariti, da je bila izbira raznovrstna, čeprav so cene nekoliko navili. Številnim gostom so bili na voljo: ražnjiči, čevapčiči, klobase iz kible, gibanice, kranjske, hrenovke, piščanci in še in še. Točili so več vrst vina. Najbolj je šlo v promet seveda pivo, s katerim so si ljudje gasili žejo. Gostje so se v Zavrhu zadržali pozno v noč, mnogo pa jih je nadaljevalo tudi v ponedeljek na Dan vstaje. Torej, pot završkemu turizmu je odprta. Stolp stoji in bife bo tudi posloval v soboto in nedeljo ves dan, medtem ko je ostale dneve moč dobiti prigrizek ali pijačo tako, da se pokliče natakarico, ki bo v bližini. stru, je imel priložnostni govor, v katerem je poudaril Maistrove zasluge za slovenski narod. Govoril je še predsednik Turistične zveze okraja Maribor. V kulturnem programu, ki je trajal več kot eno uro, so sodelovali pevski zbor iz Lenarta, Korene, godba iz Tomaža pri Gomili in drugi- V zabavnem delu programa pa so svoje povedali Štef, Tina in Korl. Za ples pa so igrali veseli Planšarji. Pomoč Skopju (Nadaljevanje s 1. strani) Podjetja in ustanove v občini so prispevala (prvi znesek je iz osebnih dohodkov, drugi pa iz skladov): KZ Lenart 252.900, 150.000, KZ Zg. Sčavnica 68.070 enodnevni zaslužek, »Klernos« Lenart 75.431 enodnevni zaslužek, Obrat tov. usnja »Konus« Slov. Konjice v Lenartu 100 tisoč in material, Gradbeno podjetje Lenart 90 tisoč din — 50 tisoč din, Zdravstveni dom Lenart 38.000 din 200 tisoč din, Zavod Hrasfco-vec 100 tisoč din enodnevni zaslužek, Trg. podjetje »Potrošnik« Lenart 22.815 din, enodnevni zaslužek, Trg. podjetje »Izbira« Cerkvenjak 25 tisoč din — 50 tisoč din, Šola Cerkvenjak 13 tisoč din enodnevni zaslužek, KO ZB Lenart 15 tisoč din, prispevek, Lovska družina Lenart 15 tisoč din, prispevek, prebivalci Jurovskega dola 18 tisoč din, prispevki občinskih uslužbencev, ki so na dopustu v Puli 22.200 din in uslužbenci uprave Občinške skupščine Lenart enodnevni zaslužek 65.800. O prispevkih ostalih podjetij in posameznikov bomo sproti poročali. Skupaj se je na tekočem računu za Skopje do konca julija zbralo 1,901.946 din. Vabimo delovne organizacije, družbene organizacije, zlasti zasebne kmetovalce in obrtnike, da se zglasijo na krajevni organizaciji SZDL ali RK in prispevajo v sklad za prebivalce, ki so brli tako težko prizadeti. Na Zavrh še pridemo strogo zaupno MLADINSKI GRAMOFON Kolikokrat govorimo o čuvanju družbene imovine. Znano je, da so maša društva in organizacije že imella mnogo različnega inventarja, ki je izginil neznano kam. Kje so vzroki? Eden najvažnejših je gotovo pomanjkljiva evidenca, ne zaostaj a pa brezbrižen odnos do imovine, ki je bila čestokrat kupljena z družbenim denarjem ali s sredstvi, ki so jih ljudje prostovoljno darovali. Kako ravnamo z imovino, kaže tudi naslednji primer: V Voličini je mladina pred dvemi leti kupila gramofon za okrog 28 tisočakov. Gramofon je bil le malokrat uporabljen, ker mladinska organizacija skoraj ni imela plesov. Kljub temu pa je gramofon domala uničen. Zakaj? Skoraj leto dni ga uporablja, kot bi bil njegova last, Alojz Lorber. Imenovani ga je celo posodil Zdenku Karlu, ki ga ima vključenega brez prestanka. Ce pa ga želi mladina za ples, pa odgovarja, da jo gramofon nič ne briga. V Voličini imajo klubski prostor, kjer bi ga lahko zaklepali, kadar ga ne uporabljajo. Čudno se sliši, da mladinska organizacija ni toliko močna ali pa vsaj njeni predstavniki, da bi gramofon našel pot k pravemu lastnku! ZAKAJ DVA AVTOMOBILA? V naših delovnih organizacijah se čestokrat dogajajo stvari, ki bi se ne smele. Delavci te pomanjkljivosti dobro vidijo, čeprav raje o njih molčijo, da se ne bi kdo od višjih, ki je slučajno prizadet, maščeval. Iz tega razloga smo prejeli tudi pismo v katerem