FREIEXEMPLAR
V. b. b.
Danes je Jugoslavija nedvomno država z izrazito socialistično
in napredno ureditvijo I
ŠTEV. 50 (323)
Narodi naj odločajo o
svoji usodi sami
V borbi za vplivna področja med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami Amerike je dejstvo, da postaja trenutno prav korejsko ljudstvo žrtev te politike. Obe velesili sta besedo mir v propagandi hlad« Ne vojne največkrat uporabljali. Takoj po vojni so znani- krogi V Ameriki razglašali, da je mir malodane nemogoč in v obrambo miru grozile z atomskim orožjem, z aruge strani so j ib obtoževali Sovjeti v obliki obtožbe: vojni hujskači. Vojnega hujskaštva obdolženi s° postajali z grožnjo z vojno čiui-('afje pohlevnejgi, s frazami o miru Pa čimdalje glasnejši in pogostejši. Toda tudi v Moskvi že precej časa trdijo, da je vojna neposredna Nevarnost, da visi mir na nitki in to odkritje spremljajo silne ,,akcije 2a mir“ vsepovsod, kjer izkazujejo diktatom iz Moskve slepo pokoršči' No. Mir pa da se da doseči samo na eN način: s ponižnim izpolnjeva-Njem vseh ukazov iz Moskve, kajti vse drugo sodi v področje hujskanja na novo vojno in vsem tistim, *i se ne strinjajo s kominformov-skim pojmovanjem miru, grozijo s prihodom Sovjetske armade, koli-W ho seveda v interesu miru, kot steber miru, prisiljena okupirati (,1'Uge države.
To lepo geslo, besedo mir, upo-!'NtJljajo na vsaki strani drugače. 'V(ir zadeva besede in propagando, s° razlike. Toda te razlike v bese« 'lah ne morejo prikriti značilne skupne poteze v politiki obeh veleli, udeleženk hladne vojne. Izkušnje so namreč pokazale, da niti Prve, niti druge vePesife v njenp' JNednarodni politiki ne vodijo miro-•jubne težnje in načelo spoštovanja Neodvisnosti drugih narodov, .tem« v.eč osebne koristi ter težnja, da bi Sl. na škodo neodvisnosti in btagi-Nje drugih narodov zagotovile ko-psti z organiziranjem lastnih blokov in področij vpliva. Na eni, kaper na drugi strani se skrivajo za lePimi besedami nelepa dejanja.
Svetu je že davno znano kar za-Neva politiko monopolov Amerike, kar pa je v sedanjem položaju no-je dejstvo, da so prišli takšni Nedemokratični in iagresivni elementi odkrito do izraza tudi v zu-Nanjj politiki Sovjetske zveze. To ^ je najbolj izrazito pokazalo v tresku, ko je skušalo vodstvo Sov-Jetske zveze prisiliti pod svoj vpliv N°Vo Jugoslavijo.
In vojna na Koreji je brez dvo-N'a ena izmed tistih strahotnih poledic, do katere nujno vodi vsakr-sNa politika interesnih področij med Najmočnejšimi velesilama na sve-N-. V bistvu je vojna na Koreji v politiki interesnih področij bor-’a med Ameriko in Sovjetsko zve-za strateške pozicije na Daljnem zhodu. Obe velesili sta oborožili, saka na svojem interesnem vpliv-lem področju, Korejce. Sovjetski ^eza je Ljudsko republiko Korejo borožila tako daleč, da so voditelj': vsekakor -z vednostjo in odo-ritvijo Sovjetske zveze, smatrali a ugoden trenutek za osvoboditev iy*ne8a dela svoje domovine izpod ade, postavljene po ameriškem Phvu in vzorcu. Toda njihova ak-: l,|fl je izzvala reakcijo laineriških ,1 'Perialistov, ki so komaj dočakali, •	1)1 jo izkoristili kot napad in s
tem J. 'ZKorisun koi napau m s 11 prikrili tudi druge svoje napa-
Vpoklic ameriških rezervistov
Odredbo ameriške vlade o vpoklicu rezervistov, da bi pomagali Južni Koreji, ki je bila sklenjena koncem zadnjega tedna, smatrajo tako ameriški kakor tudi inozemski krogi poleg odločitve predsednika Trumana o vojaški pomoči Južni Koreji za najvažnejši ukrep. Vodilni republikanci imenujejo ta vpoklic rezervistov ,,pameten in potreben “.
Vojaški krogi izjavljajo, da bi bilo na podlagi zakona o mobilizaciji zajetih 9,790.000 moških v staro-
Zadnji petek popoldne se je Varnostni svet sestal na seji, kjer je razpravljal o imenovanju vrhovnega poveljnika oboroženih sil, ki so na razpolago Organizaciji združenih narodov. Nadalje je tudi razpravljal o uporabi zastave OZN, ki so jo prvič uporabljali opazovalci Organizacije združenih narodov v palestinski vojni. S sedmimi glaso-
Kakor smo poročali že v naši zadnii številki, tudi Queuille-ju ni uspelo, da bi sestavil vlado za daljši čas. že po dveh dneh je bil prisiljen, da odstopi, in Francija je ostala ponovno brez vlade. Takoj po odstopu Queuille-ja je predsednik republike Auriol poveril nalogo za sestavo nove vlade dosedanjemu obrambnemu ministru in voditelju demokratično - socialistične unije osvobodilnega gibanja Rene Pleve-nu, čeprav ima demokratično-soci-alistična unija samo 14 sedežev v francoskem parlamentu.
Kratko pred poveritvijo te naloge Plevenu je sporočil generalni sekretar socialistične stranke Guy Mollet, da smatra svojo nalogo za-izvršeno. Izjavil je, da je izdelal ,,spravni program katerega so ostale stranke potrdile vsaj do 80 odstotkov. Mollet je predsedniku republike Auriolu zagotovil, da se
sli od 19 do 25 let. Od teh pa bi jih lahko 1,440.000 takoj vpoklicali, v kolikor bi bili pri naboru spoznani za sposobne.
V proračunu za leto 1951 je bilo predvidenih 1,506.600 oficirjev in moštva, zdaj pa računajo, da bodo oborožene sile zvišali nad več kot 2 milijona mož. Hkrati ko je ameriška vlada odredila vpoklic rezervistov, je proračunski odbor senata z veliko večino odobril kredit za obrambo države v višini 14.6 milijarde dolarjev.
vi, trije zastopniki so se glasovanja vzdržali, je Varnostni svet sklenil, da bo pozval Združene države Amerike, naj imenujejo vrhovnega poveljnika za vse zavezniške čete, ki se borijo v Južni Koreji. V soboto pa je predsednik Truman imenoval za vrhovnega poveljnika oboroženih sil OZN generalR Me Arthurja, (Nadaljevanje na drugi strani)
bo tudi v naprej trudil, da bi dosegel sodelovanje svoje stranke v bodoči vladi. Dobesedno je dejal, da je prepričan o temeljih za skupno delo*
Rene Pleven je nalogo za sestavo nove vlade sprejel in takoj pričel s pogajanji. Najprej se je razgovar-jal s predsednikom ljudske skupščine Herriot-om, nato pa s predsednikom republiškega sveta Mon-nerville-jem. Napram novinarjem je izjavil, da kažejo pogajanja z voditelji posameznih frakcij, da bo mogoče sestaviti močno vlado z jasno začrtanim programom.
