6. štev, ■ V Kranju, dne 1,0, februarja 1906. VIL leto. GORENJEC , Političen in gospodarslo list. === ■»^B!B-"i..... ..i. ..... ... ^.■^■■■■■■»..L. i. .'i' ha ' . . ... i 1 a________jl -u___~!J tihaj* VMko sobolo zve<>r. — Stane za celo leto 4 K, za pol leta 5! K, za Mrl Uredništvo in iipravniAtvo «■ OJJkr.r v liUi 41. 106 nasproti in p ne leta 1 K. Za druge države stane K f.lili. Posamezne Številke po 10 vin. — Na II cerkve. — Upmvniatvu naj se blagovolijo pošiljati narofninu, reklamacije, narorbe brez istodobne vpoSiljntve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za pelit-vroto 10 vin., <'e se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. " naj se izvolijo frankirati. Rokopisi se ne vračajo. tJ>>*s*%»i»»id»V^ Nekoliko pripomenj k shodu zaupnikov narodno-napredne stranke. IV. V dosedanjih člankih smo objavili nekoliko pripomenj, knko bi po našem mrenju narodno-napredna stranka zopet osvežila svoje delovanje in natančneje omu čila smeri lega delovanja, ne da bi se bili hoteli spuščati v podrobnosti, za kar bode skrbel zaupni shod. Konečno hočemo izpregovoriti še nekoliko besedi o organizaciji stranke. Splošno mnenje je, da sedanje vodstvo stranke premalo skrbi za to, da bi se stranka organizirala po slovenskih pokrajinah. Na čelu iz-vrševalnega odbora stoji mož, ki ima toliko poslov in časti, da bi tudi pri najboljši volji ne mogel biti kos niti polovici svojih dolžnosti, edini slovenski napredni dnevnik je že večkrat izjavil, da ni glasilo stranke in dela lahko po svoje, tako da nam manjka i pravega vodstva i strankinega glasila. Važna naloga shodu zaupnikov mora bili, storiti konec tej polilični anarhiji in si izbrati v ctntralno vodstvo može, ki imajo zmožnost in voljo, da vodijo smer napredne politike, zraven pa vsaj v vsakem političnem okraju postaviti nekake pododbore, ki vodijo politično gibanje v posameznih okrajih PObLISTEK. Skopuh. Humoreska z gorenjskih hribov, Andrej Dovžan je stal na vratih očetove iiiše in pušil iz kratke pipe. Roke je imel na hrbtu prckiižane, z očmi je pa zrl na tropo golobov, ki so frčali v večerni zarji po zraku. Ko je fant že precej časa zrl proti nebu, ni opazil zale deklice, ki je korakala po vaški cesti proti njemu. Tušarjeva Mina — tako jc bilo deklici ime — je bila celo mnenja, da bode prav tik mimo njega Šla, ne da bi jo on opazil, ker je bil tako zamišljen. Dekle pa lega nikakor ni hotela, temveč je prav dobro ropotala s podkovanimi čevlji, ko je prišla v bližino Andreja. Toda ta tudi tega ni slišal in je še dalje gledal za golobi. ter so v vedni dotiki z vodstvom in poslanci. Zgoditi se ne sme več in to smemo z\h-tevati kot navdušeni narodnjaki in napred-njaki, da bi se radi kake malenkostne osebe v centrali po edinem naprednem dnevniku napadal vodja političnega gibanja kakega okraja, zgoditi se ne sme več, da bi se v slovenske kraje importirali tuji uradniki, naseljevali od tSfldmarke* podpirani obrtniki in tigovci, ne da bi vodstvo stranke kaj vedelo o tem, ker se morda sploh ne briga za lake zadeve, ali pa nima zaupnikov v okraju. Z malini', včasih pretnalenkostnimi osebnimi škandalčki pri klerikalcih ni dosti pomagano, če se spravljajo na dan; treba je nasprotniku ubiti na bolj honeten način, treba ga je uničiti s stvarjo in ne z obliko. Slednjič še kličemo: Naj ?eskliče nemudoma shod zaupnikov narodno - napredne stranke, naj se pri tem shodu odkrijejo vse rane, naj se radikalno ozdravi vso, na čemer sednj bolehamo. Dovoli naj se svobodna beseda vsakomur, zagotovi pa tudi, kakor se ob sedanjih razmerah zahtevati mora, stroga tajnost zborovanja in mi smo prepričani, da ta shod obrodi dober sad, da bo iz njega izšla prenovljena svobodomiselna stranka in da tudi oni elementi, ki se zbirajo okrog «Našega Lista», ne bodo imeli vzroka tri-umflrati 'nad neuspehi, temveč bo tudi ta krog še nerazvitih nazorov moral izginiti s površja, potem tudi klerikalcem posledice shoda ne bodo posebno prijetne. Na svidenje na shoduI Kmetski pogovori. V boju sa obutenek. VII. Prva in glavna skrb kmetova naj bi bila, da se osamosvoji duševni in gospodarski. To bi se reklo: Misliti s svojo glavo in delali za svoj žep. Ko bi imeli le nekoliko samozavesti in stanovskega ponosa, bi se dalo to kaj lahko uresničiu'. Shajati hi se morali in nekoliko bolj zaupali drug drugemu. Vsakemu človeku in najsi bo še tako reven, pride včasih kaka pametna misel. Pri nas je pa stara navada, da le nasvet onega kaj velja in najsi bo še tako zabit, ki ima kaj premoženja ne glede na to, kako si ga je pridobil. Pri občinah je navada, da sede v odboru le taki, ki imajo kaj, in ravno to je največja nesmisel. Spominjam se nekega ob-činskrga odbornika, ki je bil samo zato odbornik, ker je bil oče njegov odbornik, dasi-ravno so vsi ljudje rekli, da ni «pol hudiča* vreden. Po večini imajo v naših občinah župniki prvo in zadnjo besedo na vseh odločilnih in važnih mestih. V cerkvi so nedotakljivi, v Mladi Dovžan je hkratu zardel v obrazu. Plaho je zrl Mini v oči: «Mlinarjevo Katrico meniš, Mina?» Deklica je prikimala. »Uprav ta. Saj imamo tu samo eno prijateljico in to je Katrica.« •In . . . hm . . . Mlinarjeva dekle . .. kaj bi pa pogrešala pri tebi? Edini otrok od bogatega mlinarja ... to bi vendar maral...» Andrej je sedaj še bolj zardel nego preje. Mina je pa postala še bolj zgovorna. «No pa saj bogastvo nič ne de. Lahko ima kdo toliko denarjev, kakor sena, a vendar mu ni dobro. Glej primero: Taka deklica kakor Katrica ima, vsega dovolj. Kaj ima ona od svojega denarja in posestva, ako jej fant, katerega bi imela rada, ne zaupa, ker je siromak. Taka vendi»; ne more iti k njemu in ga objemati, namreč k priprostomu fantu in ga vprašati: Ali me hočeš? Tako bi bila prav zarodi njenega premoženja le nesrečna. občinski zbornici ravnolako. V cerkvi jih čuva postava, v občinski zbornici pa njegovi ki-movci, ki imajo za največji greh, če ss brezpogojno ne ustreže zahtevam župnika. Da trpe pri tem občinci, ni treba praviti. — Posledice tega so, da nazadujemo, da se ne moremo gospodarski osamosvojiti. — Oglejmo si občine, v katerih imajo, ali so imeli prvo besedo duhovni gospodje. Farovi kakor palača, farovški hlevi v primeri s kmetskimi kočami palače, cerkve, v kalerih so stotisoči brezobrestnega kapitala, katerega si je kmet pristradal, služijo v prvi vrsti njihovemu namenu. Občinski reveži hodijo od hiše do hiše, stradajo in umirajo v smrdljivih hlevih, gospodje se pa izprehajajo in /uničevalno motrijo svoje pokorne farane. — Kdaj ti bo vzkipela kri, kdaj boš napravil konec tem neznosnim zate tako poniževalnim razmeram, kmet? Kdaj boš prišel do samozavesli, da je tvoja dolžnost skrbeti v prvi vrsti zase, za otroke, za rodno zemljo? Kdaj boš prišel do spoznanju, da si rabelj svojemu rodu, ker ga s svojo brezbožnostjo, prizanesljivo8tjo in malomarnostjo tiraš v pogubo. — Kruto