med drugim piše: Nek ponedeljek sem se pogovarjala z delavci KZ Zg. Sčavnica, ki so mi povedali, da se je direktor te zadruge neko soboto peljal, kakor kaže. po privatnih opravkih z zadružnim osebnim avtomobilom, medtem ko bi direktor lahko za privatne potrebe uporabljal svoj avtomobil. Nekateri člani kolektiva se vprašujejo, tako piše v pismu, zakaj jim je potreben osebni avtomobil, če ima direktor lastnega, ki ga lahko uporablja tudi v službene namene. Vprašujejo jse tudi, če je prav, da KZ Sčavnica vzdržuje osebni avtomobil za direktorja? Odgovor prepuščamo zadrugi Sčavnica. TO SE IMENUJE NEPOSTENOST! Po Lenartu se govori, da je mogoče v krajevni mesnici dobiti meso brezplačno. Seveda so take usluge deležni samo nekateri. Nekateri u-službenci na obratu lenarške zadruge v Selcih so pa prišli na originalno idejo, kako je mogoče meso dobiti brez- plačno. Naj pove primer. Teža je izmišljena vendar to bistva ne spremeni. Klavnica prevzame govedo iin ugotovi, da prevzeto goveje meso tehta 5 tisoč kg. Prisotni uslužbenec pa se za 100 kg zmoti in na ustrezni dokument vpiše, da je meso tehtalo 4.900 kg.. Na ta način je potem mogoče v mesnici dvigniti mesne izdelke v teži 100 kg. Mesni izdelki se tako dobijo brezplačno. Nekako pred enim mesecem je vodilni uslužbenec obrata KZ Lenart v Porčiču v lenarški mesnici brezplačno nabavil 3 klobase, ki jih je razdelil med svoje delavce. Sedaj ga delavci hvalijo in pravijo, da bii morali tudi ostali vodilni uslužbenci biti tako »dobri«. Po vsem kar smo zapisali liin kar se je dogajalo se upravičeno vprašujemo. če za uslužbence, ki so se s temi posli ukvarjali, še velja znani pregovor: Cisti računi, dobrli prijatelji? slovenske gorice Ifborbi Piše:. Franjo Škrbinc TEŽKO PRIČAKOVANA SVOBODA Začetkom aprila 1945 je Rdeča armada prodrla preko Madžarske do Mure. Nemci so pripravljali zadnje utrdbe, da bi tako rešili še zadnje, kar jim je ostalo. Preko Zavrha so začeli kopati strelske jarke. Kopati so jih pravzaprav morali naši ljudje, le nekaj starejših vojakov je delo nadziralo. Bili so to navadni jarki, katere so prepletali s šib jem. Vsak dan je delalo veliko število ljudi, dasi je bil skoraj vsakdo prepričan, da je to delo zastonj. Da bi to delo zaustavili, so naši terenci izvedli prav uspešno akcijo. Pri Ceh Martinu v Selcih so se domenili, da bodo sredi dela ljudi zastra-šili in jih nagnali. Aktivistka Lojzka je fantom še prej obljubila izdatno večerjo, če akcijo v redu izpeljejo. Sredi dneva so iz selškega brega jurišali štirje fantje proti Zavrhu, kjer so kopali jarke. Ko je padlo nekaj strelov, so ljudje zagnali krik »partizani«, pometali motke in lopate in zbežali domov. Fantje so spotoma v Zavrhu razorožili tistih nekaj nemških vojakov, ki se niso hoteli bojevati. Fantje so nato krenili po cesti proti Sel-cam. V gozdu pri Cehu pa so opažih, da se vrača po cesti s kolesi orožniška patrulja. Partizani so iz kritja začeli streljati proti njim, ti pa so z velikim strahom zbežali s ceste v grabo in bežali proti Voličini. Fantje so se zvečer vrnili k Čehu in bili tam veseli in Lojzka jim je obljubljeno tudi izpolnila. Ljudje dolgo časa niso hoteli več nadaljevati dela v jarkih. Le še grožnja z zaporom od strani ortsgrupenfirerja Jauta jih je spravila čez kakih 8 dni na delo. S hribov so ljudje zvečer opazovali fronto, ki je obtičala v hribih severno od Radgone. Poblis-kavalo je in slišalo se je grmenje topov. Veliko ljudi je takrat v gozdovih ali pa v bližini hiš kopalo bunkerje in jarke, da bi se lahko poskrili, če bi to bilo potrebno. V kraj Voličino je prišla za nekaj časa neka madžarska edinica, ki se je umikala proti zahodu. Madžari so gnali po cestah cele črede govedi. Na vozovih pa si opazil tudi ženske, ki so