Ako bo Plevenu uspelo, da bo za svojo vlado dobil potrebno zaupnico, bo llahko pričela z delom 15. francoska vlada 4. republike in končana bo vladna kriza, ki traja že skoraj tri tedne. — Od leta 1944 naprej je bila Francija že 86 dni brez vlade in je imela 14 vlad s 124 ministri.
Hrup v belgijskem parlomentu
Obe parlamentarni zbornici v Bruslju sta se v četrtek sestali k skupni seji, da bi sklepali o vprašanju povratka kralja Leopolda III. Socialisti so zagnali divji hrup in dejansko napadli krščansko socialnega senatorja Dehvaija, ki je bil za časa nacistične zasedbe župan v Antwerpenu, in krščansko socialnega senatorja Leemansa, ki je bil za časa zasedbe generalni sekretar za gospodarska vprašanja. Tumult je trajal kake pol ure ob zasedenih diplomatskih ložah, tribunah in novinarskih mizah, da je bil predsednik prisiljen sejo prekiniti. Popoldne so sejo nadaljevali. Socialisti,, ki vodijo trdovraten odpor proti povratku kralja, so pričeli takoj spet s hrupom in kričanjem.
ZDA Id varnost v Nemčiji
Nemški kancler Adenauer je pred dnevi poslal vrhovni zavezniški komisiji pismo, v katerem je načel problem varnosti Nemčije. V zvezi z vsebino tega pisma je nato ameriški visoki komisar Cloy izjavil, da Nemčija ne potrebuje nobenih ,,uradnih jamstev11 za svojo varnost, ker bi zapadne sile vsak napad nanjo smatrale kot napad na njih same. Varnost Nemčije se ne ocenjuje samo z nemškega, temveč tudi z zavezniškega stališča.
V svojem pismu je Adenauer zahteval tudi ustanovitev zvezne nemške policije. Zdi se, da Gloy ne bi imel ničesar proti temu, ker je izjavil, da bi bilo treba to stvar proučiti. Cloy je tudi dejal, da je prepričan, da Sovjetska zveza ne želi vojne, v isti sapi pa je zatrdil, da bodo zapadne čete ostale v Nemčiji, dokler ne bo mir zagotovljen. Toda kdaj bo to? Gotovo ne kmalu, če bo v Nemčiji vladalo še nadalje tako stanje okupacije, kakoršno vlada sedaj.
Vremenska nezgoda v Franciji
V pokrajini Oise v Franciji, je v četrtek 6. julija nevihta opustoši-la 40.000 ha obdelane zemlje, katere škodo cenijo na štiri milijarde frankov.
General Mc Arthur vrhovni poveljnik oboroženih sil OZN
Ali bo imela 15. francoska vlada več uspeha
dalne imperialistične akcije, ki jih, kot na primer na Forinozi, že izvajajo.
Intervencija Amerike z bombniki, suhozemsko vojsko, vojnimi ladjami seveda ni nikaka ,,policijska akcija11, ki naj bi jo odredil Varnostni svet, temveč komaj dočakano vmešavanje v notranje zadeve ‘korejskega ljudstva. Iz celega niza dejstev, ki označujejo ameriško imperialistično politiko na Daljnem vzhodu, lahko zaključimo, da je ameriška intervenciji nasilni akt, naperjena proti korejskemu ljudstvu, čeprav se izgovarjajo, da je njihova intervencija posledici politike Sovjetske zveze. To pa ne zmanjša odgovornosti Amerike, ki jo nosi pred demokratičnimi množicami vsega sveta za zaostritev in
razširitev vojne na Koreji namesto, da bi storili vse, da bi prišlo korejsko ljudstvo do svojih pravic tako kakor si samo želi.
Nikakor pa to ne zmanjšuje odgovornosti za vojno na Koreji niti voditeljev Sovjetske zveze. Borba korejskega demokratičnega ljudstva je brez dvoma pozitivna in vsak demokrat to borbo odobrava, kot vsako borbo katerega koli zatiranega naroda za svojo osvoboditev izpod imperialističnih zavojevalcev. Vendar pa je pri tem poudariti dejstvo, da se osvobodilne borbe zatiranih ljudstev povsod ne krijejo s hegemonistično politiko Sovjetske zveze. Najočitnejši dokaz za to nam je bila Grčija. Medtem ko ameriški imperialisti izrabljajo vojno na Koreji za napade proti državam, ki so
se osvobodile imperialističnega jarma, jo Sovjetska zveza izkorišča za ustvarjanje vojne psihoze pod neiskrenimi parolami borbe za mir in z raznimi podpisnimi akcijami proti atomski bombi.
V konkretnem primeru je borba za mir v tem, da vojna na Koreji čiaiprej preneha, ne pa v tem, da se ustvarja vojna psihoza za tretji svetovni konflikt. Predvsem pa je dolžnost storiti vse, da se v svetu preneha s politiko vplivnih področij, ki so imela doslej za posledico vedno le vojne zapletljaje. To pa pomeni, pustiti je treba korejsko ljudstvo na miru, da si samo uredi svoja notranja vprašanja, pri čemer se bodo napredne sile Koreje prav tako razvile, da bodo lahko odločile o svoji usodi.
„Tako sem videl Jugoslavijo"
Ob kcrncu junija je v Milanu izšla knjiga znanega italijanskega naprednega delavca in docenta elektrotehnične fakultete turinske-ga vseučilišča Sacerdotija pod naslovom ,,Tako sem videl Jugoslavijo".
Profesor Sacerdoti, ki je sicer član Nennijeve italijanske socialistične stranke, je konec minule jeseni s skupino italijanskih socialistov — ekonomskih strokovnjakov obiskal Jugoslavijo. Oh tej prilož-nosti so med drugim proučevali kulturna in politična vprašanja, predvsem pa ekonomsko problematiko socialistične graditve Jugoslavije.
,,Sedaj je Jugoslavija — piše Sacerdoti v svoji knjigi — nedvomno država z izrazito socialistično ureditvijo ter koraka odločno naprej, sledeč marksistični liniji navzlic velikim težavam zaradi položaja spričo informbirojevskih napadov. V Jugoslaviji se industrija razvija s takšno naglico, da bomo mi, Italijani, prav kmalu imeli na naši meji industrijsko in tehnično močno razvitega soseda s socialističnim gospodarstvom in upravnimi oblikami, tako nasprotnimi in različnimi od naših, da bodo same po sebi močno orožje socialistične propagande."
Na koncu svoje knjige piše Sacerdoti, da morajo italijanski socialisti upoštevati te jugoslovanske izkušnje na poti v socializem, ne glede na to, da so v Italiji drugačne vsiljene oblike socialistične graditve.