se maščuje nad nami brezbrižnost naših očetov, a še krutejše se bo maščevala naša malomarnost nad našimi otroci. Od vseh strani pritiskajo nad nas! Od ene strani vlada, od druge rimska nadvlada. Mi pa stojimo tu, kakor obsojeni, s povešenimi glavami in prekrižanimi rokami ter gledamo ravnodušno, brezbrižno in brez moči v žrelo zmaju, ki se igra z nami kakor se mu zljubi, dokler nas ne požre. — Podpirajmo domačo umetnost! Akoravno se čujejo' vedno glasovi, da se slovenska umetnost ne razvija, kakor bi bilo želeti, se vendar nikdo ne potrudi, da bi pospeševal ta razvitek. Nemški umetniki, nemške tovarne si služijo velikanske svoto s slovenskim denarjem. Ali ni to obsojevanja vrodno, ako se pomisli, da je število slovenskih umetnikov, ki so slovenski javnosti že itak večali-manj znani razmeromo veliko in da imajo mladi umetniki na Dunaju svojo organizacijo v društvu * Vesni", ki ima ravno nalogo posredovati pri umetniških naroČilih v prid svojim članom, Že narodni zavest slovenskih naročevalcev bi zahtevala, naročcvauje umetniških izdelkov pri «Vesni». Še bolje pa bi utegnilo uplivali na r.uročevalce dejstvo, da so cene, ki jih stavlja »Vesna*, razmeroma jako nizke, ker so člani navezani na naročila, če hočejo živeti. Posebno slovenske obrtnike, društva, posojilnice, tvornice i. t. d. se opozarja na gori navedeno. Za večja dela so napravi konkurenca. V tem slučaju se pošljejo naprej skice, ki so naročevnlcu na izhero. Mala naročila se oddajo brez konkurence temu ali onemu članu. «Vesna« sprejema sledeča dela: Slike (portrete, pokrajinske in druge slike) v vseh tehnikah. Načrte za razglednice, ilustracije, okraske knjig i. t, d. Dekorativne načrte za umetniško-obrtne predmete kakor: diplome, plakate, okras pohištva in stanovanja i. t. d. — Cerkvene slike, zastave tudi za ženska ročna dela. Arhitektonične načrte za moderno pohištvo, za cerkvene oltarje i. t. d. Kiparske izdelke, kipe, reliefe, miniature i. t. d., sploh vse. kar spada v updabljajočo umetnost. Cena se določi naprej. Pri konkurenčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati pottb-ne„a doneska za ceno, Za posredovanje ni treba plačati «Vesni» nobene takse. Slovenci, storite toraj svojo narodno dolžnost in naročajte pri «Ve*ni» 1 Informacije brezplačno I — Naslov: «Vesna» Dunaj lil. Kollergasse 20. IV. Odbor. dajte dol vrčt, da bo konc.» — V tert jo je prijel mežnar Habmc in jo s silo vlekel iz cerkve in jo med tem suval z obuto nogo v noge in jo tako s silo spravil iz hrama božjega. Sedaj se Kocijančič lahko veseli svojega, bogu gotovo ne dopadljivega dejanja. Seveda tak duhovnik surov, neomikan četudi olan, ostane le vedno kmet, ne ve, da je za kmečko dekle njena čast vse, kar ima. Kdo jo bo zdaj pogledal? Zaničevana reva od svojih tovarišic, znank prijateljic. Kje so besede Kristusove «Ljubite se med seboj in odpuščajte svojim sovražnikom*! Dobro, da fanatizirano ljudstvo ni vrglo ubogo deklico iz kora v cerkev ter jo ubilo. Da je že skoraj bilo na tem, kaže to, da ko jo je pahnil mežnar iz cerkve, je neki Jare vrgel kamen za njo. — To se ima od Marijinih družb in če se hodi v cerkev! — No, Kocijančič, ali se veselile, da ste napravili pošteni deklici prebivališče v Mirni nemogoče in jo osramotili, postavili nr* pranger? Dopisi. Mirna na Dolenjskem. (Kako se dela t mladenko, ki izstopi iz Marijine družbe. Leopoldini Kosi a n se ni več dopadlo v Marijini družbi, zato je izstopila iz nje. To pa je seveda grizlo in jezilo župnika Antona Kocijančiča. Komaj je čakal, da bi se maščeval nad dekletom. Kmalu se mu je ponudila prilika. 4. febr. 1.1. jo šla Roštan. kakor navadno, na kor pet k 10. maši, ker je pevka. Ko jo zngleda Kocijančič je šel mi kor ter je trikrat glasno rekel: «Polda, idi dol, ti nimaš tukaj pravice,* Pri tem jo je prijel surovo za ramo, jo obrnil s silo ter ji rekel, da mora iz cerkve. Ona, ki se seveda ni čutila nikake pregrehe kriva, da bi morala iz kora in cerkve, ni šla. — Sedaj seje maščevanja željnemu duhovniku ponudila prilika osramotiti dekle. Sel je po svojega mežnarja Alojza Habinca iz Sevnice in mu rekel, naj spravi dekle iz cerkve. Habinc je šel k dekletu, ki je gledalo v mašno knjigo ter tako zakrivalo solze, ter rekel, da mora iti iz cerkve, p red n o se maša začne in še pristavil, «da so že bili župnik oblečeni in so se zopet slekli.* Roštan tudi sedaj "i hotela iti iz cerkve in cerkovnik je odšel. Kmalu pa pride nazaj ter ji veli iti iz cerkve, sicer jo na župnikovo povelje vrže iz kora na cerkvena tla. Jože •Smrekar, neki farovški podrtpnik, pa je zaklel in rekel: »krucifiks, listo prekleto p..... — No zdrav ostani, Drejče, domu moram. Danes večer moram iti se h Kalini. Pri zadnjih vrtnih vratih me bode Čakala čez pol ure. Potem bodeve malo kramljale.* Prikimala je z glavo in se nasmejala, potem pa odkorakala, ne da bi Čakala na slovo mladega Dovžana, Drejče je težko dihal in vroče mu je bilo. Drgnil si je oči, kakor lo stori oni, ki prav ne ve, ali čuje ali sanja. Ali bi Katrica morebiti res---? Ona je bila vedno tako prijazna proti njemu, ako jo je slučajno naletel, bodisi na polu proti cerkvi, na polju, ali sploh kje drugje In ko se je pred pol letom vrnil od vojakov ler imel svojo ekstra-Čepico potisnjeno na levo uho, postala je popolnoma rdeča v obrazu, ko ga je srečala je zardela še pod rumenimi lasmi in v rdečem licu so tako posebno odsevale nje modre oči! Oh joj, kak * bebec* je bil ves čas. Sedaj je hodil že pol leta žalosten okolu kakor oskubljen petelin, pustil si je mučiti srce od tajne ljubezni — in ni nič opazil. Njegova deklica je morala šele k njemu poslati svojo prijateljico, da mu odpre oči! No, sedaj je tej dvomljivosti in sanja vosti konec. Tako preslepljen pa tudi Se ni bil, zakaj mu je Mina tako jasno odkrila, da se more še danes sniti s Katrico, na zadnjih vratih mlinarjevega vrta. No, to se pravi biti že preje tam, kakor Mina. Mladenič je zmajeval z glavo. Ali bi vprašal prej očeta? Oh kaj, stari mož bode tudi brez njega večerjal, ako njega ne bode doma. In ako bi tudi moral čakati. Ako mu njegov sin potem pove, zakaj ga ni bilo pri večerji, potem mu to na bodo vzel za zlo Halje puh. Radovljiške novice. — Občinska seja z dne 7. februarja t. 1. Začetek ob 7. uri zvečer. Prei-seduje župan g. dr. Janko Vilfan; navzočih 10 odbornikov. — Občinski računi za I. 1904 so so pregledali. — Kot zaupnika glede pokon-Čavanja prašičje kuge se izvolita gg. Vtirnik n Sartori. — Dve pritožbi proti predpisu pasje pristojbine se kot neutemeljeni zavrneta. — Odda se odborov sklep glede točenja in prodaje žganjn in drugih opojnih pijač v hiši Hudovernikovih dedičev. — Da-carju Jakobu Simi se dovoli za pobiranje užitnine nagrada, istotako obč. tajniku za vestno sestavljen račun. — Glede naprave rovišča ob Derničevi hiši se izvoli poseben odsek, da preišče zadevo