bežale in zapustile svojo domovino. Podnevi so sicer posamezni vojaki hodili okrog in ponujali tobak, ponoči pa so bili gospodarji partizani. Nešteto manjših sabotažnih akcij je bilo izvšenih s strani mladincev. Rezali so telefonske žice, podirali drogove i. dr. Nemška vojska, ki je zagrešila na našem ozemlju na tisoče zločinov, se je pomikala polagoma iz naših krajev. Ves dan 8. maja se je pomikala vojska po cesti, ki pelje iz Ptuja proti Hrastovcu. Bila je to klavrna vojska, brez tankov in motorizacije. V Jazbinah se je štab vojske ustavil, stresli so akte na kup in jih zažgali. Bila je to zadnja nemška vojska, ki je kraj zapustila. Ponoči so se zbrali partizani v Zg. Voličini, mobilizirali vse sile in odšli proti Lenartu. Ponoči so Lenart zasedli in prevzeli oblast. Konec je bilo strahovanja oku- pacije. Drugi dan so ljudje razobesili slovenske zastave, ki so jih imeli že pripravljene ali so jih pa hitro sešili. Mladina se je zbirala in prepevala partizanske pesmi. Po naseljih pa so odbori osvobodilne fronte prevzeli oblast. Pri ugotavljanju vojne škode se je ugotovilo, da je okupator na področju Voličine povzročil sledečo škodo: padli so 4 borci, ustreljeni so bili 3 moški in 2 ženski, obešen je bil 1 moški, v vojni padlih oziroma pogrešanih je 35 moških, v taborišču umrl 1 otrok, trajnih telesnih poškodb je dobilo 10 moških, prisilno izseljenih je bilo 10 moških, 10 žensk in 12 otrok, na prisilnem delu in zaprtih je bilo 159 ljudi, prisilno mobiliziranih je bilo 186 moških, požgani sta bili dve hiši z gospodarskimi poslopji. Kljub velikim žrtvam, ki jih je zahtevala narodno osvobodilna vojna, kljub grozotam in zverinstvom, ki jih je počenjal nemški fašizem, je naš človek ostal zvest svoji zemlji. Veličina naše osvobodilne borbe in revolucije je trajen spomenik naše zgodovine. Haši ktaji po ieiu 1000 Piše: Franc šuman (Z) V tem času je bilo pri nas zelo veliko neobdelane zemlje. Deželno knežji zemljiški gospod sol-nograški nadškof je prišel v naše kraje iz Solnograške in Bavarske. S prihodom tujih kolonistov v naše kraje je nastala nova oblika podložništva, ki je bila za domače podložnike znatno ugodnejša. Pridvorna gospodarstva, ki jih je obdeloval zemljiški gospod s pridvornimi hlapci in deklami, 'ki so bile enake tlačanom, so se opustila. Hkrati je prenehala osebna tlaka, ostalo je še temu sorodno opravilo, ki se je nazivalo efektno delo in je bilo za vsako kmetijo v urbarju točno določeno. V urbarju kmeta podložnika Likov-ca v Močni je zapisano, da ima poleg desetine še za opraviti pri zemljiškem gospodu v Hrastovcu: nasekati v graščinskem gozdu 2 klaftni -drv 'in jih prt pel jati v grad, dalje 4 dni košnje in ribarjenja. Predpisi, ki so določali efektno delo pa niso bili povsod enaki, ampak so se ravnali po graščinskih potrebah. Iz dosedaj omenjenega je razvidno, da nastaja iz doslej nesvobodnega pol svobodni in svobodni kmet. Za zemljiško enoto je veljala le kme- tija (ius mansus preium), ki je obsegala izraženo v današnji naši merski enoti okrog 12 ha, bavarska 15 ha, plemiška okrog 24 ha in kraljevska okrog 50 ha. Zemljiški gospod je začel .kmetu dajati zemljo po grajskem načinu (ius civile-pravo) v deden zakup. Temu soroden je bil tudi zakup po grajskem pravu (ius emtitium) s prodajno pravico. Tak zakupnik je lahko svojo kmetijo prodal drugemu, zemljiškemu gospodu pa je moral odšteti določeno pristojbino. Ze prvi svobodni kmetje, ki so bili večinama tujci, so imeli takrat po 15 ha zemlje in so ibili skoraj vseh dajatev prosti. Opravljali so le manjše usluge, največ prt loyu in ribolovu. Pri nais je še znana taka prosta kmetija v Zamarkovi št. 2, še sedaj v lasti rodbine Kraner od leta 1820. Ljudje so nazivali lastnike prostih kmetij za »pauriče«. Na omenjeni kmetiji je bila do leta 1820 rodbina Purgaj, ki je takrat kupila od" graščine Hrastovec večje posestvo v Vardi štev. 2. Druga znana prosta kmetija je bila v Lenartu na Jurovski cesti, sedaj last Terezije Rebernik. Do okrog leta 1910 so bili lastniki te proste kmetije rodbina Kocbek. Lastnika pa so nazivali za »županca«. Pri zemljiškem .gospodu se je vdinjal predvsem pri lovu divjačine. Zanimiva je vez med tema prostima kmetoma in graščakom. Ce je hotel graščak s pauričem govoriti, je dal iz gradu enkraten znak z rogom, ki ga je paurič v znak potrditve imoral ponoviti. Ce pa je graščak želel županca, je dvakrat zatrobil v svoj rog in ta je moral znak dvakrat ponoviti. Razen tega pravi ustno izročilo, da je imel .graščak dresirane pse, ki jih je pošiljal k obema omenjenima kmetoma. Psi so ved-prenašali pošto podložnikom. no hodili po isti poti tja in nazaj, zato so podložniki imenovali take poti pasje steze. Psi' so seveda prenašali pošto podložnikom. Dalje je znana plemiška kmetija, danes znani Švicarski dvor, ki so ga 'imeli v 16. in 17. stoletju v lasti plemiči Maikech ali Markusch. V 19. stoletju do okrog leta 1890 je bila ta kmetija v lasti rodbine Holdinar, ki je to kmetijo prodala graščini Hrastovec. Hrastovec si je omenjeno kmetijo lastil do konca druge svetovne vojne in je sedaj last SLP. V cerkveni kroniki Lenarta je zapisano, da je Švicarski dvor sedež plemičev, ki so bili prosti vseh dajatev in delovnih obvez. Znano je, da je v 16. stoletju obstajal večji plemiški dvorec v Zg. Voličini imenovan Štralek. Prvi znani lastnik tega dvorca je bil Štefan Nurnberger rodom iz Bavarske. Ker je bil tujec, lahko domnevamo, da je kot plemič dobil to posest po obsegu podobno kraljevi kmetiji v trajno last od vladarja. Plemič Štefan Nurnberger je bd oče Agate, neveste Ivana Friderika Herberšteina, ki jo je neke noči župnik Morenus tajno poročil v letu 1599 v cerkvi Sv. Jakoba, ki je stalo severovzhodno med Lormanjem in Lenartom. Agata je bila med odsotnostjo Friderika, ki je šel po poroki na vojsko v Kanižo proti Turkom pod pritiskom grofice Margarete, matere Friderika, obsojena kot čarovnica in detomorilka. Agato so zaradi -tega obsodili na smrt, jo obglavili in pokopali na mestu, kjer v Črnem lesu stoji takoimenovani Črni križ, kjer je bilo morišče za čarovnice. Ko se je Ivan Friderik vrnil iz vojske, je dal ženo izkopati in jo prepeljati v takratni Rupert, kjer so jo pokopali v grob poleg njenega očeta, ki je medtem umrl. O tej tragediji piše dr. Ilaunig v svojem zgodovinskem romanu »Črni križ pri Hrastovcu« med drugim o tedanji družbi, da se objemata pohlep in sovraštvo s strahopet-nostjo, ki ji botruje še revna pamet tedanjega časa, kar je doved-lo do zločina, ki je uničil troje bitij. (Nadaljevanje prihodnjič) GOTOVO ....................................................................................................................................................luninimi se boste odločili za nakup | OSTANKOV RAZLIČNEGA TEKSTILNEGA BLAGA, KI GA IMA NA ZALOGI TRGOVSKO PODJETJE »POTROŠNIK« I LENART V SVOJI POSLOVALNICI »CENTER« V LENARTU. CENE SO UGODNE. m..................min...........................................................iiiimiiimiiiniii.........mini...............................................................................................................................iiiiiiiiiiiih Preberite ta članek in lažje se boste odločili za poklic ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA ŠCAVNICA Vrsta ŽIVINA Junci Junice Junci Junice Junci Jundce Krave Voli Krave Voli Krave Voli Krave Voli Krave Voli Junci za i Junice za Junci Junice Junci Junice PRAŠIČI: Bacon beli Prima mes. Mesnati Prima mes. TELETA: Teleta Teleta Teleta Teleta OVCE: Ovce Ovce Kozliči K oz Lici o *a o i* 0J O 0J Teža nad kg klavnost 1 Kvaliteta -2 4> L. Šč. L. Šč. ■fj B I. a 18 430 430 56 56 I. a 18 430 430 56 56 I. 18 430 450 55 55 I. 18 450 450 55 55 I. 36 450 450 54 54 I. 36 450 450 54 54 I. a do 4 1. 