,,Da bi bolje razumeli jugoslovansko stvarnost — piše Sacerdoti — se moramo predvsem seznaniti z velikim osvobodilnim in partizanskim gibanjem Jugoslavije, saj je to ena najlepših strani njihove zgodovine." Sacerdoti opisuje potem na več kot 20 straneh politično strukturo jugoslovanske federacije in posveča vso pozornost položaju italijanskih delavcev v Jugoslaviji. Pri tem opozarja na vse demokratične pravice, ki jih imajo kakor vsi ostali državljani. V knjigi nadalje poudarja, da se je delega-
cija italijanskih socialistov med svojim bivanjem v Jugoslaviji prepričala, da italijanske delavce v Jugoslaviji silno cenijo. Sacerdoti posveča precejšen del knjige svojim vtisom, ki jih je dobil pri obiskih v tovarnah, delavskih kolektivih, kmečkih delovnih zadrugah, otroških domovih itd., ter hkrati izraža svoje občudovanje ob velikem poletu in tekmovalnem duhu, s katerim delovni ljudje gradijo socializem v svoji državi.
Sacerdoti omenja v svoji knjigi tudi revizionistično stališče sovjet-
Nova velika jeklarna v Guštanju — najmodernejša v Sloveniji
Stara guštanjska jeklarna s svojimi mračnimi in tesnimi delavnicami ni mogla več zadoščati potrebam današnje produkcije, zato so začeli z gradnjo velikih novih objektov, tako da se bo guštanjska železarna razvila v enega največjih železarskih podjetij v Jugoslaviji. Že lani so, ne da bi delavci prekinili z delom, začeli nad staro kovačnico postavljati železno konstrukcijo za novo moderno kovačnico, ki bo zaenkrat največja v Jugoslaviji. Prva polovica te nove kovačnice je že zgrajena in v njej so že začeli delati z velikimi pnevmatičnimi kladivi.
Prva polovica najmodernejše jeklarne v Sloveniji bo letos dograjena. Postavili bodo veliko elektro-peč. Obratovati bo začela na Dan republike 29. novembra. Ko bo nova jeklarna popolnoma dograjena, se ho njena proizvodnja potrojila.
Sto vrst domačega jekla proizvajajo jeklarne v Jugoslaviji.
Proizvodnja jekla in železa je merilo, na kakšni industrijski stopnji so posamezne dežele. Pred vojno je Jaigoslaviija proizvajala komaj deset vrst jekla, danes pa se je
skih voditeljev v ,,vodilni vlogi Sovjetske zveze" in obsoja informbi-rojske napade na Jugoslavijo, ko piše:
,,Na temelju marksizma-leniniz-ma je KP Jugoslavije ustvarila v svoji državi v posebnih razmerah tisto, kar so ruski boljševiki ustvarili z Oktobersko revolucijo. To je hkrati tudi razlog, zakaj uživa KPJ zdaj takšen ugled v svetu; s svojo borbo je praktično potrdila pravilne postavke Lenina, uresničujoč socialistična načela o graditvi nove družbe."
ta številka povečala na okrog sto vrst jekla, ki ga proizvajajo jeklarne v Jugoslaviji. V preteklem letu je bila proizvodnja jekla v Jugoslaviji za 71% večja od predvojne, letos pa bo celo dvakrat večja. Da so bili v tako kratkem času doseženi tako veliki uspehi, je predvsem zasluga domačih strokovnjakov. To velja zlasti za strokovnjake železarne na Jesenicah, ki je takoj po osvoboditvi začela na industrijski način proizvajati 33 vrst jekLa. Tako ima zdaj jeklarstvo v Jugoslaviji že trdno podlago za na-daljni razvoj. Premagana je bila tudi največja ovira: pridobivanje koksa iz manjvrednega premoga. V Lukovcu pri Tuzli v Bosni že raste iz tal mogočna koksarna, ki bo dajala jugoslovanskemu železarstvu iz lignita izvrsten koks v zadostni količini.
IMa Jelas-polju v Slavoniji sejejo riž
Na okrog 600 ha obsežnem zemljišču Jelas-polje, ki je že melio-rirano, so začeli sejati riž. Že lani so pridelali tam okrog 150 vagonov riža. Letošnja setev poteka mnogo bolje kot lani. Zemljo so pripravili že pozimi, zagotovljeno pa je tudi kvalitetnejše seme. Sejali bodo okrog 6 vrst riža, da bi ugotovili katera vrsta tam najbolje uspevla.
SŽ^iJUGOSLAVIJE
Spet pogajanja za avstrijsko državno pogodbo
London. — V ponedeljek so se v Dancaster House ponovno sestali namestniki zunanjih ministrov, da razpravljajo o avstrijski državni pogodbi. Kakor znano je bila zadnja seja dne 26. maja t. 1. Ob zaključku redakcije še ni znano, če se bo pogajanj udeležil tudi sovjetski zastopnik Zarubim Na zadnji seji dne 26. maja so zastopniki zapadnih sil .izredno poudarili, da bodo kljub zavlačitvi s strani Sovjetske zveze nadaljevali z delom.
Tudi na Koroškem imamo koloradskega hrošča
K našemu zadnjemu obvestilu o širjenju koloradskega hrošča v Avstriji, ki je bil objavljen v Slovenskem vestniku z dne 24. 6. 1950, dostavljamo, da prihajajo iz štajerske in Solnograške še vedno poročila o novih množičnih pojavih hrošča. 28. junija na so nagli hrogčeve ličinke tudi že na Koroškem in sicer na Bruci na krompirigču blizu postaje.
Razvojna doba kororadskega hrošča š© ni zaključena in še vedno se lahko pojavi tudi v drugih nagih krajih. Kjer bi se pojavil in bi ga vsled brezbrižnosti letos ne nagli in zatrli* tam se utegne do prihodnjega leta tako razmnožiti, da bi na sami ne mogli več zatreti.
Zalo bodimo budni! Naslednji obvezni pregled krompirjevih nasadov je določen za 12. julij t. 1.
Slovenska kmečka zveza
Ali so hitlerjanci neonacisti
Nacistični letalec Gordon Gallob bo v kratkem prišel pred ljudsko sodišče britanske cone, kjer bo sojen zaradi neonacizma. Ta bivši polkovnik ,,Luflwaffe“ je imel okviru zveze neodvisnih (VdU) več govorov, ki so bili polni neonacističnih fraz. Baje nameravajo to organizacijo prepovedati v vseh pokrajinah britanske cone, kjer bodo imeli govorniki podobne govore. Kakgne govore pa naj imajo taki „odlični hitlerjanci" in zakaj naj bi bili neonacisti, ko pa ge niso nehali biti nacisti?
Vpoklic ameriških rezervistov
dosedanjega vrhovnega poveljnika ameriških čet na Daljnem vzhodu. Hkrati pa ga je pozval, da v svojem glavnem stanu razobesi zastavo OZN.