in v prihodnji seji stavi primerne pogoje. — Sklene se, da se občinska pisarna preseli v graščino in se županstvu naroči, da napravi z graščinskim oskrbništvom primerno najemno pogodbo. — Odobri bo naknadno pritožba županstva zoper odlok okrajnega šolskega sveta glede prispevkov za šolske potrebščine, kolikor se tiče novih naorav, ki naj bi se poplačale iz skupila za staro šolsko poslopje. — Gospodu županu se izreče enoglasna in ob splošnem odobravanju priznanje in zahvala za energične nastope zoger to, da bi se prejšnji šolski vrt prodal zdravstvenemu zaslopu, ki bi tam zidal bolnišnico za nalezljive bolezni, obenem se bo poskrbelo, da se za bolnišnico dobi primeren prostor. — Sklene se, da se postrižejo veje v drevoredu, kolikor ovirajo promet na cesti. — Poštno ravnateljstvo v Trstu se naprosi, da napravi nabiralnik za pisma na hranilničnem poslopju, da dalje skrbi zato, da se nastavi za Radovljico in okolico, ker se je mesto v zadnjih letih zelo razširilo, še en pismonoša in da se nedeljski počilek za pismonošo uredi tako, da se pisma m znašajo od 8, do 10. ure. — Veselica gasilnega društva dne 4. t. m. je Izpala nad vse pričakovanje. Toliko gostov že dolgo nismo videli na pred-pustni zabavi v Radovljici. Vsi prostori Av-guštinove gostilne so bili natlačeno polni, v 1. nadstropju je igral znani «šramel*kvartet* v občo pohvalo in vztrajno do jutra, spodaj so se pa vrlili neumorno mladi pari ob zvokih harmonike. Bila je prava ljudska veselica, ki se gotovo ponaša z lepim materijalnim uspehom. - Premeščen je. (Josp. davčni pristav Fran Pred a Iič je premeščen v Metliko, na njega mesto pa pride davčni pristav g. Ivan Kušar iz Kranja. Davčnemu referatu radovljiškemu je prideljen davčni praktikant gosp, Albert Primec iz Ribnice. Tržiške novice. — Naš oče župan Mally — agitator. Mnogo lepih lartnoiti imajo naš oče župan, a da so tako dober agitator — tega še nismo vedeli, Kakor znano «Gorenjčevim> bralcem, izpolniti se mora v Tržiču naduči-teljsko mesto. Za to mesto so bili štirje prosilci: trije izventržiški in naš .predobro* znani pedagog Miklitsch, ki ima edino to lepo lastnost, da je navdušen Nemec, in da zna Županu Mallvju dobro pihati na srce. Minuli torek, 18. t. m., je bila seja krajneg > šolskega sveta in ta je v svoji preveliki modrosti postavil v temo na prvo mesto nijllibejie kvalificiranega prosilca Miklitacb.a, seveda samo raditega, ker ga jr predlagal župan Mally. Da se nekoliko izve, na kak način je Miklitscha doletela ta čast. naj posvetimo zadevi še nekaj vrstic. Kako je razmerje v šolskem svetu, si vsak lahko misli: Slovenci v manjšini. Vendar bi se pa to pot Miklitschu le slaba godila, da se nam ni izneveril zadnji trenotek svetnik Primožič ki je glasoval v imenu svoje slovenske občine za nemškega kandidata, dali nam je en teden dni prej obljubil svoj glas in dal še celo svojo moško besedo. Razmerje glasov je bilo: za Miklitscha trije, proti dva. Interesantno pa je, kako so vjeli Primožiča v svoje mreže. Zadnjo nedeljo videli smo stopicati župana Mallvja v spremstvu dr. Czni-ela proti Slapu, kjer stanuje Primožič in ima svojo krčmo. Namen je bil seveda pregovoriti Primožiča, da odda svoj glas Miklitschu; ker pa je odmevalo iz krčme slovensko petje, germansko srce pa se takoj izgubi v hlačah, si gospoda nista prav upala v hišo. Opre-zovala sta nekaj časa okoli hiše, potem pa sta odkurila nazaj proti Tržiču. Takoj drugi dan pa je dobil Krvin, da ne bo kuke zamenjave, 'Jakob Primožič, po domače Krvin, «auftrog», da se mora zglasiti pri Mallvju. Primožič — pohlovna ovca — se ni upal upirati in jo urnih krač pobral k našemu županu. Začelo se je pregovarjanje in najhujši argument, ki ga je porabil Mali v za Miklitscha je bil — ne sme-jite se! — da bo nemščina takoj izginila iz tržiških ljudskih Sol, če bo drug imenovan za nadučitelja nego Miklitsch. O jerum, jerum! Ti uboga trtiska nemškutarija, od kakih ljudi j si odvisna 1 Slabo se ti bo še godilo, če se boš morala opirati na take može! Ali argument je pomagal — Primožič je glasoval za Miklitscha — boljši učitelji so se morali umakniti na ljubo Miklitschu. Ali bo deželni šolski svet pritrdil tako podlemu postopanju, dn se zaslužne učitelje zapostavlja takim učiteljem, ki so priznano najslabejši v celem okraju? Upamo, da ne, Će se pa zgodi to, potem vemo, 'dn smo Slovonci povsod le pastorki naše slavne vlade, Gospodu županu pa povemo, dn ga zna v kratkem začeti bo- leti glavi, ki ga v prav kratkem času ne bo nehala. — Najnovejši trabant v ozvezdju župana je dr. med. Czniel. Da nam Slovencem ne bo kdove kako prijazen, smo vedeli že naprej, ker je prišel po naročilu župana Mallvja. In čeprav se je enkrat izrazil proti nekemu gospodu: «Ich bin auch ein Slave* — mož je Rusin — mu teh besedi nismo posebno verjeli. Ali mož je postal nepreviden in je začel očitno ruvali proti nam. Dozdaj smo ga pustili pri miru. a obljubimo mu, če ne bo pustil aktivne politike, da se bomo zanj malo bolj zanimali. Torej pozor! — »Tržiški Sokol* priredi predpustno veselico dne 24. februarja 1906 v gostilniških prostorih A. Perneta v Tržiču. Spored: Godba na lok. Začetek ob osmi uri zvečer. Vstopnina za Člane v sokolski obleki 40 vin., za nečlane 50 vin.; godba prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Slovensko bralno društvo v Tržiču priredi predpustno veselico v soboto, dne 10. februarja 1.1. v društvenih prostorih v gostilni pri Pernetu. Spored: 1. A. Foerster: Sokolska, moški zbor; Nesvadba: Hrepenenje ljubezni, čotverospev; Svetek: Pod noč, moški zbor; Klaić: S vračanje, moški zbor. 2. Srečolov. 3. Ples in prosta zabava. Pri plesu svira radovljiška godba na lok. Vstopnina 1 K, družinska vstopnica 2 K. Začetek ob H. uri zvečer. K blagohotni udeležbi vabi odbor. Novice iz medvodske in sorske okolice. • —-Neko nedeljo je pridigoval v Preski »prefesar* v škofovih zavodih neki Janez Knific. Pravil je, da se pogovarjajo v nebesih: Vidiš ga, ta-le, ki je dal za to in to, je pa iz preške fare. Mi pa mislimo, da se pogovarjajo tudi v nebesih, da takih prismuknjenih ljudi ne dobiš izlepa, kakor so tisti, ki vse verjamejo kakšnemu takemu mlademu »piefesnrčku*. — I'oni a runćar silno agitira za volitve. Vsaki dan se vleče drugam. Obletal je že vse vasi, kar jih je ob Savi. Ne upa pa se v vasi zgoraj Sore. Tam ne marajo pomaranč, zato se preška pomaranča ne prikaže gor. — Tudi Brajc se ne upa dosti, ker ve, da je vsem še v spominu njegovo početje z Bercetom. — Suh «ofer» je sedaj pri Brajcu, ker mu ljudje ne marajo nositi v njegovo bisago. Prav mu je, zakaj pa ne gre iz Sore, kjer ljudje ne marajo zanj. — .Kdor bi prišel volit na našo stran, bode dobil dosti pijače,* pravijo Smovčevi in Pomarančarjevi ljudje. Denar imajo tedaj za take stvari, koliko pa je re-vežev, ki nimajo kaj jesti. Mar naj bi ga dali Pomarančarji takim revežem. To