400 4(00 54 54 I. a do 4 1. 400 400 54 54 II. do 6 I. 400 400 50 50 II. do 6 1. 400 400 50 50 III. do 8 1. _ _ 45 45 III. do 8 1. — — 45 45 IV. do 10 1. — _ 40 40 IV. do 10 1. — — 40 40 V. do 20 L. 300 300 — _ V. do 20 1. 300 300 — — nadaljnje pitanje I. do 12 m. 350-400 II. do 12. m. 250-400 250-400 II. do 12. m. 250-400 250-400 200-400 200-400 200-400 200-400 I. do 8 m. 80-95 80-95 I. do 8 m.96 11096-110 I. do 12 m. 125-180 125-180 I. do 8 m. 110-125 110-125 L. Šč. L. Šč. 280 280 20 20 300 500 280 280 20 20 300 300 260 260 20 20 280 280 260 260 20 20 2.80 280 240 240 20 20 260 260 240 240 20 20 260 260 250 250 250 250 260 260 260 260 200 200 200 200 120 120 120 120 100 100 100 100 350-400 280 280 350-400 280 280 260 260 260 260 200 200 200 200 290 290 20 20 280 280 260 260 20 20 280 290 250 250 20 20 270 270 250 250 20 20 270 270 I. I. II. III. I. II. I. II. 100-120 100-120 80-100 80-100 80 80 po ceni komisije nad 10 kg nad) 10 kg 320 320 300 300 280 280 1180 180 150 150 250 250 230 230 Odbitki: KZ Zg. Ščavnica: pni, goveja živini se odbije od 6 — 7 'It, pri tih 2 % in pri prašičih 3 "/». KZ Lenart: Odteglajji pri normalni sitosti živine je za govedo najmanj 6 */o, za prašiče 2 o. Pri prenahranjenosti živine je odtegniti odnosno odbiti še po dogovoru za govedo do 4 'It, za prašče 3 °/o. umlhwyuml Vrsta — sorta Kvaliteta Debelina Cena L e n a i Fižol: cipro, suh, čist in zdrav Fižol: pepeličar čist in zdrav Fižol enobarvni Fižol mešani Žitarice: pšenica, rž suha, čista, ječmen, oves suh in 6ist Koruza suha čista Oljarice: bučnice bele b. olja v "/• 17. č. Golice b. olja v o Sončnice dom. cele olja v °/o Repica son. olja v °/o Seno, detelja, otava, franko hlev Slama in šar Krompir jedilni sortni, odg, deb. Gobe suhe, bele Orehi zdravi Zelje — glave Jajca Ribez črni I. vrsta II. vrsta Borovnice I. vrsta II. vrsta Češnje brez pecljev i. vrsta II.vrsta Opomba; KZ Lenart: Kože vse vrste po ceniku od Koteksa Lljubljana, divjačina vse vrste po ceniku od Vajda Čakovec. OPOMBA UREDNIŠTVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker se cene gibljejo glede na ponudbo in povpraševanje. I. 200 I. 180 I. 140 100 I. 50 I. 45 I. 50 s. 128 37 260 15 40 20 60 15 7 15 2.500 200 debela 22 200 100 160 80 45 35 Imamo vrsto poklicev, za katere mladi ljudje ne kažejo dovolj zanimanja. Talke poklice običajno imenujemo kritične. Med poklice, za katere je najmanj zanimanja, spadajo zidarji, tesarji čevljarji in podobni. Naj vam v tem sestavku posredujemo neikaj izvlečkov iz pravilnika »O nagradah vajencev in drugih pogojih vajencev v gradbeništvu«, ki ga je 'sprejelo Splošno gradbeno podjetje »Sarva« na Jesenicah, Prešernova 17. Imenovano podjetje bo v letu 1963 sprejelo: 20 zidarskih vajencev, 5 tesar-kih vajencev, 2 teraeerska vajenca in 2 pleskarska vajenca. ZIDARSKI VAJENEC Učna doba traja 2 leti Pogoji: 1. dokončana osemletka, 2. starost do 18 let, 3. duševno in telesno zdravje in 4. veselje do zidarskega poklica. Možnost napredovanja: 1. po 3 letih prakse vpis na Delovodsko šolo v Ljubljani 2. po 1 letu prakse vpis na Tehnično srednjo šolo 3. po 7 letih prakse ima možnost opraviti izpit za visoko-kvalificirainega delavca — zidarja. Strokovni profil Zidar sodeluje pri izgradnji gradbenih objektov direktno z zidarskimi deli v visoki gradnji, nizki gradnji in hidrogradnji. Delo, ki ga pretežno opravlja — ročno in strojno pripravlja - Na tromeji katastrskih občin Dražen vrh, Trate in Rožengrunt so nedavno