V zadnjih dneh so oddelki Severne Koreje prodirali vedno bolj na jug in s pomočjo težkih tankov vrgli ameriške čete s številnih položajev. Trenutno poteka bojna črta na višini 37. vzporednika in okoli 65 kilometrov južno bivše pre-stplice Seul. Proti vzhodu poteka bojišče dalje proti jugu do pristanišča Jengtek. Iz glavnega stana Mc Arthurja poročajo, da je težišče napada severno-korejskih čet južno . Suvana, medtem ko je na vzhodnem delu fronte bolj mirno. Nadalje poročajo iz glavnega stana, da večje ameriške edinfee še niso prišle v dotiko s sovražnikom. Moč severnokorejskih oboroženih sil cenijo na več kot pet divizij.
Radio Severne Koreje je poročal, da so severnokorejske oborožene sile potopile ameriško križarko; nadalje je izjavil, da so med padlimi južnimi Korejci ugotovili trideset Japoncev.
Liberalni list ,,News Ghronicle" je pisal, da so Amerikanci v Koreji pred številnimi težkočami. Nima pomena da bi trenutno od njih pričakovali čudežev. Borili se bodo tako dolgo, dokler jim bo dovoljevalo število in oprema. Nevarnost pa, da bi jih vrgli v morje, bo mogoče
preprečiti samo s tem, da bodo potrebna ojačanja prišla še pravočasno. Je pa vsekakor mogoče, da bo treba računati z umikom iz Koreje.
Po naj novejših poročilih so ameriške zračne sile na Daljnem vzho-
du pričele z nenehnimi napadi proti severnokorejskim oddelkom. Poročevalec ameriških oboroženih sil v Koreji je izjavil, da bodo taki napadi mogoče ustavili napredovanje Severnokorejcev. Po zadnjih poročilih glavnega stana Mc Arthurja napreduje gest severnokorejskih divizij z okoli 50.000 mož proti Taejonu, začasni prestolnici Južne Koreje.
Kako bodo posamezne države pomagale Južni Koreji
Bruselj. — Belgijska sindikalna zveza je organizirala iz protesta proti vrnitvi kralja Leopolda 24 urno generalno stavko.
Na podlagi resolucije, ki jo je sprejel Varnostni svet o pomoči Južni Koreji, bodo posamezne države nudile Južni Koreji naslednjo pomoč:
Amerika intervenira z letalskimi, pomorskimi in suhozemnimi silami. Ameriško letalstvo intervenira tudi severno od 38. vzporednika, to je v Severni Koreji, in sicer povsod, kjer je to iz vojaških razlogov potrebno.
Anglija je dala na razpolago vojne ladje, ki jih bodo uporabili v imenu Organizacije združenih narodov.
Avstralija je že poslala dva rušilca, da pomagata v pomorskih operacijah. Dala je na razpolago tudi skupino lovskih letal, ki spremljajo ameriške vojaške transporte iz Japonske v Korejo.
Nova Zelandija je dala 'Organizacij združenih narodov na razpolago nekaj vojnih ladij.
Nizozemska fje dala Organizaciji združenih narodov na razpolago svojo mornarico, razen tega pa se posvetuje z Indonezijo in državami Beneluksa o nadaljnjih ukrepih.
Nacionalistična Kitajska je pol-
uradno predložila, da stavi Organizaciji združenih narodov na razpolago 30.000 mož vojske in letalstvo, kar pa so Združene države Amerike zaenkrat odklonile.
Kanada je naznanila, da bodo pomorske enote, koncentrirane v Tihem oceanu, lahko uporabili v korejskih vodah, če se bo to zahtevalo.
Belgija je obljubila, da bo dala vso pomoč, ki jo more dati.
Brazilija je obljubila, da bo dala Organizaciji združenih narodov vsa sredstva, ki so ji na razpolago.
Urugvaj, Argentina, Turčija, San Domingo in vseh 21 držav Latinske Amerike je odobrilo sklepe Varnostnega sveta, vojaške pomoči pa doslej ge niso obljubile.
Indija je naznanila da odobrava načelo vojaških sankcij, ki jih je sklenil Varnostni svet, izraža pa upanje, da se bo zadeva rešila s posredovanjem.
Glede francoske udeležbe pri operacijah v Koreji je izjavil zunanji minister Schuman, da sedaj v tem pogledu od Francije nihče ne zahteva, ko je sama zaposlena v Indokini.
Ogromna škoda na žetvenih pridelkih vsled suše
Katastrofalna suša zadnjih osem tednov in nato nenavadni vročinsk1 val je povzročil ogromno škodo »a polju. V nekaterih krajih na Niz' jem Avstrijskem so kmetijski pri' delki uničeni do osemdeset odstotkov. Na Zgornjem Avstrijskem s<’ računali škodo povprečno na 25 odstotkov, toda ponekod je žetev cel° stoodstotno uničena, škoda je deloma tako znatna, da bodo komaj dobili seme za prihodnjo setev. Vsled suše so poleg tega požgaIV tudi vsi travniki, tako da bo pr1' hodnjo zimo občutno pomanjkanje krme in posledica bo, da bodo kmetje prisiljeni živino v večji me-ri oddajati ter se bo zaradi tega zn1' žala tudi dobava mleka. Tudi nas> kmetje so vsled suše silno prizadeti in z zaskrbljenostjo gledajo v bodočnost.
Jugoslovanska folklorna skupina v Angliji in Italiji
Iz Beograda bo odpotovala uffl^' niška folklorna skupina, sestavijo' na iz štirideset umetnikov, ki bod potovali v London na mednarodu folklorni festival. Na povratku.1 Velike Britanije bo jugoslovanska folklorna skupina priredila nekaj nredstnv v Hnliii.
Novi pravoslavni patriarh v Jugoslaviji
Sveti sinod srbske proslav’1^
Cerkve je izvolil 1. julija s 33 sovi proti 25 glasovom srbske? škofa Vikentija Prodanova za P triarba. Mesto patriarha pravosla ne cerkve v Jugoslaviji je bilo praznjeno, odkar je nedavno t» r umrl patriarh Gavrilo.
Št. Janž v Rožu. — Rac Janez Pd. Horajnik nas je za vedno zaplinil in dne 17. junija smo ga na domačem pokopališču položili k zadnjemu počitku. Rajni je bil vse svoje življenje zaveden Slovenec in je t° tudi javno pokazal. Ril je vesele narave, zaradi česar je bil ob mno-8>h svatbah za,,vadvovca“, t. j, tisti, nj vabi svate na ženitovanje. Pa tuni dober in navdušen godec je bil. tiolgo časa je vodil sveško godbo. ™5jen je bil v Svečah, pozneje pa Se je preselil v §t. Janž. Imel je •vtnogo prijateljev in znancev po ysem Rožu in vsi so prišli, da mu 'zkažejo zadnjo čast. Med pogrebni so bili tudi sveški godci, ki so ob Srobn igrali žalostinke. Od rajnega se je poslovil tudi domači moški Pevski zbor.