bi bilo krščansko delo! — Smovc mora biti še župan, tako pravi rakovniška Žlobudra, seveda bi bil 'žlobudra rad vsaj občinski svetovalec Pa ne bode nič iz tega. Žlobudra le rajši šivanko v roke, se ti bolje poda! — Zopet so obdolžili klerikalci, to je Smovc in Pomaruiičar nekega mladeniča s Svetja, da je metal kamenje na Brnjca. Pri sodniji pa niso mogli dokazati ničesar, zato je bil dotični mladenič oproščen. Smovc ima pa še daljši nos kakor prej. — Dušni pastir Brajc si je kupil sedaj revolver. Na angelja varuha se ne zanese nič. Boljši varuh je revolver. — V S ori letos ne bode birme. Škof se boji, da bi mu ne zagodli kakšne pesmi v zahvalo, ker je poslal nad mirne ljudi — bajonete, — Orožnik Mak bode še pohvaljen zalo, ker je prebodel Starmanovega Janeza, tako pravi Pomarančar. Videli bodemo, ali res ta Pomarančar kaj ve ali nič. — Župnika Berceta je Škof prijemal zato, da hodi po gostilnah, čeravno ni bilo to res. Zakaj neki ne prime Brajca in preško Pomarančo, ki hodita sedaj vedno po gostilnah. Zakaj ima neki škof dvojno mero? — Volitve bodo v kratkem. Smove ima namen razpisati volitve v Preski v neki gostilni. Proti temu so se pritožili volilci iz vasi Pungart, Gosteče, Draga, Dol, Sora, Rakovnik, Svetje, Ladja, Zgornja in Spodnja Senica, J»perca, Govejek, Trnovec. -Okrajno glavarstvo je opomnilo županstvo, naj ustreže volilcem iz teh vasi in razpiše volitve kje v sredi občine, Videli bodemo, koliko je Smovc pravičen. Novomeške novice. — D r s a 1 i š č e. Pri nas imamo drsališče olepševalnega društva novomeškega, ki pa prav malo ustreza svojim zahtevam. Mnogo je ne-dostalkov. Navesti hočemo samo nekaj glavnih. Prvič je drsališče veliko premajhno. Dalo pa bi se prav lahko nekaj razširiti in za več metrov podaljšali. Tudi je veliko pregloboko. Če bi slavno olepševalno društvo hotelo imeti dobro drsališče, bi bilo treba, recimo samo 10 metrov proti vzhodu podaljšati in nakopano prst v sedaj pregloboko drsališče navo-ziti. V jeseni pa se naj trava pokosi in napolni z vodo. Drugič tudi nima najemnik drsališča nikakih priprav za oskrbovanje ledu. Seveda se sedaj tudi ne izplača. Će bi pa olepševalno društvo razširilo in podaljšalo drsališče ter kupilo za oskrbovanje ledu potrebno orodje, bi tudi lahko več najemnine zahtevalo oziroma samo oskrbovalo drsališče. — Toliko v blagohotno uvaževanje. Več drsalcev in drsalk. — Nesreča na ledu. Dijak V. gimn. razreda J. Hudaklin je 4. febr. 1.1. na ledu tako nesrečno pade), da si je izvil roko. Šel je bolnišnico. — Akademično predavanje. Zobozdravnik dr. VVeiss z Dunaja je imel 3. t. m. jako interesantno predavanje o hipnotizmu, somnabulizmu in sugestiji. — Kakor se Čuje, namerava kmalu nadaljevati svoje predavanje. — Svetčev večer priredi 10. februarja t. 1. novomeška ženska podružnica Cirila in Metoda z igro: .Valenska svatba*. Želimo mnogo posnemalcev. Tedenski politični pregled. Poslanska zbornica je oprejela tudi v tretjem branju zakon o zavarovanju zasebnih uradnikov. Včeraj je razpravljala o zakonu radi varstva hmeljurijc. Danes je na dnevnem ledu vladna predloga o ustanovitvi rentnih posestev v Galiciji, poročilo gospodarskega odseka o čekovnem prometu in o zadrugah z omejenim poroštvom. Vladni načrt la volilno reformo hode predložen prihodnji teden, menda v četrtek. Cesar ga je že odobril. Cariniki vojna med Avitro-Ognko In Srbijo. Laži židovskega časopisja v Avstriji, kako hude posledice že občuti Srbija zaradi zaprte meje, je najbolje ovrgel ravnatelj bel-grajske klavnice, Cvetković, pri predavanju v klubu belgraj8kih radikalcev. Cvetkovič je povedal, da, odkar je avstrijska vlada zaprla svoje meje izvozu živine in mesa iz Srbije, je uprava klavnice sklenila z Nemčijo, Belgijo in Francijo pogodbo za dobavo mesa v vrednosti 2 milijonov iz Srbijo. Obenem jo vprašala angleška vlada za pogoje, pod kakšnimi bi se pošiljalo svinjsko meso na Angleško. Sploh prihaja od vseh sirani toliko naročil in poizvedb, da bi Srbiji trebalo še ene klavnice, ako bi hotela vsem ugoditi, zato je lahko brez vse skrbi glede zaprte meje proti Avstro-Ogrski. Ogrsko. Vse bolj in bolj se razširja in utrjuje mnenje, da je BanflV bodoči ministrski predsednik. Banffy je vzlic vsem svojim slabostim in vzlic velikim nerodnostim edini mož, ki bi v sedanjih razmerah mogel prevzeti državno krmilo. V liberalnem klubu jc Štefan Tisza te dni zastopal misel, da se mora preprečiti zopetno odgodenje državnega zbora. Listi javljajo, da bo 27. ali 28. t. m. državni zbor razpuščen. Italijansko ministrstvo ju odstopilo. Novo ministrstvo je sestavil Sonnino. Rusko. O vojaikih punlih v Sibiriji poroča general Linovič iz Harbina, da je general Rennenkampf razorožil prebivalce mesta Čila, mnogo revolucionarjev je vjel, še več jih jc pa ušlo. Generalu Holivnikova je odstavil zaradi malomarnosti. V VladivoUoku in Harbinu so vojaki mirni, a agitatoiji se skrivajo na ladjah. V Livlandiji se nadaljuje streljanje bivali revolucionarjev. V Rigi peljejo straže vsak dan obsojence na pokopališče ter jih pred odprtimi grobi poslrele. Novičar. Osebna vest. Davčni praktikant Viucenc Pirnat iz Višnje gore je prestavljen v Kranj. Pastirsko pismo ljubljanskega škofa. "Slov. Narod* piše: Ljubljanski škofje izoal novo pastirsko pismo in sicer na duhovnike. Tudi to pastirsko pismo je posvečeno politiki, dasi Antona Jegliča kot škofa politika čisto nič ne brigu. Škof zlorablja svojo ob last, Če v škofijskih uradnih listih razpravlja o stvareh, ki niso v nobeni zvezi z verskimi in cerkvenimi zadevami. Će bi n.pr. finančni nvnatelj ali predsednik dež. sodišča razpo-iil il na podrejeno mu osebje uradno naročilo^ kako stališče morajo zavzeti napram splošni volilni pravici, bi bil v 24 urah odstavljen. Iz tega se da presojati, kako zlorablja škof svojo službo in to v korist stranke, ki jc vrgla katoličanstvu iz svojega programa in se sramuje katoliškega imena. V tem pastirskem lislu se izreku škof za splošno in enako volilno pravico. Toda ne iz prepričanja, ne iz demokratičnih nagibov nego iz oportuni-tete. Škof proglaša demokratizem za »grozno zmoto*; priznava pač pravno in politično enakost, obsoja pa socialno enakost in obsoja temeljno načelo demokratizma, da je ljudska volja izvor vsega prava. Z drugimi besedami: Škof priznava, da so dr. Šustoršič. dr. Krek in drugi sleparji, ko se izdajajo za demokrate; kajti če bi Šusteršič in Krek ne stala na škofovem demokratizmu sovražnem stališču, bi bila v direktnem nasprotju s cerkvijo in s škofom, kar je seveda popolnoma izključeno. Kadar se izdajajo klerikalci zr demokrate, sleparijo torej s škofovim privoljenjem. Za splošno in enako volilno pravico se izreka škof samo zato, ker »bi bilo vendar nespametno, upirati se temu gibanju, saj ga zaustaviti ne moremo*. Le iz te bojazni, da bi se delavci odvrnili od klerikalizma, so je škof izrekel za