odprli nov turistični objekt, ki že služi svojemu namenu. Zajezili so večji ribnik, katerega del bo služil za kopanje, drugi del pa za ribolov. Z denarnimi sredstvi za ureditev te postojanke je pomagala slad-kogorska tovarna papirja. Izdatno pa je pomagalo tudi tamkajš- nje opreme, podaljšanje cementa iin gips mallte ipo predpisanem mešalnem razmerju. — zastavljanje osnove zidu — zidanje zida iz opeke in opečnih izdelkov — ometavanje opečnih, betonskih, kamnitih in montažnih elementov — zidanje stebrov iz opeke — postavljanje in vzidava podbojev in okvirjev — strojno in ročno dolbljenje raznih vrst zidov — vzidava konzolnih in stopničastih ram — izdelava opečnih podov — ročno in strojno rušenje in prebijanje raznih vrst zidov. Podjetje sprejema vajence vsar ko leto od junija do 30. septembra. Ob nastopu je potrebno predložiti zadnje šolsko pričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in zdravniško spričevalo. Učna pogodba s starši oz. oskrbniki se sklepa najkasneje v roku 8 dni po nastopu oziroma sprejemu vajenca. NAGRADE V ČASU UČNE DOBE PREJEMA VAJENEC SLEDEČE NAGRADE: I. LETO 5 DO 10 TISOČ DIN II. LETO OD 7 DO 14 TI-SOC DIN Nagrado v omenjeni višini dobijo le tisti vajenci, ki se obvežejo ostati v podjetju najmanj 3 leta po končani učni dobi. Vajencu se za čas praktičnega dela, ki traja 7 ur dnevno dodeli tudi nagrada o povprečnem procentu 'presežka ekonomske enote v kateri dela. Tako je mogoče dobiti nagrado iz tega naslova do 20 odstotkov od višine stalne mesečne nagrade. Socialno ogroženim vajencem nudi podjetje hrano in stanovanje. Mladinci, pogoji so ugodni, zato se vpišite v šolo za zidarje pri podjetju »Sava« na Jesenicah! nje ribiško društvo. V prihodnje nameravajo poleg ribnika zgraditi še montažne vikend hišice. Lovski družini Velka in Zg. Ščavnica pa sta se sporazumeli, da bosta v bližini ribnika zgradili lovski dom, ki bo zelo pomemben glede na vedno živahnejši maloobmejni promet s sosedno Avstrijo. Jože Raj h V premislek in ukrepanje Vozni redi! Nedvomno sodi k sodobnemu potniškemu prometu tudi sodoben vozni red. Žal smo v naši občini glede tega v precejšnjem zaostanku. Ne moremo trditi, da nimamo voznih redov avtobusnih podjetij iz vse Slovenije. Bistvo je v drugem. Vozni redi so skoraj v vseh krajih izobešeni na slabo vidnih mestih. Najvažnejše pa je, da skoraj niso več veljavni, ker so se vozni redi zlasti za Maribor in Ljubljano precej spremenili. Če človek potuje po naši ožji domovini, lahko vidi kako drugi skrbijo, da bi bili potniki čimbolj natančno seznanjeni z voznimi redi avtobusov. Skoraj v vseh večjih krajih, zlasti pa v krajih, skozi katere peljejo mednarodne ceste, kakor je tudi severna magistrala, so postavili velike table z vidno označenim voznim redom za sleherni avtobus. Table so tako urejene, da je moč vsako spremembo voznega reda označiti, ne da bi bilo potrebno karkoli prečrtavati. Sedaj, ko urejamo lenarški trg, je nedvomno nujno temu vprašanju posvetiti vso skrb. Seveda pa je prav tako potrebno razmisliti o sodobno urejenih tablah za vozne rede v ostalih krajih, zlasti pa v Benediktu. Verjetno bi se tega dela lahko lotil komunalni zavod v povezavi z avtobusnimi podjetji. Filmski spored VOLIČINA 11. avgusta ob 16. in 19.30 uri »ZVEZDA POTUJE NA JUG« jugoslovansko-češka glasbena komedija 18. avgusta ob 16. in 19.30 uiri »ROMEO, JULIJA IN TEMA« češka drama. Nova turistična postojanka na Tratah v kraj I LENART Tokrat smo sedli za mizo v uredništvu našega časopisa Rudi Pen Janez Erjavec, Slavko Ku-rečič in Ivan Banič. Pogovarjali smo se o nekaterih načrtih v zvezi z nadaljnjo ureditvijo Lenarta. Največ nam je o otem povedal tov. Rudi Pen, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Lenart. CE HOČEMO