Nekaj časa prej pa smo spremili k zadnjemu počitku Petra Parila, Pjt- Careja iz Podsinje vesi. Na žejo sorodnikov je bil pokopan na pokopališče. Ril je doma iz , eč. Od svojih mladih let je bil etan sveškega pevskega zbora, po« 2lle j e pa, ko je prišel v št. Janž (,ziroma Podsinjo ves, se je takoj Peidružil tukajšnjim pevcem. Bil je vseskozi zaveden Slovenec in ni kilo prosvetne prireditve ali kar ko-i drugega, kjer ne bi bilo tudi Petna. Sodeloval je v vseh naših organizacijah, predvsem pa v Slovenski kmečki zvezi. Ril je tudi plan eljčinskega odbora Demokratične ponte delovnega ljudstva za občina §t. Janž v Rožu. Na njegovi zadnji poti so ga spremljali poleg domačinov tudi vsi njegovi znanci iz T** okolice. Sveški nevski zbor mu Je ob grobu zapel ubrane žalostinke ln se tako poslovil od svojega tova-riša, ki je bil vse svoje življenje navdušen pevec.
Oba draga rajna, Rac Janez in peter Paril, naj počivata v miru in nnj jima bo domača slovenska zem-tja, 'ki sta jo vse svoje življenje nad vse ljubila, lahka. Zaostalim pn naše iskreno sožalje!
Pa še nekaj moramo ob lej pridnosti na kratko omeniti. Zadnjo nedeljo v juniju je bilo pri nas žegnanje, oziroma „semenj“, ka-n°r pravimo pri nas. Imeli smo nvala bogu lepo vreme, kar je popravila predvsem mladina, ki se P v Tišlarjevi dvorani veselo vrte-
la. Kar pa je nas starejših smo ostali kar bolj doma in se pogovarjali z znanci, ki so nas ta dan, kakor je pri nas navada, obiskali. — Toliko za danes, drugič pa še kaj več.
Globasnica. Prejšnji teden smo na domačem pokopališču položili k zadnjemu počitku tukajšnjega mesarja Karla Rebernika. 1)a 1 j časa je že bolehal, bil je tudi nekaj časa v bolnišnici, kjer so ga operirali na danki. Toda nič ni pomagalo, za ozdravljenje ni bilo več nobenih iz-gledov.
Rajni je bil vedno vesele narave, čeprav mu sreča ni bila vedno mila. Pred vojno se je namreč z motornim kolesom tako hudo ponesrečil, da dolgo časa ni mogel na noge. Posledice te hude nesreče je čutil vse svoje življenje. Hodili je mogel le s težavo in zelo počasi. Dolgo časa tudi ni mogel izvajati svojega poklica.
Ženi in hčerki, ki ju rajni zapušča, ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo naše izkreno sožalje.
§t. Vid v Podjuni. — Dne 22. junija t. I. zvečer se je Albert Hobi, po domače Kozvov na Lazah vračal s kolesom iz Vesel proti svojemu domu. Med potjo, blizu domače hiše, je se pripeljal za njim Lah Vid in vsled neprevidne vožnje s tako silo treščil v njega, da ga je podrl na t la. Vsled tega padca je Albert Hobi utrpel precejšnje poškodbe in so ga morali takoj odpeljati v deželno bolnišnico v Celovec. Poškodovan je na obrazu, precej ranjeno pa ima tudi desno oko, vendar ni nobene nevarnosti. Želimo mu čim prejšnje okrevanje.
Celovec. Po podatkih statističnega urada od 10. oktobra 1949 živi v Celovcu 62.753 prebivalcev. Po poklicih se delijo tako: kmetje 195 moških, 91 ženskih, skupno 286; kmečki delavci: 253 moških, 149 ženskih, skupno 402; privatni nameščenci: 2786 moških, 2167 ženskih, skupno 4953; javni uradniki in nameščenci: 3443 moških, 975 ženskih, skupno 4418; pomožni delavci: 4192 moških, 1984 ženskih, skupno 6176; strokovni delavci in profesionisti: 4981 moških, 649 ženskih, skupno 5540;
obrtniki: 1371 moških, 339 ženskih, skupno 1710; trgovci: 523 moških, 128 ženskih, skupno 651; prosti poklici: 492 moških, 261 ženskih, skupno 753; upokojenci: 1312 moških, 1430 ženskih, skupno 2742; rentiki: 970 moških, 2033 ženskih, skupno 3003; razni: 588 moških, 676 ženskih, skupno 1246; sobarice in kuharice: 1383; gospodinjstvo: 12.906; dijaki: 592 moških, 272 ženskih, skupno 864. — Od skupnega prebivalstva je 15.702 otrok in mladoletnih pod 18 let, med temi 7822 moških in 7880 ženskih. Neporočenih je:	6703
moških in 7396 ženskih, poročenih 13.313 moških in 12.945 ženskih, vdovcev 801 moški in 3988 ženskih, ločenih 791 moških in 1114 ženskih oseb.
Kotmara ves. — Kar tri poroke smo imeli pri nas' v zadnjih štirinajstih dneh. Albin Tern jak, pd. Kajžni-kov iz čahorič, si je izvolil za svojo življenjsko družico Elzo Reguš, ki je doma kar na vasi, in jo dne 2. julija pripeljal na svoj dom. Tako je zavedna slovenska Kajžnikova hiša dobila mlado gospodinjo. Albin je bil dalj časa tajnik našega Slovenskega prosvetnega društva ,,Gorjanci“, vnet igralec in tudi pevec. ženitovanje je bilo v Plajer-jevi gostilni in vsi, gostje in škurti, smo se dobro imeli. Prišli so tudi pevci, ki so pozno v noč prepevali naše prelepe slovenske pesmi.
Isti dan je imel poroko tudi Polde Lajčaher, pd. Habnerjev iz Ročice. Polde je šel po nevesto na Žihpolje in kdor Pavlo — tako ji je pač ime — pozna, ve da bo dobra in pridna gospodinja, živela bosta v Ročici, kjer jim je Poldetov oče postavil lepo hišico. Polde pa bo dobil tudi očetov mlin. Svatovščina je bila pri Kanonarju in pozno v noč smo se veselili z novoporočencema.
Teden prej pa sta sklenila zakonsko zvezo Filip Esel na Vrudih in Ana Podlesnik iz Vetrinja. Filip je delavec in ima na Vrudih malo hišico, kjer bosta zdaj skupno živela.
Vsem trem mladim zakonskim parom iskreno čestitamo in jim želimo obilo sreče v nadaljnjem življenju.
Imeli pa smo tudi žalost. V ponedeljek preteklega tedna je v 76.
letu starosti umrl tukajšnji kovač Alojz štangl. Rajni je bil vseskozi zaveden član naše narodne družine in se že od svojih mladih let udejstvoval v našem narodnem gibanju. Na vsaki prireditvi je bil in na vsakem sestanku in tako dajal zgled vsem ostalim. Tak je ostal do svoje zadnje ure: zvest svoji zemlji in svojemu narodu, ki ju je brezmejno ljubil.
Pogreb dragega rajnega je bil v četrtek. K zadnjemu počitku smo ga položili na domače pokopališče v domačo slovensko zemljo, za katero se je vse svoje življenje nesebično žrtvoval. Mnogo ljudi od blizu in daleč ga je spremilo na njegovi zadnji poli. Saj ga je poznala vsa bližnja in daljna okolica. Ob grobu mu je v slovo zapel tudi domači pevski zbor.