splošno in enako volilno pravico in. vedoč, da provzroči uvedba splošne in enake volilne pravice zelo živahno politično življenje, poživlja duhovščino na politično agitacijo in organizacijo in na razširjanje klerikalnih listov, da se zagotovi klerikalno gospodarstvo in zate svobodomiselnost in domokratizem. Škofu torej še ni dovolj boja ; hoče ga še več. Njegovo pastirsko pismo kliče duhovščino v najhujši boj proti vsem zastopnikom svobode in napredka. — Novo paUiiiko pismo pa obsega tudi poglavje gospodom dekanom», naj marljivo agitirajo, svari jih pa obenem pred agitacijo v cerkvi. V točki 4. čitamo: «Ja še bolj previdni moramo hiti na prižnici. Ni dobro vedno in vedno grajati. Držimo se pastoralnih pravil o svarilnih govorih. Tudi ni dobro vedno govoriti o slabih časnikih. Beseda »liberalec« naj se tnkoli na prižnici ne sliši. Ta marsikje može izžene iz cerkve. Vendar je pa boljše,- da piihajajo v cerkev. Marsikateri drži z liberalno stranko, pa je v srcu našega mišljenja in še v cerkev pri -haju; radi teh bodimo na svetem mestu previdni v besedah, ne žalimo nikogar. Prizadevajmo si, dotično zmote kot take dokazati. Natančno izpolnujmo dotična sinodna pravila (Synodus str. 15li in 159). Tako zapoveduje škof svojim dekanom. Ne precenjujemo lega navodila, toda gotovo je, da je s to zapovedjo izrečeno karakteristično priznanje, kako opravičen in utemeljen je v tem oziru naš boj. Kar je počenjala duhovščina po cerkvah, to presega vse meje. Hram božji je izpre menila v tempelj psovanja. S prižnic so se slišale samo še surovosti, vedna grdenja in osebna zusramovanja. Duhovniki že niso o ničemer drugem več pridigovali, kakor o po šastnih liberalcih, ki so jih predstavljali kot največje lopove; duhovniki, ki niso vredni, da s spodobnim človekom pri eni mizi sede, so prižnico porabljali za najpodlejša natolcevanja na ljudi, ki jih cela fara spoštuje kot poštenjnke. Vse to se je godilo z vednostjo in s privoljenjem in na vzpodbudo škofa Jegliča, ki sam ne zna o ničemer drugem pridi-govuti, kakor o liberalcih in o liberalnih listih. Bolj ko so duhovniki divjali, ljubše je to bilo škofu. Samo duhovnik, ki je dejal v lom smislu, je smel upati, da pride naprej; svojemu apostolskemu zvanju živeče duhovnike je škof preziral in zapostavljal in s tem korumpiral duhovščino. Zdaj obsoja škof to, kur je sam provzročil, gojil in bogato plačeval, zdaj zahteva ravno nasprotje tega, kar je zahteval poprej. Prepričani smo, da je škof zaman izdal svoj ukaz, da ga duhovščina ne bo poslušala, ker ni zmožna za umslveno in znanstveno podprto polemiko o javnih rečeh. t Lambert Einspieler. Za zadnjo številko 1tep07.no smo dobili brzojav, da je v soboto nagtoma v Celovcu umrl ondotni prost in predsednik družbe sv. Mohorja, g. Lambert Einspieler. Pokojnik je bil vseskoz naroden in toleranten duhovnik; dosegel je starost (16 let. Nekaj časa je bil tudi državni poslanec za velikovški okraj. Za razvoj družbe sv. Mohorja si je pridebil mnogo zaslug. N. v m. p. I Predpustna zabava tukajšnje narodne čitalnice je bila po svoji neživahnosti vredna naslednica svojih vrstnic iz prejšnjih Tet. Ne mislimo s tem na spored, kajti ta je tako pozitivna stran cele prireditve, ali videti je, da princa Karnevala še ni v naše mesto. — Kar se pa tiče vsporeda, moramo z veseljem pribiti, da je po kratkem presledku zopet nastopil pevski zbor učitelja g. V. Rusa, ki po vsej pravici plovi po svojem lepem predna-šanju. Pel je par točk in pokazal fino umovanje kompozicij. Vse priznanje g. Rusu za njegovo veliko zatajevanje. Po petju se je uprizorila igra »Telegram*. Nimamo veselja pretresavati predmet igre same, ampak zanima nas le nastop rfrtAih pridnih diletantov. Odveč bi bilo ponavljati tolikokrat že izrečene sodbe o um etnos'i gospe Valenčičeve. Gospića Mayrjeva je pokazala zopet lep napredek, in vidi se, da sc poprime še tako nehvaležne vloge z resnim zanimanjem. G. N u v a k jo pokazal to pot, da je skrita v njem še marsikaka struna, ki je še ni uporabljal na odru. Gospodu Depoliju bi svetovali, naj pazi, da ne zaide v enoličnost. Škoda bi bilo njegove nadarjenosti. G. Sede j je pogodil svojo vlogo prav povoljno; hvalevreden je bil tudi gosp. Brili i. Gospod Oampa in Marmolja sla bila na svojih mestih. — V ostalem delu zabave je tičalo, kakor rečeno, precej dolgočasja. Tolažimo se z upanjem na pnhodnjost! B. Pri jostarskem mežnarjn se bode sestala, kakor je čuti iz priprav, prava vesela družba. Poleg pravih joštarjev, kateri nastopijo tu dan vsled nevarne hoje ponoči domov — s cepini, derezami, vrvmi, svetilkami in sploh vsemi varnostnimi pripravami, šopirili se bodo nedeljski turisti, lovci, katerih puške zndenejo. kadar same hočejo, celo kosci in ženice iz bližnjih gorski! travnikov in polja pridejo s kosami in srpi, ker ravno nimajo dela, drvarjev tudi ne bo manjkalo in, čujte in strmite, celo žabe iz podjoštarskih ralakuž so se odločile, priskiikljali ta dan iz svojih zamrzlih bivališč. Prepričani pa smo, da nas poseli tudi mnogo druzih. Ouje se, seveda samo izza kulis, da pride joštarski kralj v svoji najsijnjncjši obleki, v vsi svoji dolgosti in zgovornosti. Več podrobnosti prijavimo prihodnjič. V pojasnilo nas je naprosil odbor »Gorenjskega Sokola*, da prijavimo, da so tudi kostumirani globe prosti. Kdor se hoče ta predpust prosto in neprisiljeno zabavati, naj nikar ne zamudi brez ali v maski, udeležiti se te priljubljene maškarade. Vabila razpošiljajo se te dni in ker je mogoče pri množici vabil, da se je kdo, ki bi se rad udeležil maškarade, prezrl, ta naj se /.glasi pri odboru. Radovljiška podružnica slov. planinskega društva priredi jutri v nedeljo dne 11. februarja ob treh popoldne na Bledu v dvorani »Blejskega doma* svoj letošnji redni občni zbor. Vabljeni so vsi člani in prijatelji planinstva. Kmetijska podružnici-na Bleda priredi tombolo v nedeljo, 1H. februarja 1906 pri Jakobu Sodji v Zaki pod novim kolodvorom Bled. Začetek ob f>. uri popoldne. Dobitke priloja »Gorenjcu" if. 6 I* 1.19O6. za tombo'o hvaležno sprejema gostilničar Jakob Sodju. K obilnemu obisku uljudno vabi odbc r. Ljudska prodavanja v Kranja. 