NOVO CESTNO RAZSVETLJAVO, BO POTREBNO NEKAJ STORITI TUDI S PROSTOVOLJNIM DELOM Da je v Lenartu potrebna nova cestna razsvetljava, je menda odveč govoriti, zlasti še sedaj, ko na novo urejujemo trg. Razsvetljavo bo urejevalo podjetje Elektro — Maribor okolica .Pod- končno urejena od gostilne Ser-nec do zgradbe Postaje ljudske milice po Radgonski cesti, do frizerskega salona in pošte na Jurovski cesti. Cestna razsvetljava je zelo draga. Meter kabla stane na primer tisoč din, medtem ko stane kadelaber vključno z vsemi deli in priključki kar 250 tisoč din. S sredstvi, ki so letos na razpolago, je mogoče brez tega, da bi se določena dela opravila brezplačno, postaviti 10 kande-labrov. Lenarčani se bodo morali podvizati in s prostovoljnim delom opraviti zlasti zemeljska dela, to se pravi kopanje jarkov za kable. Ti jarki bodo 80 cm globoki in 40 cm široki. Krajevna organizacija SZDL Lenart namerava glede te lokacije v kratkem sklicati sestanek članov PREDVIDENI NOVI PRIKLJUČEK PTUJSKE CESTE NA RADGONSKO CESTO Z ureditvijo zelenih pasov pa še Lenart zdaleč ne bo urejen kakor je to potrebno. V doglednem času bo potrebno zravnati še najostrejši ovinek na Ptujski cesti ob Žibertovi hiši, ki stoji popolnoma na cesti. Hišni sveti in zasebniki se bodo morali potruditi in urediti fasade na stanovanjskih poslopij, okna okrasiti s cvetjem itd. Obnoviti bo potrebno fasade tudi na nekaterih zgodovinsko zaščitenih zgradbah, ki jih v Lenartu ni malo. Pred urejenim zadružnim domom in gostilno bodo postavili manjši kiosk za časnike in tobak. Predvideva se tudi preusmeri- jetje ima v ta namen letos predvidenih 2 milijona 500 tisoč dinarjev. Izdelan je že idejni osnutek, ki je bil pred kratkim dokončno izdelan in primerjan na samem terenu. Predvidoma bodo postavili kandelabre od 8 do 9 metrov visoke na Radgonski cesti do frizerskega salona na Ptujski cesti in do Špitala na Mariborski cesti. Tudi na Jurovski cesti do Zdravstvenega doma bodo postavljeni kandelabri iste velikosti," medtem ko bo cesta od Frizerskega salona do bivših Cehovih delavnic razsvetljena z običajnimi visečimi svetilkami. Seveda ne bo ostalo pri taki razsvetljavi za vse večne čase. V prihodnjih letih se namreč predvideva ureditev cestne razsvetljave do nedograjene zgradbe gradbenega podjetja na Radgonski cesti. Novo razsvetljavo naj bi dobilo tudi novo naselje v Lenartu. Postaviti nameravajo tri svetilke na kandelabrih nekoliko nižjih od ostalih na cesti ob bivši Solakovi domačiji, en kandalaber pa naj bi stal nekako v sredi naselja. Računa se, da bo projekt izdelan do konca letošnjega avgusta, zato bi se z deli lahko začelo septembra. Kakor kaže, bo razsveljava do občinskega praznika 6. oktobra do- SZDL Lenart na katerem bi občani tega kraja sprejeli delovno obvezo. Ce bodo Lenarčani ze-zemljska dela opravili brezplačno, bo mogoče postaviti tudi štiri kandelabre več. ZELENI PASOVI NA RADGONSKI CESTI IN SREDIŠČU TRGA Ing. Fajt iz Projektivnega biroja Maribor izdeluje načrte za zelenice v lenarškem trgu. Seveda je urejevanje zelenih površin povezano tudi z ostalimi deli. Tako nastaja problem, kako urediti pločnike spričo dejstva, da so vhodi v zgradbe na Ptujski cesti na različnih višinah. Kljub temu bodo ta problem kakor kaže zadovoljivo rešili. V središču trga bodo zeleni pasovi, ob zgradbi podružnice Komunalne banke do občinske zgradbe od koder bo do vhoda v občinsko poslopje parkirni prostor in pred trgovsko poslovalnico »Križišče«, v širini dveh metrov. To bo začasna rešitev, medtem ko se bo kasneje uredil ves prostor kot zelena površina. Na Radgonski cesti na tisti strani, kjer je sadno skladišče, bo del pločnika zasajen s travo v širini meter in pol. Zeleni pas se bo raztegoval po vsej Radgonski