Naš dragi rajni, ki smo ga vsi spoštovali, naj v miru počiva v domači slovenski zemlji, zaostalim pa naše iskreno sožalje.
Kakor smo že pred kratkim omenili, se je v §t. Gandolfu pojavila nevarna svinjska ohromelost, ki je že marsikomu prizadejala občutno škodo. Pri Rutarju so odpeljali vseh sedemnajst svinj, po dve pa tudi pri Prušniku in Mežnarju. Po vsej verjetnosti bodo tudi pri teh dveh hišah pobrali vse, saj se ta nevarna bolezen vedno bolj razširja. Bomo morali biti pač malo bolj previdni kakor smo bili morda doslej, da nam svinjska ohromelost ne napravi še več škode.
Železna Kapla. Dočim avstrijski oskrbovalni uradi številnim partizanskim invalidom, vdovam in sirotam niso pripoznali upravičenih podpor, .odnosno le v skrajni nezadostni meri, je to storila Jugoslavija. Ta socialni akt socialistične Jugoslavije nekaterim ljudem ne gre v račun, vsled tega se je v okolici železne Kaple v Beli, Remše-niku in Obirskem primerilo, da je neki FSS-ovec stikal za ljudmi, o katerih je računal, da jim je Jugoslavija pripoznala rento in jih izpraševal, koliko podpore dobijo iz Jugoslavije in podobne stvari s prozornim namenom, da bi ljudi begal in vznemirjal. Tako je sitnaril pri Slugi Mihi v Beli, Bevc Mariji v Remšeniku in Strugi Mariji na Obirskem. Značilno je, da je pri tem izpraševanju naenkrat znal slovensko, dočim enkrat, ko je bila pri njemu po opravkih Bevc Marija ni hotel znati ter se je poslužil tolmača. Mislimo, da to veliko razumevanje jugoslovanskih oblasti za partizanske žrtve ni nikomur v škodo in nikogar ne obremenjuje. Zato je sedanja skrb tukajšnjih oblasti zelo značilna in sumljiva.

Prežihov v o r a n c i
POZGANICA J3'11
Al 4

„ nRekel sem vam: Počakajte, podajte, dokler so stvari ne urede. r,1 ste pa hoteli z glavo skozi zid! f^aj vas ima uprava v rokah, po r^konu vas lahko pritisne! Povrhu
še devet grofovskih najemnikov Tavern To je še slabše. Veste, kaj e iz tega lahko izcimi...?“
oKaj pa?
. >)Da vam zapade pravica do na-
lernrbne..."
I ^Kakega strelaka! Saj je vendar ^goslavija ...“ se je zadrl Verlnin.
»Moj sin je dal življenje za Jugo-i|avijo!“ se je oglasila Močivka.
, Herent se je znašel v zagati, iz ^atere se je skušal izkopati najprej , čohanjem za tilnikom, potem pa z bedami:
u.^ugoslavija... To je res! Toda 1 nii moramo ravnati po zakonu.
Kadar bodo stvari urejene, bo agrarna reforma in takrat pridete tudi vi na svoje. — Danes sem vas poklical, da vam povem, kako mislim, kako občina misli: Potegnite živino s Požganice — pa je stvar rešena! Gozdna uprava odstopi od vsake odškodnine — če zlepa storite. Napravite to in vse bo v redu. Poslušajte me!“--------
Gerent je dvignil oči, da vidi, kako so učinkovale njegove besede; videl pa je skoraj same hladne, da celo sovražne obraze, izvzemši enega samega para oči tam v tretji vrsti... že je hotel zgrabiti za bilko, ko mu je Nienar prestrigel besedo.
,,Mi nismo prišli na občino zato, da nas obtožujete, temveč, da nas branite. Občina je zdaj slovenska in nas mora braniti..."
,,Saj vas tudi branimo! Ali mislite, da bi bila stvar tako preprosta, če bi se občina ne bila postavila za vas ?“ .
Gerent Požeg je spel pogumno gledal po skupini.
„Kaj pa ti praviš, Stana?" je rekel naglo, ko je zagledal tisti par oči... ,,Ti si največji lastnik v Jazbini in si najbolj prizadet!"
V sobi je nastal mučen, a silno napet mir; tisti par tujih oči se je povesil, potem pa je iz skupine za-hrkal suh glas:
„Pravim — če hujšega ni, potem je dobro. Zdaj je že tako zima pred durmi in pozimi ne moremo pasti živine po Požganici...“
„Tako je prav, Stana!" mu je pritrdil gerent. „škode nimate nobene in potem imate čas, da se kako drugače potegnete za svoje pravice. Medtem bo nemara tudi že agrarna reforma..."
„Potem bomo pa glasovali...!" je nenadoma z zlobnim glasom vsekal vmes Naraglav, ko je gerent že mislil, da je zmagal.
„Kaj?..*“ je zazijal gerent, tajnik Košuta pa se je hrupno obrnil na svojem stolu.
,,Saj bo plebiscit...?“
Gerenta je do oči zalila rdečica. Vsi so videli, kako mu igrajo gube na zalitem tilniku, in vsa Jazbina se
je ob tem prizoru škodoželjno nasmihala. Trajalo je precej časa, preden se je gerent Požeg zavedel in se začel kopati iz zadrege.
,,Kakšne neumnosti in čenče pa pljuvate tukaj? Na Koroškem ne bo nikoli plebiscita. Kar je naše je naše, in kar smo zasedli, ne bomo nikdar več izpustili!" Nato je skušal hitro in kratko končati.
,,Mislim, da je zdaj najbolj storiti, kar je tudi Stana svetoval: Odže-nite živino s Požganice. Za zlodeja, menda vendar ne mislite držati živino na planini tudi pozimi? Potem bomo pa videli. Mi bomo z vami, samo poslušati nas morate..."
Zmotila so ga vrata, ki so se na-nagloma odprla; v sobo je z mogočnim ropotom stopil Repežev Rok...
„Kaj pa je?" je jezno planil gerent Požeg, ki tega fanta, pojavljajočega se kakor divja jaga povsod tam, kjer ga ne bi bilo treba, ni mogel trpeti.
„Nič!" je dejal Rok s samozavestnim, skoraj prezirljivim glasom; ,,le prepričati sem se hotel, kaj delate z Jazbino..."
Gerent Požeg ga je hotel že nagnati, pa si je zaradi vpliva in zaslug njegovega očeta premislil ter rekel s pikrim glasom:
„To bomo že sami opravili — vse je v redu!"
NEHil] 0 DiHiTILOSHOPM
Kaj je pravzaprav daktiloskopija? Zločinci in tatovi se te vede najbolj boje
Če pogledamo površino človeškega telesa, potem bomo ugotovili, da koža ni povsem gladka, temveč ima razne luknjice in tudi številne črte, ki so ponekod bolj debele in redke, drugod bolj tanke in goste. Prav posebno številne in goste črte najdemo na spodnji strani prstov na rokah, če prste roke natančneje pogledamo, zlasti pod povečalom, opazimo, da je koža na spodnji strani prstov razorana s številnimi brazdami, ki tečejo v raznih smereh in ki so proti koncu prstov vedno bolj goste. Tega svojstva kože na prstih rok se poslužuje tudi moderna kriminalistika v borbi proti zločinom. Obstoji posebna veda — daktiloskopija, ki proučuje ustroj kože na spodnji strani prstov človeških rok, zgolj v svrho ugotavljanja storilcev kaznivih dejanj.
Daktiloskopija (slovensko bi temu rekli opazovanje prstov) temelji na dveh ugotovitvah znanstvenikov. Po več desetletij trajajočih opazovanjih so ti namreč ugotovili, da ostanejo črte na spodnji strani prstov vse življenje nespremenjene. Druga bistvena lastnost površine kože na prstih človeških rok pa je ta, da so črte kože, ali papilarne črte, kot jih strokovno nazi-vamo, individualno različne ter da ne najdemo dveh ljudi na svetu, ki bi imela enako razporejene črte na koži prstov. In to niti ne na enem prstu, kaj šele na vseh desetih! Ugotovljeno je tudi, da se razpored črt niti ne podeduje in da imajo otroci bistveno drugačne linije črt, kot njih starši, in celo dvojčki, ki so sicer drugače lahko povsem slični. Iz tega izhaja, da si zločinci lahko spremene svojo zunanjost, glas ali ponašanje, ne morejo pa si spremeniti črt na rokah, ki ostanejo vedno iste in ki enakih nima nihče na svetu.
Če si natančno ogledamo črte na prstih rok, vidimo, da potekajo te do zadnjega členka prsta vzporedno v večji ali manjši razdalji. Tu pa se navadno na eni strani prsta ena črta oddvoji ali odcepi, navpično dvigne ter v loku zavije na drugo stran prsta. Ta črta oklepa jedro, v čigar okviru so črte najbistvenejše. Tudi črte izven tega okvira ali jedra, kot ga nazivajo strokovnjaki, so prav različno razporejene, niso pa za ugotavljanje identitete tako
velike važnosti. Že s prostim očesom vidimo ob natančnem opazovanju, da se črte na posameznih prstih precej razlikujejo med seboj. Če pa pogledamo prste več ljudi, pa vidimo, da so črte tako različne, da dvoje docela enakih slik sploh ne najdemo.
Moderna kriminalistika razlikuje tri glavne vrste tipov razporejenosti papilarnih črt. če se na zadnjem členu prsta dvigajo črte do ene stranr prsta navzgor in se v obliki loka spuščajo na drugo stran prsta, govorimo o Ikz. ločnem čr-težu. To je najbolj enostavna, a tudi najbolj redka razporejenost papilarnih črt. če se črte pričenjajo na eni strani prsta, se nato dvigajo proti sredi prsta in se vračajo na isto mesto, od koder so izšle, govorimo o pentljastem črtežu. Teh je največ. Če pa črte kože tvorijo kroge ali elipse, govorimo o krožnem črtežu. Važen znak za razlikovanje posameznih črtežev med seboj predstavlja tkz. delta. Ta nastane tam, kjer se dvoje sosednih črt pričenja oddaljevati druga od druge ali kjer se ena črta cepi na dvoje. Ker potekajo pri ločnem črtežu črte v loku od enega konca prsta na drugega, delte pri tem črtežu sploh ni. Pentljasti črtež ima
eno delto, krožni pa najmanj dve in to na vsaki strani prsta. So pa seveda tudi delte prav različne oblike in jih daktiloskopija razlikuje več vrst. Razen tega je možno razlikovanje prstnih odtisov glede na medsebojno lego dveh delt pa tudi še po raznih drugih tipičnih znakih.
Iz tega izhaja, da so slike, ki jih tvorijo črte na prstih rok, prav različne. Obstoje sicer razne tipične oblike črt in njih medsebojnih razmerij, toda kombinacij je nešteto, tako da je precizno označevanje posameznih črtežev precej komplicirano. V ta namen obstoje razni sistemi, od katerih je najpreprostejši sistem jugoslovanskega rojaka Vučetiča, ki ga je ta pričel uporabljati konec preteklega stoletja v Buenos Airesu, kjer je bil v službi pri kriminalni policiji. Po njegovem sistemu se slika črt na koži prstov označuje s številkami, ki so razporejene v obliki ulomka. Pri, tem predstavlja števec sliko prstov desne roke, imenovalec pa sliko leve roke. Seveda Vučetičev sistem ne zadošča za podrobnejše označevanje vseh posebnosti na posameznih prstih. Zato so uvedli razne pod-klasifikacije, ki pa imajo vse za osnovo Vučetičevo formulo.
■ ■ ■■ .«■
Daktiloskopija v kriminalistiki
Daktiloskopija v kriminalistiki obstoji v tein, da na večini predmetov, ki se jih dotakne človeška roka, ostanejo sledovi prstov. Ti prstni odtisi so sicer nevidni na trdih predmetih kot n. pr. na lesu, steklu ali porcelanu. Toda moderna tehnika pozna metode, kako ti nevidni odtisi postanejo vidni in sposobni za fotografiranje. Sledove storilčevih rok najdemo skoraj pri vsakem kaznivem dejanju. Seveda je potrebna velika pazljivost, da radovedneži in oni, ki zločin odkrijejo, ne pokvarijo sledov ter se ne dotikajo onih predmetov, na katerih utegnejo biti odtisi storilčevih rok. Preiskovalni organi posnamejo nevidne prstne odtise s pomočjo posebnega praška, katerega potresejo po onih delih predmetov, kjer se nadejajo odtisov storilčevih rok. Vsi ti predmeti pa morajo biti docela suhi, a ne posušeni na son-
cu ali na peči. Čim je prah potresen, posnamejo strokovnjaki kriminalne policije prstne odtise na ta način, da položijo nanj posebno kožico, slično fotografskemu filmu, nakar odtise fotografirajo. Prstne sledove na papirju pa ne potresajo s prahom, temveč jih napravijo vidne na ta način, da jih izpostavijo
učinku jodovih plinov in jih nato fotografirajo. Seveda pa zahteva vse to delo velike pažnje in izkušenosti.
Ko so prstni odtisi enkrat po' sneti in fotografirani, imajo preiskovalni organi sliko storilčevih pr' stov. Oblastva, ki jim je poverjeno ugotavljanje prstnih odtisov h1 odkrivanje zločincev, vodijo točne kartoteke s prstnimi odtisi vseh zločincev, ki so že imeli opravka z nji' mi. Razen kartoteke v večjih mestih obstoji navadno v vsaki držaVl še kartoteka, ki poseduje prstne odtise vseh večjih zločincev iz vse države in tudi iz inozemstva. Pri' merjava prstnih odtisov aretiranega osumljenca, ki taji svojo identiteto, z onimi, ki jih preiskovalno oblastvo že ima v svoji zbirki, ne predstavlja nobenega problema. Enako tudi ni težka primerjava prstnih odtisov, najdenih na kraju zločina, s prstnimi odtisi osumljenca. Mnogo težji problem Pa predstavlja primerjava prstnih odtisov, ki jih posnamejo na kraju zločina, z onimi, ki se nahajajo v kartoteki policijskih oblasti. Prstni odtisi, najdeni na kraju zločin®* so navadno zabrisani, nejasni in se ne tičejo vseh prstov, temveč le nekaterih. Naloga kriminalno — preiskovalnih oblasti pa je ugotoviti zločinca na podlagi dokazov, ki s® na razpolago. Ker obstoje v dak' tiloskopskih kartotekah slike prstnih odtisov glede vseh desetih prstov človeških rok in so tudi vsc formule, po katerih se primerjav® vrši, prilagodene desetprstnemu sistemu, bi' bilo na podlagi odtisov enega ali več prstov, najdenih na kraju kaznivega dejanja, nemogoče ugotoviti zločinca. Zato obstoji pa posebna enoprstna klasifikacija* katere bistvo je v tem, da imajo policijska oblastva najpodrobnejše slike vsakega prsta vseh večjih kriminalcev. Vsekakor pa predstavlja ugotavljanje zločincev na p°d' lagi odtisov enega ali več prstov težaven problem, ki ga uspešno rešijo lahko samo strokovnjaki z dolgoletno prakso.
Ljudje umirajo vedno starejši
Vedno bolj se kažejo pogoji, da bo postal človek stoletnik. Pred petdesetimi leti je v najbolj civiliziranih državah umrlo v enem letu 20 pa tudi 24 oseb na tisoč prebivalcev. V poslednjih petdesetih letih pa se je umrljivost izredno zmjanjšala. Res pa je, da se je v tej dobi zmanjšalo tudi število roj-
stev, kajti rojstva precej .'vplivajo na umrljivost; otroci namreč pogosto umirajo. Takoj pa lahko poudarimo, da se je zmanjšala tU°. umrljivost otrok. Pred petdeseti!11 leti je umrlo najmanj 24 odstotk0^ otrok v starosti do enega leta, danes pa znaša umrljivost otrok v p1' viliziranih deželah 10 odstotkov 11
S p tti n n i
■KiiiHiiiauiMtiiiiiMuiaMiiiiuiinniiimiiMiiiaiiiiiiiiBaiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiifliiiBBiiiiiiiiaMiuMiiniiiaiiiMiiMiumiffluiiiiHniiniiiiiiiiii
Jazbina je stavila še celo kopo vprašanj, toda gerent Požeg je izgubil poslednjo trohico potrpežljivosti in začel siliti k odhodu. Počasi so se Jazbinci le izmotali iz pisarne in se usuli na cesto.
Bolj kakor z uspehom so bili zadovoljni s potekom razgovora. Med podboji hišnih vrat jih je že prestri-gel gantač.
„Kako je?“
„Nič in vse! Boj se bo še dalje vodil!“ mu je rekel Nicnar.
Zunaj jih je obstopilo ljudstvo, ki ga je bilo kmalu petkrat toliko kakor Jazbincev. Vsa gruča se je pomikala proti Matevževi gostilni, kamor so Jazbinci navadno zahajali. Visoko nad glavami se je majala glava Repeževega Roka, poleg njega pa je frfotala haderca Močivke ...
Zunaj je stopil Stana k Smerdo-hu in Nicnarju in rekel:
,,Mislim, da je tako prav! Kdaj bomo pa gonili?“
Bil je očividno zbegan.
Oba sta ga pogledala po strani, potem pa rekla:
„Ti bi menda rad pod cesto zavozil... ?“
Stana se je vgriznil v ustnice, njihov glas, njihov pogled ga je zapekel :
,,Prekleti gantač----------ali me
je res videl — takrat?“
Jazbina je pila vse popoldne, najprej pri Matevžu, potem pa je v spremstvu drugih hodila od krčme do krčme in polnila vse ceste z vpitjem in hruščem. Dan je bil lep in sonce je vlivalo v kotlino svoje rumene in mlačne žarke, ki so vso naravo ovijali v prijetno prazničnost.
Pri Matevžu se je gantač na vsem lepem izvil iz družbe in ni ga bilo pol ure. Ko se je vrnil, mu je sledil tik za petami mlad golobrk človek kakih dvajset let, z velikimi lasmi, katera si je neprestano popravljal z roko. Mladi mož je skoraj preplašen obstal pri vratih gostilniške sobe, ki je pokala od hrupa in vpitja, gantač je stopil k mizi, pri kateri je sedel Nicnar s Kopišarjem, Naraglavom in še z nekaterimi drugimi, in prvemu nekaj zašepetal. Nicnar je dvignil glavo, se ozrl na človeka pri vratih, ga premeril od nog do glave, potem mu pa s prstom pomignil k mizi. človek je pristopil.
,,Vi bi nam hoteli pomagati, kaj...?“ je rekel Nicnar z visokim glasom.
,,Jaz sem učitelj Buzaron!, Imam zveze in agrarna vprašanja me zelo zanimajo!“ se je predstavil gost.
,,Buzaron... torej Buzaron! To mi je všeč! IIa-ha!“ se je smejal že pijani Naraglav.
Potem je natočil pol kozarca vina, ga potisnil pred učitelja in zavpil:
,,Na, pij, Buzaron buzaronasti...!“
Učitelj Buzaron je bil v očitni zadregi. Kopišar in Nicnar, ki sta bila še pri sebi, sta to opazila in Kopišar je z laktjo odrinil .pijanega Naraglava v stran.
,,Počakaj, najprej se bomo z gospodom zmenili — potem bomo pa pili.**
,,Veste, za kaj gre?“ je vprašal Nicnar.
,,Ta gospod mi je pravil!“ Buzaron je pokazal gantača.
,,Ali bi nam mogli pomagati?“
,,To bi šele videli. Treba bi se bilo najprej pogovoriti. Zadeva je predvsem politične narave — kakor vse kažej“
,,Tako je!“ se je vmešal vmes Repežev Rok in udaril s pestjo po mizi.
Nicnar je malo pomislil, potem pa dejal:
,,Ali bi ne prišli kar k nam v Jazbina? ge to nedeljo? Kar k meni, prvemu in edinemu kmetu na desno za potokom ... “
(Daljei
Iz teh podatkov sledi, da uul‘r?a jo ljudje v manjšem številu in d torej živimo mnogo več let kako so živeli naši predniki.
Mnogi govore o tem, da so ,ia^ rodi iz starejših dob človeške f dovine dosegli izredno starost, ven dar nima tako govorjenje nikak znanstvene opore.
Ako primerjamo podatke o un1 jivosti v bližnji preteklosti, op®2 no, da se je izredno povečala sta •ost žena, v nekaterih deželah, pr. na gvedskem, dosežejo ižen<, aovprečno starost 68 let. V SP*°|, lem se ni povečalo število stole likov, vendar pa se je povečalo šl
,il o e I n nn
Vsekakor pa niso ti podatki P1^ več razveseljivi za razna podjetja, se bavijo s starostnim zavarov njem.
Izdajatelj, lastnik In založnik lista: Dr. ~
Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: ^
lovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4.
vsebino odgovarja: France Košutnik. Tisk®
Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalserg®1*
iClfl*
20. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: genfurt 2, PostschlieCfach 17.