2e stari Rimljani, ki inso bili samo najboljši juristi, ampak tudi zelo praktični realisti, dižali so se načela, da ju le v zdravem, krepkem telesu prostora za krepko, samostojno dušo. To zlato načelo velja Se dandanes. Iti tega načela .seje držal g, prof. Jane, ki je dno 28. m. m. predaval v čitalniški dvorani o tolo-vudbi in njenem uplivu na človeško telo. Načeloma jo poudarjal v začetku svojega govora, da je le pri zdravem, močnem človeku, ki ne zanemarja svojih telesnih sil in svojega živčevja, mogoča duševna energija in samostalno mišljenje. Iz lega sledi, kako velikega pomena je telovadba in sokolslvo za narodov razvoj. Potem nam je pojasnil anatomijo in živčevje človeškega telesa in demonstriral posamezne trditve na slikah, postavljenih na či-lalniškem odru. — Dne 8, februarja 1.1. pa je predaval^, p r o F. J e r š i n o v i ć prod svojim odhodom na jug o volitvah pri Grkih z ozhom na občno in enako volilno pravico. Ko nam je govornik predočil značaj starih Grkov kol rojenih aristokralov z neutešenem hrepenenjem po lepoti in z izvanrednim zaničevanjem vsega negrškega sveta, podal nam je v markantnih potezah siiko državnopravne uredbe stare Grecije v nje kla3ični dobi, v neposrednem uplivanju vseh grških državljanov na vse javne zadeve, na vojsko, na pouk, na upravo, umetnost in zabavo. Celo sužnjem se ni godilo slabo. Posebno zanimive so bile opazke o podobnosti grških javnih naprav s temi, ki veljajo pri mu, ali se šide izkusajo doseči. Obe predavanji sta bili dobro obiskani in oba govornika sta žela burno pohvalo. Porodil se je tukajšnji liiiančni tajnik g. Hajko Jordan z gospo Ido pl. Fermentin. — V Radovljici se jo poročil znani gostilničar g. Franc Dovžun. Važno za občane. Pravosodno mini strstvo ju izdalo odtedbo, da velja izgon iz kuke občine le proti stalnemu bivanju v ob čini, ne sme se pa izgnancu proganjali, ako se mudi v občini le mimogiede brez slul nega bivanja, Dražba sv. Cirila in Metoda je poslala 1. 191)4 in I. 1905 s sem svojim podružnicam okrožnico, v koji pojasnjuje, da se v njenih • Vestni kili» izkazujejo vsakokrat le oni dohodki, ki jih je prejemala za pretekio-u p ravno leto. — V poročilu za veliko skupščino v Št. Juriju ob juž. žel. 14. septembra 1905 so zliznam*wani torej dohodki za sol učno leto 1904. Zato ne more bit tiskan med onimi prispevki za 1. 1904 n. pr. oni, ki se nam je izročil še le 8. januarja 190.1 lela. Priobči se samoumevno Bele «Vestniku» za prihodnje leto. — Velik nered bi včinih v svojih knjigah, ko bi delali tu izjeme. — Naj se nam ob podobnih slučajih ne očita «nepaznost» in nuj pudružnice ne pišejo z izrazi, kukor n. pr. »zahtevamo po pravo* i. dr. Ko bi vodstvo, — oprto nu zgoraj zaznamovane svoje izjave — rabilo lupriličim tako besede, bilo bi to umljivo. Nam napram niso na pravem mestu. A ni na tem, da bi dokazovali, kako napak včin jujo drugi in naše pismo tudi nikdar ne gre na robutost izrazov. Pač pa stojimo vsakokrat zu domovinsko darežljivo ljubav, na knjo Vas vabimo to že v tretje pojasnjujoč tudi danes. Vodstvo družbe sv. Cirilu in Metodu V Ljubljani, dne 30. januarja 1906. Predpustno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem v nedeljo 18. t, m. v gostilniških prostorih gosp. Ambrožiča Vspored; 1.) Tombola; 2.) šaljivi prizori i) šuljiva pošla; 4.) ples. Začetek ob treh popoldan. Vstopnina 30 vin. Svira godba iz Rotov. K obilni udeležbi vabi najuljud-neje Ijubensko gasilno društvo. V Dupljah pri Tržiču snujejo gasilno diuštvo. Pravila so že vloži na. Slov. pevsko in bralno društvo „Trl-jlav" v Radovljici se tom polom najiikre-noje zahvaljuje slavni »Slovanski Matici«, odnosno slavnemu odboru iste zu blagohotno poda i jene knjige v namen javne ljudske knjižnice, katera se snuje In. Vrednost »Matičnih« knjig znaša nad 60 K! Naj bi i/.gledu slavne »Matice slovenske* sledili i drugi knjižni zavodi in meceni, prijatelji ljudske )r0BVi'tel Darila v ta plemeniti nanvn je nasloviti na odbor diuštva »Triglav*, darila n čč. gg. darovalce objavimo svojičamo v istih. Odbor. Poseben deželni zakon za nadaljevalne iole. »Učit. Tov.* poroča, da so Cehi zadnji čas posebno zanimajo za nadaljevalne šole. Z ito so sklenili, da uveljavijo poseben zakon, po katerem bodo morali v določenih slučajih snovali nadaljevalne šole. Kjer bi pa teh poleg ljudskih šol ne bilo mogoče ustanovili, ]odo morali uvesti vsaj nadaljevalno tečaje. Nadaljevalne šole naj bi snovali z ozirom na iejanske potrebe v posameznih ki njih, Tu bi učence šolali bolj /a trgovino, lam za obrt. V tem kraju bi te p< čuli bolj s Črcvljurstvom, lam z mizarstvom itd. V vseh slučajih pa naj bi se gledalo, da bi se fantje naučili veliko prakličnih stvari in da bi se snov kolikor možno delila po strokah. Čehi menijo usta noviti poleg deželnega šolskega svela lastni deželni šolski svet za nadaljevalno šolstvo, In Slovenci? Gasilno društvo v Poljanah vabi naj uljudneje na plesni venček. kateri hode v nedeljo, dne 11. februarja 1906 v gonilni pri Vidmarju. Začetek ob 7. uri zvečer Vstopnina 80 vin za osebo; 00 za gasilce. Mod počitkom bo sročkanje. Koncert priredi »Narodna čitalnica* v Škofji Loki dne 11. februarja 1906 s prijaznim sodelovanjem opernega basista g. Julija Be letta v društvenih prostorih. Vspored: A. Foerster: »Domovina,* mešan zbor. 9, P. Gaj kovskv: Arija kneza Gremina iz opere godbe iz Kranja. Začetek točno ob 8. uri zvečer Vstopnina: za člane: sedeži po 1 krono za osebo, z rodbino 2 kroni, stojišča 40 vin. za nečlane: sedeži po K 1'40 za osebo, z; iodbino 3 krone, stojišča 60 vin Vstopnice se dobe v lekarni g. U v. Btirdycha in v tigo vini g. A. Oblaka ter nu večer koncerta pr blagajni. K mnogobrojni vdeleibi uljudno vabi odbor Draginjske doklade kranjskemu ljudsko šolskemu učiteljstva Kukor poroča uradna »Laibaclnr Zuitung*, je sklenil deželni šolski svet glede v zadnjem zusgianju deželneg zbora dovoljenih doklud v svoji *eji dne 13 m. m. to-le: 1. draginjske doklade ni o vštevne v pokojnino. 2. Pravice do draginji i doklad nimajo samo d- limtivno, ampak tudi provizorično nadvijene učno osebo (no tu pomožno ućiteljStvo). ako so v razmerju, k ga jo določil diželni zlor dne 24. nov. 3. Udovljoni učijelji in učitelj ce imajo pra vico do dragiujskih dokla, oko imajo zukonsk otroke, ki še niso preskrbljeni. 4. Om ožene učiteljice, ki izvajajo pravico do druginjsk doklade iz slučaja, du morajo samo iz svojih dohodkov skrbeti za zakonsko otroke, se mo rajo same z dokazilom pravice utemeljujočih okolščin zavzeti za draginjsko doklado. O takih prošnjah bo deželni šoUki svet pred eventualnim nakazilom draginjske doklade povprašal za mnenje deželni odbor. 5. Da se zabrani neopravičeno izplačevanje dragiujskih doklad, morajo biti dotične mesečne pobotnice, in sicer oženjenih učiteljev glede^ob-»toja zakona potrjene od župnijskega urada. Mesečne pobotnice ostalih kategorij učiteljstva, ki imajo pravico do draginjskih doklad, morajo biti potrjene od županstva, in sicer pri učiteljih in učiteljicah v tem smUlu, da imajo dolične učne osebo v resnici nepreskrbljene zakonsko otroke, pri omoženih učiteljicah v tem smislu, da šo obstojajo okolščine, ki jih silijo, skrbeti za svuje nepreskrbljene zakonske otroke 6. Učne osebo morajo vsako izpre-membo razmer, na katerih temelji pravica do draginjske doklade, naznaniti potom predstoji ie šol-ke oblasti deželnemu šolskemu svetu. 7. Dolični izplačilni ura ti bodo obveščeni, naj naznanijo deželnemu šolskemu svetu, nko bi učna oseba ne dvignila mesečnega oboka nakazane draginjske doklade" najdalje tekom dveh mesecev po plačnosli. — Iz teh točk bi se dalo sklepati, da gre za milijone, a ne pri vsaki učni osebi za ubogih 25 °/o-Lovski ples. Zanimanje za levski ples, ki ga prirede radovljiški lovci v soboto dne 17. t, m. v Lescah pri Wucbererju, je veli-tansko. Saj ni čuda. VVuchererjev salon so izpremoni v pravi pravcati gozd. Tu boš videl lovce z nabitimi puškami, ki čakajo na zajce, lisico, srnjake i. t. d, V drugem kotu se bodo podila čreda divjih ho/. Taki in slični prizori se bodo videli na lovskem plesu, z salona boš prišel na plesišče, kjer bode prav pridno svirala slavna radovljiška godba. To bode veselje za plesalke in plesalce. Ako bode kdo bolel povedali komu o kakšni tajni lovski steči, Sel bode ž njim v prvo nadstropje, kjer bode našel vse male in velike sobe izpremenji ne. Vsedelsebode pod drevo in povedal pri kozarcu dobrega vina lajno piijatelju lovsko srečo. Torej ne zamudile, lovci in lovski prijatelji in prijateljice, prilike pridite dne 17. februarja t. 1. zvečer ob m polosmih vsi v lovski ali promenadni obleki v Lesce k Wuc hererju! Poročil se je na blejskem otoku gospod Matija Delničar, veleposestnik v Trbovljah in v Šmartnim pri Ljubljani, z gdč. K u t i nko Vidičevo z Bleda. Veselico priredi gasilno društvo v Mošnjah pri Valentinu Rotarju (Pernuš) v nedeljo, dne 11. februarja ob 5, uri popo-poludne. Vspored: Ponovitev igre: Eno uro loktor, burke v enem dojanju. 2, Srečkanje. 3. Šaljiva poštu. 4. Prosta zabava in godba. Vstopnina k igri; Sedeži 40 vin., stojišče 20 vin. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Koncert v Škofji Loki. Pite se nam: V nedeljo 11, t. m. priredi škofjeloška Čitalnica koncert. Kakor je iz progi ama razvidno, bodo izvajali pri tem koncertu raznovrstne pesmi od solespeva do zborove skladbe s spremljevanjein klavirja. Neutrudni pevovodja g. 0. Dev je v kratkem času izvežbal številni pevski zbor ter pokazal, da se tudi v Škofji Loki da prirediti boj boljšega. O novem letu smo čuli prvič ta pevski zbor, sedaj pa je isti še pomnožen z nekalerimi dobrimi pevci in pevkami, in zato pričakujemo mnogo pevskega vžitka. Tudi bodo na nedeljskem koncertu sodeloval znani ljubljanski pevec gosp. Betelto. Čitalnica z vso opravičenostjo pričakuje, da boJe najobilnejšu udeležba koncerta povzdignila sijaj tegi večera. Gasilno društvo v Poljanah jo dobilo dovoljenje za prireditev tombole. Vojaški nabori se više na Gorenjskem po nastopnem redu: 16. in 17. marca v Kamniku, 20. in 21. marca na Prevojah, 11., 18. in 19. aprila v Škofji Loki, 20., 21. in 23. aprila v Kranju, 25. aprila v Tržiču in 27„ 28. in 30. aprila v Radovljici. Plesni venČek priredi dnu 11, febmarja 1906 vojaško veteransko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano v gostilniških prostorih g, A. Štrukclna (pri Žiberlu) na Trati. Vspored: 1. Nagovor načelnika. 2. Prosta zabava in ples do polnoči, pri kateri sodeluje lasi na godba. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: za člane 40 vin. od osebe, za nečlane 1 krono. Ker je čisti dohodek namenjen za potrebščine tega društva, se preplacila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Domžalski „Sokol" je pristopil slovenski sokolski zvezi. To je 21. v zvezi stojrčo sokolsko društvo. * * * Kmetovalec povabljen na srebrno poroko cesarja Viljema. Cesar Viljem jc povabil kmetovalca Štefana Hesse iz Hihite v Kanzasu na svojo srebrno poroko in mu poslal v ta namen polnino. Ta kmetovalec je svoj čas služboval v kompaniji, kateri je poveljeval cesar Viljem še kot princ in je nekoč cesarju rešil življenje s tem, da mu je obdržal splašenega konja. Cesar ga je povabil pred leti na svojo zenitov in zdaj na sv< jo srebrno poroko. Društvo „Vesna" na Dunaju si usojn naznanjati, da ima v zalogi še šestero vrst umetniških razglednic, ki jih prodaja po sledečih znižanih cenah: Pri posamičnih je cena izvodu 4 vin,, pri nakupu vsaj 10 izvodov 3 vin., pri nakupu vsaj 50 izvodov 2 vin. Kdor namerava naročiti večje število razglednic (vsaj 50 izvodov), dobi na zahtevo od vsake vrste po en izvod brezplačno na ogled. Gospodarstvo. Oskrbovanje živine. K dobremu oskrbovanju živine šlejemo pred vsem, da vzdržujemo živinsko telo čisto prahu, blata, uši i. t. d. To storimo najložje, Če imamo dovolj stelje. So pa kraji kjer ni stelje, ali pu pride čas, ko iste ni moč pripraviti vslecl neugodnega vremena, kakor n. pr. preteča no jesen. Za našli I rabimo slamo, ista je najboljša, ker popije največ gnojnice, ona da vslcd tega najboljši gnoj in najprej v zemlji spi leni; dalje rabimo mah, resje, listje šotni drob, žaganje in odpadke od igličaslega drevja. Seveda je od teh tvarin gnoj različen, zelo slab od resja in žaganja. Sicer, če nima gospodar mnogo stelje na razpolago, lahko pod v hlevu stlaka z opeko ali cementom, dn se odteka gnojnica; blato se mora pa vsak dan sproti voziti na gnojišče. Živina se mora vsak dan s ščeljo osnažiti, da se odstiani nadležni prah, izpadajoča dlaka, posebno ko se živina goli in tudi druge nesnage oprosti. Lepo je, da je koža čisla in dlaka blesteče izgleda. Pri nas govedo v tem oziru zelo, celo popolnoma zanemarjamo, med tem ko na snago konj veliko bolj gledamo. Tako kakor konje snažiti bi morali tudi krave, vole i, t. d.! A žal za govedo se nihče ne zmeni! V poletnem času, ko je dovolj toplo, zelo prav storimo, če živino umijemo, z vodo polijemo ali če mogoče' celo skopijemo. S tem se očisti nesnage in pa žival se ohladi. Napaka je pri nas, da imamo premajhne hleve, tako da je žival zelo na tesnem. Žival bi morala imeti prostora na širjnvo okrog 1'5 m, dolgost 2'5 m. V hlevih bi morale biti priprave za prezračenje in dovolj velika in zadostno število oken, da zamore priti vanj tudi svetloba. Prav je, da damo vsak dan nekaj živinske soli n. pr. vsak dan 2 dn 8 dkg, l. j. eno dobro pest na odraslo žival. Sol vpliva zelo ugodno na prebavo, posebno pri nas. ko krmimo po zimi bolj s pusto slamo. Ce so zarede uši, kar se zelo mnogokrat dogaja pri našem zanikamem oskrbovanju, se najložjo spravijo, da se dolga dlaka ostriže in namaže tisto mesto z meša nico smrdljivega in laškega olja. V lekarnah bo dobi za male vinarje maža proti ušem. Živinorejci! Skrbimo, da imamo v zimskem času lepo osnaženo živino, saj se ne moremo izgovarjati, da ni ča iiMimik I. Šubic. primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje do trgovine sprejme 18-1 Ivan Bas, trgovina na Bledn. £2L stanovanje £ obstoječe iz dveh svetlih, prostornih sob, ko hinje, kleti i. t. d., na glavnem trgu v Kranju se da v najem takoj pod zelo ugodnimi pogoji. — Več se izve v prodajalni gosp. Kuslana v Kranju. 17- — Kmetovalci! ~ Razglas. V Kt za prašiče, pojike, krave, teleta, vole, ovce, konje, perutnino i. t. d! Le pod lf>m Imenom, ki je po* stavno kot znamka zavarovana, se dobi pristni dr. pl. Trnkoczvjev kranjski redllni prašek r.a prašiče. Natbo|jSi idravi dodatek h krmi, ki se naj uporablja kot dietelično redilno sredstvo. Dobil je na. tisoče zahvalnih pisem o izbornih uspnhih najvišje medalje na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. 148-3? 1 zavoj za 50 vin. f'A vsakem trgovcu. Po poŠti b zavojev nu nnslov: Lekarna Trnkoczv, Ljubljana. Razpečevale! dobe popust. V Kranju je popcinili službo občinskega redarja z letno plačo 720 kron, prošlim stanovanjem in službeno uniformo. , Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vlože lastnoročno pisane prošnje dn 14. februarja 1.1. pri tukajšnjem županstvu. Dosluženi orožniki ali vojaki imajo prednost. Županstvo v Kranju dne 31. januarja 1906. 12-2 HOTEL „ILIRIJA" 1654 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. —■ Točijo se najboljša Štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niske. Za innpgobrojen obisk prosi spoštovanjem ;■!'■ Frlc Novak. Ženitna ponudba. Mlad kovač, star 28 let. popolnoma iz-učen kovaštva razen konjskega podkovanja ter ima doslužiti še eno vojaško vajo, se želi poročiti z dekletom ali mlado vdovo, ki ima nekaj domačije. 15-2 Več le izve pri upravništvu »Gorenjca*. Učenec ne pod 14 let star, nekoliko nomščine vešč ter iz poštene hiše, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na J. Razborsek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko). 10—8 Hitra raiprodaja! 100 kom. samo gld. 180! 1 krasna pozlačena 86 ur tekoča preciijjska anker-ura z verižico, natančno idoda, jamfi se zanjo 8 leta. Garnitura, obstoječa Iz: 1 ovratnice, par zapestnic In par uhanov iz orientalskih biserov (novo), moderna svilnata kravata za gospode, pratin za gospode i imit. žlahtnim kamnom, ustnik, elegantna damska broša (novost), krasno toaletno ogledalo, usnjata denarnica, žepni not a pripadki, par manietnih gumbov, 8 prsni gumbi, vse iz duhle-ztata ■ patent-zaprtjom, s.čkan album za slike, "hsfgajoć 86 slik nxjlep*lh sveta, 20 predmetov z* korespondenco. Poleg tega dobi vsak narednik itstoo) karton z 86 kosi pristno-finih jeklenih peres. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna testa denarja, stane samo gld. 180. — Pošilja se po poUnem povzetju. Windiioh avatr.-llei. ekiport. hiia P. Facb. Krakovo It. 16-77. 19—1 Za neugajajoče se povrne denar I JRestna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge ----po 4 odstotke — brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hraniInicasama. . 1-' Stanje vlog K 3,944.824 03. Stanje hipotečnih posojil K 2,237.70812. ,North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. T« zavarovalna družba proti ognju je n-jbogatejto in najutarejta v Avstriji, je najviše kon osi-j jonimna. je odgovorna avfUijskl sodni obhutU in se kosa z vsako slišno domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, povzročeni* po ognju in streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, nvanijejo se lahki travni-iki in poljski pridelki, dalje felo t Ivina, ki je mord« na pasi od strele zadeta. Zavarovalnina je taka, da z oiirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno so tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda se hitro prpgleda in takoj izplača. Razna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklep* v vsakem večjem okraju obstoječa agentu«, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjava ulica št. 6. 218-8 Najcenejša in največja domaća eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih ur na vse kraje svetal Urar in trgovec H. SUTTNER v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih lir, kakor najbolj slovečih ?.namk Šafhaueen, 0- mega, Rofkopf, Uiania i. t. d. Zlatnine In srebrnlne, kakor nakrasti, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po čelen sutu In imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav St. 502. Nikplnasta aeker- Dih EA6St. Si. 605. Prava srebrna cilin- ramontoar-Roskopf, trpežno RaVn0 je iZŠOlUajlOVejŠl VOllU COnlk, teffSSJ JM-ft" kolesje, gld. 246, enaka iz ... ' v„ » i i xi leaje in močni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 8 95. Kateri BO pOSljO ZastOIl) m pOSIDlDe 4-85, ista z dobrim aaker- ista z dvojnatim U*im sre- VTOStO. kolesjem gld. 5-K6 in naprej, brlim močnim pokrovom «, L . . ... .. gi.660 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 114— 81 Izvrstna prilika potovanja v ^ntertkO je danes čez Hamburg z najnovejšima parobrodoma, s katerimn je sigurnost vožnje najpopolneja ter »banje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Se več povedo številke obsežnosti novih p;imikov, katera se imenuje ta : 690 čevljev dolg, 74 širok, 53 glob., nosi22.250 ton, nosi ter vsaki še enkrat večji - Vožnja preko oceana četrtek vsakega tedna iz Umeri prvi: drugi 25.000 ton, kakor danes vi liki parniki. ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. .traja samo 7 dni. Potniki odhajajo v ponedeljek, torek in Ljubljane. — Na željo pošilja natančni pouk brezplačno zaslopnik Hamburg - Amerika Linie Jr. Seunig, Ejubljana, ĐunaisKa cesta 31. Posamezne JMillje »Gorenjca4 prodajajo po 10 vin. v Školji Loki g. M. 2 i gon, trafika, glavni trg j Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilni* čar in posestnik; Hrušici g. Štefan Pod pa c, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. G robo te k, trgovec; Kamniku g. Marija A ž man, trafika. •MIMDfltOt JUAV MOM cONcauna« ZoIlO- tehnični atCljf Oton 5cydl pri g. dr. E. Globočniku v Kranju Zobovja, tudi ne koie-da bi se odstranile niuu, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka, kakor tudi ilata, dalje vravnalnice in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgama m oementu kakor tudi vse zobozdrav-niike operacije izvršuje tu Bpeoijaliat. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. krojaški mojsteif Radovljica št. 41* Jesenice it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh ln kolesarskih oblek: ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bo- guta zaloga angleškega, francoskega in brnskoga sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči, specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solnčnlki najboljšega izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. 80-34 ifarodna društva, uvedite „Vaeslo-H venski legltimacijski Ust", ki se II prodaja v korist družbe sv. Cirila 11 in Metoda 1 Naročila in informacije naj se pošiljajo na naslov: Odsek ta vseslovenski legltimacljski list, Dunaj VIHA Alserstrasse 7. II. 17. Naznauilo, Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi uljudno naznanjam, da bi bil primoran zaradi prevelike hišne nnjemnine v sedanjih razmerah cene svojih izdelkov zda t no zvijati, s čemur bi bili moji odjemalci obteženi. Pomagati sem si mogel edino le s tem, da sem se preselil v hišo nakdanjega umetnega •mizarja gospoda Ivana .Hirttarja, pole; stare znane mesarije po dom.