cesti. tev trase sedanje Ptujske ceste. Po urbanističnem načrtu mariborskega okraja se predvideva, naj bi Ptujska cesta postala izrazito lokalnega značaja, medtem ko bi nastalo novo prometno križišče, kamor bi se priključila preko Radehove in Crete nova cesti iz Ptuja, nekaj metrov za nedograjeno upravno zgradbo gradbenega podjetja. Tako bi bilo prometno križišče iz centra trga prestavljeno izven naselja. Na tem mestu naj bi se predvidoma uredila bencinska črpalka. Občinska skupščina se je s podjetjem Petrol že dogovarjala glede gradnje bencinske črpalke. Strokovnjaki tega podjetja trdijo, da bi se vložena sredstva ne izplačala glede na predvideni porast motornih vozil v Lenartu, zato podjetje samo v celoti ni pripravljeno financirati gradnje črpalke. Pri Petrolu so sicer pripravljeni odstopiti črpalke in izdelati projekte, ostalo pa bi morala storiti občina na lastne stroške. Izgradnja najcenejše bencinske črpalke stane 15 milijonov din. Petrol bi prispeval okrog 6 milijonov din, medtem ko bi ostanek morala kriti občinska skupščina Lenart. Občina trenutno ne razpolaga v svojih skladih s sredstvi v ta namen. Na nedavnem posvetovanju o turizmu v Mariboru so se predstavniki občine Lenart pogovarjali s predstavniki Okrajne gospodarske zbornice v Mariboru o črpalki v Lenartu. Občina se je ob tej pri-priliki prijavila za natečaj za kredite v višini 39 milijonov din. Ta sredstva naj bi se v prihodnosti uporabila za izgradnjo manjše bencinske črpalke in servisa za pranje avtomobilov. LEPŠI PROSTOR ZA SPOMENIK PADLIM BORCEM Po osnutku urbanističnega programa, ki ga je izdelal ing. Koc-mut Branko, bi spomenik stal na prostoru, kjer sedaj stoji poslopje podružnice Komunalne banke oziroma zgradba gradbenega podjetja. Ko so letos urbanisti začeli izdelovati urbanistični načrt, so prišli na misel, da bo potrebno prostor, kjer je sedaj PLM in zgradba Dimnik tudi po rušenju obeh zgradb urediti v enakem stilu, tako da bi se sedanja podoba tega ohranila z značilnim trikotom. Na tem mestu bo predvidoma stal novi stanovanjski blok v obliki črke L. Nova zgradba bi se pomaknila nekoliko nazaj, 4 do 5 metrov. Na prostoru, ki bi tako nastal, naj bi sredi zelenice stal spomenik padlam borcem. Strokovnjaki menijo, da je mogoče ta prostor tako urediti, da bi predstavljal najbolj impo-zanten del Lenarta. ALI BO LENART ZARES DOBIL MUZEJ? Kustosi mariborskega muzeja dokazujejo, da je Rotovž, kjer naj bi v prihodnjih letih uredili muzej, ena najstarejših zgradb v Lenartu, saj je bil grajen 1675 leta. Iz mariborskega muzeja so pripravljeni vrniti veliko dragocenega zgodovinskega gradiva iz samega Lenarta, med katerim ima posebno vrednost sodna roka kot znamenje nekdanje sodne oblasti. V Lenarškem muzeju bi po mnenju strokovnjakov kazalo urediti dva oddelka muzeja. V enem bi bili razstavljeni predmeti iz preteklosti, ki jih hrani sedaj mariborski muzej. V ta del bi lahko prenesli tudi veliko gradiva iz cerkvenjaškega muzeja kakor iz Hrastovca. Drugi oddelek muzeja bi namenili za razstavo gradiva o razvoju NOB v Slovenskih goricah. Tudi tega gradiva je povsod dovolj. Ob bodoči muzejski zgradbi bo kazalo razpostaviti vse spomenike, ki jih je bilo potrebno odstraniti pri preurejevanju nekaterih poslovnih zgradb v Lenartu. Končajmo. Upajmo, da ste za spoznanje bolj na tekočem o le-narških dogodkih. Prihodnjič pa čitajte sestavek iz Voličine. Urejuje uredniški odbor: Ernest šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko, Mirko Košmerl, Jelka Firbas i® Tone Stefanec — Odgovorni urednik Tone Stefanec - -Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh dlrugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor štev. 601-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje