jie^m_______
Vzhaja vsak dan, tudi oa nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FranfiSka Asiškega §t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva lista. Nefrankirana pisnia se n«
sprej .-majo in rokopisi se ne vračajo. Izd al? tel j In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista' .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trs'.u. ulica Sv. Frančiška Asi&cga žt. 20. Teiefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -...................12.-—
29 tri mesece.................
t a nedeljsko Izdajo za ctlo !eio....... 5.20
za pol leta.....................2.60
V Trstu, y toreK, 2«. oKtoora I9ie,
LefnEk ML!.
Posamezne številke .Edinosti* se prod»:a;» pj 6 vi.-.irjt./* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetra v Siroko^LI cns Itoloi*.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi:U
Osmrtnice, zahvale, poslanice, cglaii denartjih zavodov ..... .........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta .......:.... . Z —
f.lai* oglasi po 4 vinarje fcese-.ia, najnunj ni 43 v i-1 ar je v. Oglase spsejema inseratnl oddelek .Edinosti1. N'aroČnfna to reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piajuje se izključno <2 upravi .Edinosti' — Plači ia toži se v Trsio.
Uprava in inseratnl oddelek se nanajala v ulici Sv. PrančiŠlri Asiikega 6t 20. — Po&nohranilnični račun 3t 84!.?52:
Pregled najnovejših tistodKov.
Italijanska bojišča. — Na primorski fronti narašča laški topovski ogenj. Na Tirolskem in Koroškem malo bojnega delovanja.
Ruska bojišča. — Zapadni breg Nara-jovke popolnoma očiščen Rusov. Drugje mestoma živahni artiljerijski boji.
Romunska bojišča. — Na Sedmograš-kem položaj neizpremenjen. V Dobrudži Nemci in Bolgarji zavzeli Konstanco. Na levem krilu se bližajo Črnivodi.
Albansko-macečonska bojišča. —: V Albaniji nič novega, — V kolenu Črne reke sovražnik potisnjen v defenzivo. Vzhodno Vardarja sc je izjalovil ponočni sovražni napad.
Zapadna bojišča. — Velika bitka ob Sommi se nadaljuje. Sovražnik drugje povsod odbit, le severozapadno Saillyja francoski uspeh. Severno Chaulnesa so se Nemci umeknili po povelju. Med Argoni in Woevro živahen artiljerijski ogenj. — Hudi letalski boji.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Razno. — Ententa zahteva premestitev grških čet iz Tesalije v Peloponez. --Pariamentarna konferenca za sklicanje avstrijskega državnega zbora.
nika. Ob eni popoldne le naša konjica j Francoski socijalni demokrati in vejna. dospela v Konstanco. Zvečer so dosegli in j PARIZ, 22. (Havas. — Kor.) Glavna zasedli oddelki desnega krila črto: Islam • skupščina radikalne socijalistične stranke. Tepe (16 km severozapadno Konstance) j se je prvikrat sestala po začetku vojne,
—	vas Aracap ob železniški progi. dočim}jc sprejela r-aslednji dnevni red: Pozdrav-so čete levega krila zasedle črto Idris— j ljamo armado naroda in armade zavezni-Cuius — kota 127 (6 km Južno Medžidje). J kov ter izražamo svojo voljo, da bomo na-
—	gričevje 5 km severno Cuius Mamuta - daljevah svoja prizadevanja, dokler se ne kota 158. Ob obali Črnega morja se je doseže popolna zmaga zaveznikov. Za-
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 23. okt. 1916.
Italijansko bojišče. — Na primorski fronti je italijanski artiljerijski ogenj včeraj postal zopet silovitejši. Na Tirolskem in Koroškem je bilo malo bojnega delovanja.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Italijanske izgube.
DUNAJ, 23. (Kor.) Po neki privatni statistiki so Italijani od začetka vojne sem izgubili mrtvih 11 generalov, 112 polkovnikov in podpolkovnikov, 180 majorjev, 956 stotnikov, 819 nadporočnikov in 3058 poročnikov.
Rečan padel kot laški poročnik.
LUG AN O, 23. (Kor.) Amadeo Iparco [iacich iz Reke, brat bivšega reškega župana, je kot italijanski poročnik padel na Krasu.
Prekrščen je ulic v Milanu.
, Al L AN, 23. (Kor.) Kakor »Avanti« z obžalovanjem potrjuje, je milanski, pretežne socijaiistični mestni svet sklenil u-
umeknilo rusko brodovie, ki se je z artiljerijo udeleževalo boja, in je izginilo v smeri proti severu. Nemško povodno letalo je pristalo za sovražno fronto na letališču pri vasi Karakoumu in razdejalo dve letali, usmrtivši vojake sovražne straže. Letalo se je vrnilo nepoškodovano.
sko boiiice.
DUNAJ, 23. (Kot.) Uradno se razglaša: 23. okt. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah nič novega.
Namestnik načeinika generalnega štaba.1 ol. Hofer, fml.
BEROLIN, 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-
donska fronta: V kolenu Črne le sovražnik po napadu nemških in bolgarskih čet potisnjen v obrambo. Vzhodno Vardarja se ie izjalovil ponočni sunek proti nemškim postojankam.
Prvi generalni kvartirmojster? pl. Ludendorff.
SOFIJA, 23. (Kor.) Poročilo generalnega
štaba:
23. oktobra. — Macedonska fronta: Med Prespskim jezerom in Črno slabotno artiljerijsko delovanje. V kolenu Črne se boji še niso končali. Naše čete, oiačene po nemških bataljonih, so prodrle proti vasema Brodu in Slivici. V mogleniški dolini in zapadno Vardarja slabotno topovsko streljanje. Vzhodno Vardarja živahen topovski ogenj. Močan ponočni sovražni napad proti vasi Bogorodici je bil odbit z ognjem, mestoma pa v boju moža proti inožu. V vznožju BeŽašice planine mir. Na strumskl fronti je sovražna artiljerija obstreljevala več obljudenih krajeh pred našo fronto. Ob egejski obali mir.
goditi intervencijomstom z imenovanjem tre!i milanskih ulic po padlem interven-cijonistu Corridoniju, Battistiju in Ober-
datiku.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglašs:
23. ckt. 1916.
R h s k o bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Zapadni breg Narajovke smo po od vzet ju zadnjega, po Rusih zasedenega majhnega kosa ozemlja popolno ma očistili sovražnika. Na ostalih deli* ironte izvzemši mestoma živahen artiljerijski ogenj nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 23. (Kor.) V/oiffov urad poroča: Veiiki glavni stan, 23. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Izvzemši od časa dc časa živahen ogenj zapadno Lučka in sedaj izvedeno popolno pregnanje Rusov z zapadnega brega Narajovke nič posebnih dogodkov. — Fronta nadvojvode Karla: Splošni položaj se ni izpremenil.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša:
23. okt. 1916.
Romunsko bojišče. — V bojih pri Predealu je bilo zajetih šest romunskih častnikov in 555 mož. Splošni položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hofer, fml.
BEROLIN. 23. (Kor.) VVolffov urarf poroča: Veliki glavni stan, 23. ckt. 1916.
Sedmograško bojišče. — Ob predealskem prelazu smo zajeli 560 Romunov, med njimi šest častnikov.
Balkansko bojišče. — Mackcn-senova armadna skupina: Vkljub liločemu dežju ob razmehčanih tleh so zvezne č^te, »ieumorno hitro pritiskajoč za sovražnikom in lomeč osamljene odpore, daleč prekoračile železniško progo vzhodno Mur-fattarja. Natančno osem tednov po romunski vojni napovedi so nemške in bolgarske čete zavzele Konstanco. Na levem krilu se bližamo Črni vodi. — Naše mornariško letalo se je spustilo na tla daleč za hrbtom umikajočega se sovražnika, razdejalo dve letali na tleh in se vrnilo nepoškodovano.
Prvi generalni kvartirmojster: p!. Ludendorff.
SOFIJA, 23. (Kor.) Poročilo generalnega štaba.
23. oktobra. Romunska fronta: Ob Donavi mir. V Dobrudži so zvezne čete 22. t. m. nadaljevale zasledovanje sovraž-
BEROLIN, 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: Velik! glavni stan, 23. okt. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bav. prestolonaslednika: Z nezmanjšano silovitostjo se je včeraj nadaljeval ogromni boj na severnem bregu Somme. Od popol-Ineva do pozne noči so Angleži napadali ned La Sarsom in Lesboeufom, v sosedstvu do Rancourta pa Francozi z zelo ■nočnimi silami. Naša hrabra pehota, izvorno podpirana po artiljeriji in letalcih, '^e v svojih razstreljenih postojankah zavrnila krvavo vse napade. Samo severozapadno Saillyja je Francoz pri nočnem napadu vdrl v ozek ostanek jarkov predle črte. Južno Soinme se je dopoldne posrečil naš sunek severozapadno Nakoval-;kega gozda severno Chaulnesa. Danes ponoči se je naša obramba tamkaj po povelju, brez sovražnega učinkovanja, premestila v postojanko, ki je bila pripravljena vzhodno gozda. — Prestolonaslednik kova fronta: Med Argoni in VVoevro je bil živahen artiljerijski ogenj. — V bližini obali ter v okolišu Somme m Moze zelo živahno letalsko delovanje. Z zračnim napadom in obrambnim ognjem smo sestre-ili 22 sovražnih letalcev. 11 letal leži za našo črto. Stotnik Bolcke je premagal svojega 37. in 3S., poročnik Franki pa svojega 14. nasprotnika v zračnem boju. Sovražni letalci so Metz in kraje v Loreni obmetavali z bombami. Vojaške škode ni bilo, pač pa je pet civilnih oseb umrlo, sejem nadaljnih pa zbolelo zaradi vdihavanja iz bomb se širečih strupenih plinov.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
LETALSKI NAPADI.
BEROLIN, 22. (Kor.) VVolffov urad poroča: Včeraj popoldne je brodovje naših pomorskih letal uspešno napadlo z bombami angleške bojne sile pred flandrsko obaljo. Neizpodbitno so se opazili zadetki na enem rušilcu. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana.
BEROLIN, 23. (Kor.) VVolffov urad poroča: 22. oktobra zjutraj so sovražna pomorska leiala napadla naše vzhodnoazijske otoke. Napad je bil brezuspešen. Škode niso napravila nič. — 22. oktobra popoldne je naše mornariško letalo uspešno obmeialo z bombami kolodvor in ia-djedelniške naprave v Shernessu ob izlivu Temze.
Načelnik mornariškega admiralskega štaba.
LONDON, 22. (Kor.) Uradno se javlja: Sovražno letalo se je približalo Shernessu po V45. Letelo je zelo visoko in je vrglo štiri bombe. Tri so padle v pristanišče, četrta pa v bližino kolodvora, kjer je poškodovala več železniških voz. Angleška letala so vzletela. Napadalec je odletel v severnovzhodni smeri. Izgube ljudi ni bilo javljene.
vračamo vsak mir. ki bi ne vzpostavil celotnih njihovih pravic in pravic malih narodov, ki jim je bila storjena sila. ki bi ne vrnil Francoski ozemlja, ki ji je bilo iztrgano, in bi ne dal deželi za njeno varnost neobhodno potrebnih poroštev. Izjavljamo. da hočemo za bodočnost zahtevati siscetr. mednarodnih poroštev, ki bodo končnoveljavno varovala civilizacijo agresivnih vlasti in zagotavljala svetu mir, temelječ na zmagi svobode in pravice.	_
Turška bojišča.
CARIGRAD, 22. (Agence Tel. Milit.) Glavni stan javlja:
Kavkaska fronta: Na desnem krilu praske, ki so potekle nam v prid. — Sovražne poizvedovalne patrulje, ki so se skušale približati našemu levemu krilu, smo odbili z izgubami — Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov.
Dobruškafronta. — Naše in zvezne čete nadaljujejo zasledovanje sovražnika proti severu. __
Sovražna uradna poroSiSa«
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
21. oktobra. — Severna in severozapad-na fronta: V proscenijskem odseku v bistriški dolini so naše čete vrgle sovražnika proti meji. Pri Folgvesu srdit topovski boj. Pri Bicazu so naše čete obkolile sovražni oddelek, ki je imel zaseden hrib Sima, in so ga posekale. Zajele so 500 mož, dva topa, pet strojnih pušek, strelne potrebščine in vojno opremo. V trotuški dolini se nadaljuje boj. Zajeli smo enega častnika, 104 vojake in dve strojni puški.
V	uzulski dolini smo zavrnili sovražnika z velikimi izgubami. Naše čete vzdržujejo svoje postojanke v ojiuški dolini. Posebno med Ojtuzom in Slanikom napada sovražnik srdito, a smo ga zavrnili. Na meji ob Vranceji (?) nič novega. V buzeuški dolini 5« bile naše čete prisiljene, da so se umeknile proti Guri Siriului. Zajele so nekaj sovražnikov in tri strojne puške. Pri i ablabutziju (?) in Brantociju nič novega. Pri Predelutu in Predealu se vrše boji.
V	Branskem pTelazu južno Dragoslavelle smo krvavo zavrnili sovražni napad. Na desni in levi reke Alute srditi boji, ki še trajajo. V jiumski dolini in pri Oršovi je položaj neizpremenjen. — Južna fronta: Ob Donavi strelni boji. V Dobrudži srditi sovražni napadi na vsej fronti, ki so nas prisilili, da smo se umeknili v središču in na desnem krilu.
Vesti Iz Grške.
Nove ententne zahteve.
AMSTERDAM, 22. (Kor.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Aten, je francoski vojaški ataše popoldne izročil kralju zahteve entente, ki vsebujejo premestitev vseh grških čet iz Tesalije v Peloponez in izročitev za čete v Tesaliji določenega vojnega materijala zaveznikom. Ostale zahteve niso znane. — »Petit Parisien« javlja iz Aten: Ministrski predsednik Lambros je izjavil zastopnikom časopisja, da se če:e umaknejo iz Tesalije in nazadnje poklicani letniki odpuste.
Ententna posvetovanja o Grški.
ŽENEVA, 22. (Kor.) »Petit Parisien r javlja: Pri konferenci v Boulogne so francoski in angleški ministri in generali temeljito razpravljali o ukrepih, ki naj se v korist entente ukrenejo na orijentalskih frontah s skupnim delovaniem Rusije, Francoske, Italije in Angleške. Bavili so se tudi z grškim vprašanjem in so storili sklepe, ki se izvedejo drug za drugim, da spozna kralj Konstantin, da zavezniki hočejo v polni edinosti energično postopati.
V Atenah mir.
LONDON, 22. (Kor.) Listu »Times« javlja niegov dopisnik iz Aten, da po energičnih ukrepih, ki jih je storila grška vlada po izkrcanju francoskih oddelkov, vlada v Atenah min__
Vojne akcije pred amerikansko obaljo.
BERN, 21. (Kor.) Po brzojavki agencije Havas v »Petit Parisienu« baje namerava \vashingtonska vlada izročiti osrednjima vlastima in ententi zaradi podvodniške vojne v bližini amerikanskih voda enako se glasečo noto, v kateri izjavi, da Zedi-njene države smatrajo taka vojna dejanja za »unfriendlyactes« (neprijateljska dejanja) četudi bi ne tvorila odkritega kršenja mednarodnega prava. V tej stvari obstoji precedenčni slučaj, namreč leta 1870. Francoski izročena nota zaradi francoskih ladij, ki so tedaj nadzirale amerikansko obal.
Ministrski predsednik na mrtvaškem odru.
DUNAJ. 23. (Kor.) Davi so položili truplo ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na mrtvaški oder po navodilih višjega stavbnega svetnika Fiegeria. Truplo leži v veiiki mramornati slavnostni dvorani ministrskega predsedništva v prvem nadstropju, kamor se prihaja po črno pokritih mramornatih stopnjicah. Mra-mernata dvorana je tudi črno zaodeta. Ob gornjem koncu krste stoji visok bronast križ. Oder stoji na treh stopnjicah. - Ob vznožju odra stoje na vseh štirih voglih visoki deveterokraki srebni svečniki z električnimi žarnicami. Tudi na naslednjih treh stopnjicah stoji vsenaokrog enajst srebrnih svečnikov. Ob dolnjem koncu krste stoje na črnih podstavkih štirje rde-čebaržunasti stolci. Na prvih dveh so na levi grofovska krona in najvišji pokojnikovi inozemski redovi, druga dva, najbliže krste, pa sta okrašena z ovratnima verižicama velikega križa reda sv. Štefana in reda železne krone I. razreda. Na dolnjem koncu krste je na podstavkih križ z dverna svečnikoma ob strani, pred njim pa kotlič z blagoslovljeno vodo. Vse je okrašeno s cvetlicami, ki krase oder, velikim šopkom vijolic in šopkom azalij in eksotičnimi cvetlicami. Na zgornji stop-njici leži črna grška kovinska krsta, okrašena s finimi bronastimi okraski. Zgornja stran krste je steklena, da se more videti vsa pokojnikova postava. Grof Stiirgkh je oblečen v uniformo ministrskega predsednika, s trakom k velikemu križcu reda sv. Štefana. Obraz ministrskega predsednika ni spačen. Razločno se vidijo vse rane, ki so jih napravili streli. Krsta je v spodnji polovici pokrita s silno finim pajčolanom iz belih čipek s črnimi okraski. Dvorana je ob straneh okrašena s palmami in drugim rastlinjem, ki je porazmeščeno okoli križa v ozadju in dalje ob stenah. Ob stopnjicah odra in straneh se od ranega jutra množe venci. Dopoldne je bila dovoljena kropitev mrliča.
Hodollne soželne izjave.
Cesar in prestolonaslednik pokojnikovi rodbini.
DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je namestni-štvenemu svetniku grofu Henriku Stiirg-khu poslal naslednjo brzojavko: »Najod-kritosrčneje ganjen po smrti svojega prec nekaj urami, kot žrtev brezbožnega atentata padlega avstrijskega ministrskega predsednika grofa Karla Siirgkha, Vašega tako nenadoma umrlega brata me napo-tuje, da Vas, ljubega grofa, kakor tudi Vaša brata, grofa Josipa in Ferdinanda, in sestro grofico Ano Paarovo najiskreneje zagotovim, da najiskreneje iz vsega srca čutim z Vami bol zaradi te spretežke iz gube. Z otožnostjo se spominjam nepričakovanega konca, ki ga je tako našlo, vestno, v resnih časih izkazano in vedno požrtvovalno delovanje grofa Karla. Franc Jožef.«
Prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef je namestništvenemu svetniku grofu Henriku Stiirgkhu poslal naslednjo brzojavko: »Globoko pretresen zaradi brezbožnega atentata, katerega žrtev je bil Vaš brat v času, tako pomembnem za monarhijo. Vam izrekam svoje najglobife občutno sožalje. Z zavratnim napadom iz življenja iztrganemu državniku, ki je, vse svoje delovanje, posvečujoč blagru države ravnal vedno Ie pošteno, ohranim vedno hvaležen spomin. Nadvojvoda Karel.«
Ministrski svet.
DUNAJ, 23. (Kor.) Ministrski svet sporoča globoki žalosti primerno z osmrtnico smrt svojega visoko spoštovanega predsednika, njegove ekscelence c. kr. ministrskega predsednika grofa Karla Stiirgkha, ki je 21. dne meseca oktobra 1916. leta v 57. letu svojega neumornemu požrtvovalnemu delu posvečenega življenja padel kot žrtev umora.
Predsedništvo in zastopniki parlamenta.
DUNAJ, 23. (Kor.) Ob 11 dopoldne se je pod predsedstvom predsednika poslanske zbornice, dr. Sylvestra, vršila seja predsedništva poslanske zbornice, v kateri se je vršilo posvetovanje o popoldanskih razpravah zastopnikov parlamentarnih strank. Prošnji vseh treh skupin gosposke zbornice, da bi se smele udeležiti razprav zastopnikov poslanske zbornice, se je ugodilo. Vsako skupino gosposke zbornice bo zastopala ena oseba. Popoldansko zborovanje poslancev sklene predvsem žalno izjavo za ministrskega predsednika grofa Stiirgkha.
DUNAJ. 23. (Kor.) Pod predsedstvom predsednika dr. Sylvestra so se danes ob 3 pop. v predsedništvenein salonu zbrali zastopniki političnih strank poslanske zbornice. Predsednik dr. Sylvester je govoril za umrlim ministrskim predsednikom globoko občuteno, znamenite lastnosti njegovega značaja in državniško znanje po-veličujočo žalnico. Nato si je izprosil besedo posl. Pernerstorfer (socijalni demo-
krat) in je izvajal: Dovolite ini, da v stiku' žalje.
s predsednikovim nagovorom izpresovo« rim nekoliko besedi v imenu svojih sira?i-knih pristašev; povoda za to imamo iem več, ker je bil povzročitelj tega žalostnega^ dogodka v naši stranki. Mi smo pokojnega ministrskega predsednika smatrali vedno za političnega nasprotnika demokracije; njegove politike nismo odobravali in smo jo vedno pobijali. Toda v nasprotju s socijalnodemokratskimi načcii in tradicijami pa ie, da bi se bojeval boj proti osebam po teroristični metodi. Kakor torej odklanjamo dejanje kot politični čin, izrekamo tudi svoje najgloblje in najiskreneje obžalovanje zaradi tragične usode moža, ki je, kakorkoli na] se že presoja njegova politika, po svojem prepričanju in svojem načinu služil državi z vso vdanostjo in neumornostjo. Izrekam na tem mestu svoje najiskreneje sožalje tudi njegovi rodbini in vsem, ki so mu bili osebno dragi. — Zbor se sestane ponovno ob M:5 popoldne.
Ćeški socijalni demokratje.
DUNAJ, 23. (Kor.) Predsedništvo in izvrševalni odbor češke socijalno demokratske stranke sta imela včeraj na Dunaju sejo. Pod vtiskom nesrečnega atentata na ministrskega predsednika grofa Stiirgkha se je sprejel predlog predsednika posi. Nemca, da naj se opusti seja in odgodi politična razprava. Poslanca Nemec in Husar sta odšla v ministrsko predsedništvo, kjer sta izrekla sožalje v imenu kluba. Člani kluba se udeleže pogreba.
Krščanski socijalci.
DUNAJ, 23. (Kor.) Poleg župana dr. Vv'eiskirchnerja sta vodstvo krščanskoso-cijaine stranke in meščanski klub poslala sožalno pismo ministrskemu svetu. Župan dr. VVeiskirchner je odredil, da se v znak sožalja mesta Dunaja izvesijo črne zastave na štirih vogelnih stolpih mestne hiše. — Korespodenca »Austria« javlja: Krščansko-socijalna zveza je v soboto ministrskemu svetu brzojavno izrekla sožalje.
Goriški deželni zbor.
DUNAJ, 23. (Kor.) Deželni odbor po-knežene grofovine Goriške in Gradiščanske je imel danes ob 11 dopoldne v parlamentu pod predsedstvom deželnega glavarja nmsgr. dr. Faidutfcija sejo, ki je biia posvečena žalni izjavi povodom smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Deželni glavar je poudarjal občutke, ki jiii je strahoviti umor gro»fa Stiirgkha po-budil v vsej monarhiji, ter se je spominjal velikih zaslug, ki si jih je pokojnik pridobil za državo. Posebej je omenjal veliko ugou-ijivost grofa Stiirgkha napram Goriški ia Gradiščanski tekom njegovega petletnega delovanja, posebno pa v času po izbruhu vojne z Italijo, ko je zelo veliko storil za zboljšanje položaja prebivalstva dežele, oziroma beguncev z nakazovanjem velikih denarnih sredstev. Posebno je treba omenjati, da je ministrski predsednik grof Stiirgkh odločilno pripomogel, da sc je sklenil kolonski zakon za Goriško in Gradiščansko, zakon, čigar najblagono-snejše določbe bodo imele v bodočnosti najblagodejnejši učinek. Deželni odbor je sklenil, da se c. kr. vladi povodom smrti ministrskega predsednika izrazi sožalje, k' se objavi v uradnem listu »Amministra-zione Provinciale«, in da se člani deželnega odbora korporativno udeleže pogreba grofa Stiirgkha.
V Trstu.
Vest o smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je v Trstu pobudila splošno najglobljo ginjenost in iskreno žalost. Namestnik baron Fries-Skene je prejel mnogoštevilne pismene in ustmene izraze sožalja iz vseh krogov prebivalstva. Osebno so izrekli sožalje zlasti poveljnik pomorskega okraja, kontreadmiral baron Koudelka v imenu častniškega zbora, škof dr. Karlin v imenu vse duhovščine tržaške škofije ter deputacija, ki je prišla pod vodstvom barona Riharda Alborija, da izreče vladi najtoplejše sožalje tržaških rgovskili, industrijskih in plovbnih krogov na žalostnem dogodku.
Iz inozemstva.
SOFIJA, 22. (Kor.) Bolgarski kran erdinand je dal povodom umora grofa Stiirgkha avstro-ogrskemu poslaniku v Sofiji, grofu Tarnov/skemu, izraziti svoje sožalje in je prosil, da se njegovo sočutje sporoči tudi c. kr. vladi.
DUNAJ, 23. (Kor.) Državni kancelar pl. 3ethmann-Holl\veg je v lastnem imenu in v imenu cesarske vlade povodom umora grofa Stiirgkha izrekel najtopleje sočutje ministru zunanjih stvari, baronu Bu-rianu.
DUNAJ, 23. (Kor.) Povodom tragične smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha je bolgarski vrhovni poveljnik, generalni poročnik Žekov, v brzojavki, naslovljeni na ministra zunanjih stvari, barona Buriana, izrekel svoje najrskrenejše so-
Stran IT.
„EDINOST" štev. 296.
V Trstu, dne 24. oktobra T91«.
BERN, 23. (Kor.) Švicarski poslanik na Dunaju je dobi! nalog, da izrazi avstrijski vladi globoko sožalje in iskreno sočutje radi srnrti ministrskega predsednika.
Izjalovljeni upi sovražnikov.
DUNAJ, 23. (Kor.) »VViener Abendpost« piše: Časopisje vseh narodnosti in strank je proslavljalo zasluge grofa Stiirgkha, njegovo spoštljivo, prikupljivo osebnost in soglasno obsoja zločin, pri čemer se istočasno izraža prepričanje, da se izjalovi vsak up, ki ga sovražno inozemstvo stavi v dogodek, in da bo prebivalstvo monarhije še trdnejše združeno v sklepu, da vzdrži do konca in ne omahuje v uspešni obrambi proii sovražnikom.
Pogreb grofa Sturgkha.
DUNAJ, 23. (Kor.) Pri jutrišnjem pogrebu ministrskega predsednika bo cesarja zastopal generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator. Ob %3 popoldne blagoslovi prvikrat truplo v ministrskem predsedništvu prost Dittrich, nakar se krsto s šesterouprežnim vozom prepelje v cerkev sv. Mihaela, kjer se že prej zbe-ro pogrebci. V cerkvi blagoslovi ob veliki asistenci krsto kardinal knezonadškot dr. Piffl, nakar krene izprevod na južni kolodvor. Ob 10*40 zvečer se krsta po južni železnici odpelje v Gornjo Radgono, kier se pokoplje ob 11 dopoldne.
DUNAJ, 23. (Kor.) Jutrišnjega pogreba se udeleže vsi službe prosti generali in štabni častniki dunajske posadke in poieg njih mnogoštevilni drugi nižji častniki, določeni po raznih četah, poveljništvih in zavodih.
BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Tisza, finančni, honvedski in trgovinski minister so odpotovali na Dunaj, da se udeleže Stiirgkhovega pogreba.
* # *r
DUNAJ. 23. (Kor.) Danes zvečer je v varnostnem zaporu deželnosodni svetnik dr. Jakob vdrugič zaslišava! morilca min. predsednika grofa Stiirgkha, dr. Frica Adlerja. Najbrž dr. Adlerja jutri izroče deželnemu sodišču.
DR. FRIC ADLER IN SOCIJALNA DEMOKRACIJA,
Z ozirom na dejstvo-, da je bil dr. Fric Adler vse do zadnjega odličen član so-cijalno-demokratske stranke, je zanimivo, kar pravi o njem glavno glasiio stranke avstrijskih socijalnih demokratov, dunajska »Arbeiter Zeitung«. List piše v svoji nedeljski številki:
»Obžalujemo tudi nesrečnika, ki je storil krvavi čin in s-e je žrtvoval sam z žrtvijo. Je socijalni demokrat, ki je vzd nase čin, ki je tuj vsemu socialističnemu idejnemu svetu in mu nerazumljiv. Je človek, ki se je mudil in deloval v naši sredi, je sin našega ljubljenega voditelja Viktorja Adlerja, čigar vse življenje je bilo posvečeno ubogim tlačenim in čigar skrbno prizadevanje je bilo vedno usmerjeno na to, da bi poučil delavski razred, da se more samo s strogo samodisciplino dvigniti iz stiske in pomanjkanja življenja v jasnejše sfere. Ničesar ni bilo v bitju Friderika Adlerja, kar naj bi vodilo do tega strahovitega dejanja. Vse njegovo bitje je navdajal pomen volje mase, organizacije mase. Treba je čitati samo njegov zadnji članek, s katerim smo se morali baviti zadnji teden, da se spozna, da je smisel proletarskega gibanja iskal samo v svoje poti in cilja se zavedajočem, samostojno mislečem in samostojno delujočem delavskem razredu, a da je ono, kar se imenuje »individualni čin«, ali v dobrem ali zlem, edino le preziral. Bil je mislec, ki si je vedno in vztrajno prizadeval, da bi razgiobil zadnja vprašanja mednarodnosti, fanatik teorije in že zato brez pravega zanimanja za politična in državna vprašanja. Kot človek pa je bil neobičajen poštenjak, preprost in skromen, pravcati asket, ki ni poznal nikakršne potrebe uživanja, vse usmerjen le nc duševne stvari, osebno najmilejšega značaja, in je zato, dasiravno je bil kot stran-kar popolnoma osamljen, povsod užival spoštovanje in prijateljstvo. Pač bi bili mogli pričakovati od njegove razdražljive narave, njegove fanatične popolne vdaje v svoje prepričanje, da bi za stvar, ki ga je navdajala, za misel, ki ji je bil vdan popolnoma, žrtvoval svoje lastno življenje: požrtvovalne narave je bil, in že samo razmišljanje, kaj je politična sila ali potreba, se mu je zdelo pomankanje značajnosti. Da bi pa mogel prelivati kri. on, ki ga je vojna ravno zaradi prelivanja krvi mučila tako zelo, da bi se mogel doiekniti življenja svojega bližnjega, kaj takega pa ne bi bili verjeli nikdar, to nam je tudi sedaj, ko nas tlači gotovost strahovitega de-jania, nepojmljivo in neumljivo! Oinjeni stojimo pred žrtvijo in ginjeni pred onim. ki se žrtvuje, ki sledi blazni misli, ki v fanatizmu samorazdejanja z nesrečnim činom žrtvuje sebe samega, in uničuje, kar je obetalo bogat cvet.«
Na drugem mestu pa pravi isti list: »Dr. Friderik Adler je bil že dolgo časa v stalnem nasprotju s pretežno večino strankinih pristašev. Izbruh vojne ga je pretrese! bolj, kot večino sodrugov, kajti zaradi njegovega znanja jezikov, dolgoletnega bivanja v inozemstvu in njegovih osebnih zvez z mnogoštevilnimi možmi interna-cijoiiale mu je strankno vodstvo poverilo priprave za nameravani mednarodni so-cijalistični kongres, ki naj bi se bil vršil leta 1914. na Dunaju. Tej nalogi se je posvečal z velikim veseljem, da, s strastveno vnemo. Njegov interesni krog sploh ni bil na strokovnem, zadružnem ali notranje državnem polju, temveč ravno na poJju mednarodnosti. Temu je bilo vzrok zelo veliko dejstvo, da je odločilna leta svoje moške dobe preživel v Švici v občevanju
z možmi, ki so tamkaj našli zavetje proti preganjanjem v domovini. Ko se je vrnil na Dunaj in je stopil v avstrijsko socijalno-deme kratsko stranko, ji je rabil pretežno kot posredovalec z inozemskimi strankami. Ko je dunajski socijalistični kongres preprečila svetovna vojna, je čutil to iz-premembo kot udarec na svojo lastno osebo. Prebolel ga ni nikdar. Dasiravno se je ro svoji vrnitvi v domovino pošteno prizadeval, da bi se vživel in posvečal posebnim nalogam gibanja v Avstriji, je bil vendar v vsem svojem mišljenju in hotenju veliko bližji gibanju v nemški državi in najmalenkostnejši spor v stranki na Nemškem ga je bolj zanimal kot najvaž-nejš i stvar doma. Strastno se je zavzemal za opozicijo v nemški socijalnodemokrat-ski stranki. Z vso strastven ost jo na srcu bolnega človeka si je prizadeval boj v nemški socijalnodemokratski stranki zanesti v avstrijsko socijalno demokracijo, ki mora v tolikojezični državi in z ozirom na drugačne nasprotnike imeti popolnoma drugačne naloge in metode kot pa ona v Nemčiji. Njegovi predlogi so bili na zadnji državni konferenci odklenjeni z vsemi proti sedmim glasovom, njegove literarne napade je pa zadnjo nedeljo »Arbeiter Zei- ' tung< zavrnila z vso odločnostjo. Čimbolj pa je zadeval ob odklanjanje, tem fana-tičnejše se je vdajal svojim nazorom. Njegov: osebni odnošaji so zato postajali vedno mučnejši, njegovo zdravstveno stanje pa vedno slabše, ker je že leta boleval na srcu.
Za njegovo stališče je pa£ značilno, da je z največjo odločnostjo protestiral proti soudeležbi socijalnih demokratov na zborovanju. k? naj bi se bilo vršilo to nedeljo in kjer naj bi se bil sklenil nekak mir med strankami. Smatral je to za nedopustno sodelovanje z meščanskimi strankami in fončno za patrijotično prireditev. Bližnje >koliščine tega zborovanja potemtakem pač niso vplivale na njegov žalostni in nesmiselni sklep. Za vse, ki so ga poznali natančneje, ostaja le ena razlaga, da je njegovo že dolgo časa zbegano dušo hipna čutna zbloda nagnala v zločin, v sklep, za katerega vse do zadnje pol ure ni bilo videti niti najmanjšega znaka.
Ravno zadnji dnevi so podali precej jasnosti e nazorih in stališču Friderika Adlerja, o njegovem nasprotstvu napram stranki in njegovi osamelosti. Zadnjo ne-Jeljo se je vršila konferenca dunajskih zaupnikov, v kateri se je poročalo o stanju organizacije in časopisja. Friderik Adler je uporabil to priliko, da je skrajno srdito napadel stranko in list »Arbeiter Zeitung«.
V	razpravi so mu govorniki zadostno odgovarjali. Konferenca se je včeraj, v petek, nadaljevala in je prišlo v njej, ker je Friderik Adler še nadaljeval svoje napade v večji meri, do žestokih govorov proti njemu, ki so jasno kazali, da je njegovo stališče v stranki postalo skoraj nevzdržno. Sn^ri so se tikali izključno vprašanj notranjega življenja v stranki. Za vprašanja avstrijske politike, notranjega državnega življenja Friderik Adler ni nikdar kazal večjega zanimanja. Strahoviti sklep be je, kakor se vidi, hipoma pojavil v njegovih prerazdraženih možganih. Nekemu okraju je še za prihodnji ponedeljek obljubil predavanje, skrbel je za članke prihodnje številke ;Kampfa« in si je dal celo preskrbeti vstopnico za nedeljsko predstavo v dvorni operi. V soboto je nekako do ene popoldne še delal v uradu. Potem je telefoniral svoji materi, da ne pride k obedu. Nato je odšel in prva vest, ki smo jo prejeli o njem, je bila vest o strahovitem atentatu----«
* * *
O dr. Frideriku Adlerju se poroča, da ie bil brez konfesije, oženjen, oče treh otrok. Poročil se je v Švici z neko Rusinjo, ki je študirala tamkaj. Soproga, ki je že več let bolna, biva z otroki že dve leti v Švici. Neka oticijozna korespondenca trdi. da je dr. Adler zelo imovit, čemur pa dostavila »Arbeiter Zeitung«, da ni res, da dr. Friderik Adler nima nikakršnega imetja, temveč samo svoje službene prejemke.
Parlamentoma konferenca m sklicanje parlamenta.
DUNAJ, 23. (Kor.) Konference, ki se je ob V25 popoldne zopet sestala pod predsedstvom dr. Sylvestra, so se udeležili: zastopniki treh skupin gosposke zbornice, knez Furstenberg, grof Clam-Martinic in baron Czedik ter poslanci dr. German, Juckel, Pernerstorfer, vit. Pogačnik Ro-mančuk, Ofner, vit. Vasilko, dr. Faidutti, član gosposke zbornice vit. Bilinski, posl. Konstantin Levicki, Simeonewicz, Seitz, dr. Gustav Gross, Denk, \Voif, dr. Evgen Levicki, Peruszevvicz, Kedzior, Sianek, Mastalka, Trilowski, Stapinski, Dannn, Fink, Šmeral, Šusteršič, Hruban, Stran-sky, Hiibschmann, Jager, vit. Pantz, Korošec, Iro, Daszynski, vit. Abrahamovicz. Oprostila sta se poslanca Ivčević in Rizzi.
V	začetku seje je grof Clam-Martinic zagovarjal v resoluciji vseh treh skupin gosposke zbornice izraženo stališče glede sklicanja delegacij in predpogoja za sklicanje državnega zbora. Govorili so posl. dr. Gross, Konst. Levicki, Seitz, član gosposke zbornice vit. Bilinski, Schraffl (ki pa ni naveden zgoraj), Šusteršič, član gosposke zbornice bar. Czedik, posl. Šmeral. Daszynski, Stransky, Hruban, Perne-storfer, Ofner, Jiiger, Stanek, Korošec, Trilowski, Hubschmann, vit. Pantz, Si-meonouicz, Faidutti, član gosposke zbornice grof Clam-Martinic. Govorniki iz poslanske zbornice so se vsi načelno izreki! za sklicanje državnega zbora. Posamezni govorniki so tudi razpravljali o r reapegojih uspešnega delovanja državnega zbora. Na koncu je izjavil predsednik dr. Sylvesier,.da izjave zastopnikov strank j sporoči vladi.	j
Princ KoJier.Iohe zopet prevzel ministrstvo notranjih stvari.
DUNAJ, 23. (Kor.) jutrišnja »Wiener Zeitung« objavi naslednje Najvišje ročno pismo: »Ljubi princ Hohenlohe-Schillings-fiirst! Po Vašem okrevanju mi sporočeno Vašo vrnitev z dopusta in Vaš nastop službe sem odobrujoč vzel na znanje in odpuščam istočasno gornjeavsirijskega namestnika, tajnega svetnika barona Erazma Handla z mesta voditelja Mojega ministrstva za notranje stvari, ki mu je bilo ooverjeno za čas Vašega dopusta, v polni meri priznavajoč njegovo vdane* službovanje na tem mestu. — Dunaj, 23. oktobra 1916. — Franc Jožef, 1. r. — Hohen-lohe, I. r.« _
Avstro-ogrski general dodeljen nemškemu cesarju.
DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Najvišjim odlokom, izdanim 17. oktobra t. 1., blagovolilo c. in kr. generalnega majorja Alojzija viteza Kiepsch-Klotha pl. Roden dodeliti osebi Nj. Veličanstva nemškega cesarja. Generalni major pi. Klepsch-Kloth, ki je bil že več let avstro-ogrski vojaški ataše pri c. in kr. veleposlaništvu v Berolinu, je poldrugo leto kot zastopnik avstro-ogrskega vrhovnega armadnega poveljništva dodeljen nemškemu vrhovnemu armadnemu vodstvu. Ta dodelitev c. in kr. generala osebi nemškega cesarja se more smatrati za nov dokaz posebne pozornosti in prijateljstva našega vladarja napram nemškemu cesarju. _
Prepoved nagizdnih predmetov in poslastic v Rusijo.
PETROGRAD, 22. (Kor.) Ministrski svet je sklenil prepoved uvoza vseh nagizdnih predmetov ter vseh vrst poslastic v Rusijo.
Počastitev poljskih vstašev iz leta 1863.
LUBL1N, 22. (Kor.) 21. t. m. popoldne se je vršil slovesen prenos kosti udeležil ikov vstaje leta 1863. z morišča, ki se nahaja v bližini mesta, na mestno pokopališče, kjer so jih pokopali v častni grobnici.
Italija dobi premog iz Angleške.
LUGANO, 23. (Kor.) Končno je dobila Italija iz Londona uradno sporočilo o sklepu dogovora glede dobave angleškega premoga v italijanska sredozemska pristanišča.
Velikanski dobiček.
DUNAJ, 23. (Kor.) Na današnji glavni skupščini Praške družbe za železniško industrijo (»Prager Eisenindustriegesell-schaft«) se je sklenilo*, da se iz čistega dobička, ki znaša 15,767.347 K izplača 38-odstotna dividenda, svota 731.927 K pa prenese na novi račun.
pot, ki bi to omogočila. S tem bi se parlamentarizmu in konstitucijonalizmu — brez katerega velika država ne inore obstajati — ugladila pot.
Aprovizaciiske stvari.
KOŠTRUNJE MESO.
Na račun občine je došla znatna partija koštrunov, ki se danes zakoljejo ter se bo meso prodajalo jutri, 25. t. m., v raznih n esnicah.
CENA:
Prednji deli s priklado	K 5'60 kg,
zadnji deli s priklado	K 6'40 kg.
Mesarji, ki žele razprodajati to meso, naj se danes do 1 pop. zglase v skladišču v ulici S. Zaccaria št. 3., pritličje. Od 4 pop. naprej dobe potem v omenjenem skladišču naročeno meso, ki ga morajo tako plačati v gotovini.
i^asn« pesaififis® vesti*
K vprašanju sklicanja državnega zbora.
Izvestni krogi bi hoteli ugoditi pritiskom za sklicanje državnega zbora v toliko, da bi se sklicale — delegacije. Da dokaže nesmiselnost take re&itve, osvetljuje »Arbeiter Zeitung« to vprašanje od državnopravne in praktične strani. Pred vsem treba imeti na misli, da je zasedanje državnega zbora sedaj zaključeno. Posledica temu pa je: da ni več ne odborov, ne vloženih predlogov, ne poročil, ne sklepov, ne prezidijev. Vse je izgubilo veljavo. Kako še morejo trditi, da je ravno izvolitev delegatov, izvršena v bivšem zasedanju, in ne samo ta še veljavna? Zakon določa: »Izvolitev delegatov se obnovlja vsako leto. Dotlej ostajajo delegati v svoji funkciji.« Zakon določa torej dvojno: de-legatje se morajo voliti vsako leto, dotlej ostajajo v svoji funkciji. Do tedaj — in ne dalje. Ker se torej delegatke morajo voliti vsako leto, traja njih funkcija do prihodnjega koledarskega leta. Njihova funkcija torej ugaša z novim letom. Nesmiselna je torej trditev, da se tisti »dotlej« v zakonu more tolmačiti: dokler hočete! — S praktične strani opozarja »Arbeiter Zeitung« na nesmiselnost, ki bi bila v tem, da bi uspeh volitve obstojal dalje, a zastopstvo, ki je izvršilo izvolitev, bi uničili. Za Češko se volijo n. pr. trije delegatje, namestnika sta pa samo dva. Kaj pa, če bi bili vsi trije odpadli — bodi vsled smrti, bodi drugače? — Sploh sloni možnost zasedanja stare delegacije na tem, da noben delegat ne umre ali odloži svojega mandata. Drugače je nepopolna Take argumente navaja »Arbeiter Zeitung« za svojo trditev, da se mora državni zbor sklicati najprej in šele potem, ko je izvolil nove delegate, tudi delegacije! Tudi češki so-cijalnodemokratični poslanec Vlastimil Tušar se v »Pravo Lidu« upira teinu, da bi se sklicale delegacije, parlament pa ne. Izreka sicer tehtne pomisleke proti sklicanju državnega zbora, ker se boji. da ne prinese nikakega zboljšanja in da bi potem padla odgovornost za to — zopet na parlament sam! Se bolj odločno pa se izreka proti misli na zasedanje delegacij brez parlamenta. Ta misel je absurdna. Tudi ne pričakuje rešitve od posvetovanja, sklicanje (za včeraj) na Dunaju. Posl. Tušar bi bil zadovoljen že s tem, ako bi se pokazalo stremljenje po vzajemnem skupnem delovanju in ako bi se med zastopniki Čehov in Nemcev našla nekaka srednja
Na čestitke povodom Najvišjega odlikovanja generala konjice, nadvojvode Josipa, in generalnega polkovnika, ekscelence Svetozarja pl. Boroeviča jc dobil g. namestnik sledeč brzojavni odgovor: Iz srca se najiskrenejše zahvaljujem Vaši ekscelenci in v zvestobi neomajno vrlemu prebivalstvu Primorske za izkazano nam zaupanje in za čestitke. Z zagotovilom, da gledamo z zaupanjem v bodočnost ter da bomo našo drago Primorsko branili proti vsem sovražnikovim navalom, pozdravljam vse najiskrenejše. — Nadvojvoda Josip, general konjice. — G. cesarskemu komisarja, ki je bil odlikovanca obenem zaprosil za dovoljenje, da bi smel dvoje tržaških ulic krstiti po njunih imenih, pa sta došla sledeča odgovora: Vladnemu komisarju pl. Krekich-Strassoldu v Trstu! Iskreno in iz vsega srca se zahvaljujem za čestitke, poslane mi v imenu prebivalstva najzvestejšega mesta Trsta, in Vam zagotavljam, da smo se pripravljeni boriti do zadnjega aihljaja, da branimo naš vrli Trst pred krvoločnim sovražnikom. Globoko ginjen se zahvaljujem in jemljem na znanje sklep meščanstva, ki je vztrajalo tudi v najtežjih dnevih v neupogljivi zvestobi, da bo ena izmed tržaških ulic nosila za vedno moje ime. To bo nova vez, ki bo nas. branitelje Krasa še tesneje j spajala s tržaškim mestom. Mi vsi po-1 zdravljamo Trst s trdno zavestjo, da se; vnovič najkrvaveje zruši vsak nadaljni1 sovražnikov poizkus. — Nadvojvoda Josip, general konjice. — Dvornemu svetniku, pl. Krekich-Strassoldu v Trstu! Zahvaljuje se kar najiskreneje za tako zelo dobrohotna voščila, sprejemam naklonjeno mi počastitev meščanstva. — Generalni polkovnik Boroevlć.
Pred goriško izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani se prično prihodnji usposobljenostni izpiti za ljudske in meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom v ponedeljek, dne 20. novembra t. 1. Pravilno opremljene prošnje, predložene predpisanim službenim potem, naj bodo vsaj do 15. novembra t. 1. v rokah ravnateljstva.
Zaklad Don Frana Buliča. Kakor razvidno iz njegovega razglasa ki smo ga priobčili v včerajšnji številki, je ta slavni dalmatinski arheolog 70-letnico svojega plodnega in napredku svojega naroda posvečenega življenja sam proslavil z lepim kulturnim in domorodnim činom: ustanovil je zaklad, iz katerega bodo dobivali letne štipendije slušatelji arheologije (sta-rinoslovja) in zgodovine umetnosti na visokih šolah. Don Frane Bulić je sam avtoriteta na tem polju znanosti, ki mu je glavna življenska naloga. Izlasti v Splitu-Solunu je njegovo delo doneslo bogatega sadu na razkrivanju spomenikov iz davnih časov. S svojim zakladom si je postavil don Frane Bulić najčastneji spomenik za vse čase, dokler bo živel hrvatski rod.
[B£
MALI ©OLUSS
a* BI
pjpiUe računajo po- 4 stot. bese lo. y=vr-i
J3P I kastno tiskana besede se raou- i 1—tj—i ! najo enkrat ve5. — Najmanjša j .-3« LJLJf: pristojbina znaša 40 stotink. ;|LJLJ
TF$fl*!inff J- ST0KA v Trstu ul M. lin pic-lišvvluu colo !9 sprejme enega ali dva mladeniča iz dobre, poštene hiše, proti takojšnji plači.
•2005
Proda
se bik^najboljše pasme, star 13 mesecav. Ivan Žerjav, Boršt štev. 1.	70<*>
Umluajte si roke jeničnim razkuževalnim
patentnim praškom .Patent "Waschpulver* kateri se dobi v vseli prodajalnah jestvin, nrrodilaicah in salogah mila. Glavna raloga pri tvrdki ALES-SANDRO MARANGONI, Trst, u1. Chiozza 30 (B)
Bn7nr	Kupujem volno, bombaž, pletenine, curinje, volnena in pletena pokriva'a in
kovine po	visoki ceni. Acco Abraino, Acquedotto
štev. 13.	706
se sve^e raznih znamk v malini in i^ivUUJU veliki množini te<* čokolada ^nadomestek) 1/5. Ulica Caserina 14 IT 12.	707
Trste kupuje prva slovenska trgo-vina, Jakob Margon, Trst, ulica Seli tario 21 (pri mestci bolnišnici.)	0J£
gtata^Hftf Anton Jerkifi posluje zopet r svoj rUiU^lUl ateljeju v Trstu, Via dello Po štev. 10.
em Pošto 2483
i;s3koyrsfne žaklje
žakljcv.
kupuje G. Stebel, ul. Torre. te 3j. Zaloga
695
l»bii pesek, živo ali mrtvo apno, oglje In drva za kurjavo se dobi pri STEYER, ul. Acquedotto 94. 701
žaklje vs: ke vrste, cunje in bombaž. ftUjlHiJ&Il F Babič, M'-lino grande 20 699
belo in črno vino, čokolado, kavo, inhl'jt kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine d bavlja na debelo in drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop.	1006
Hn Mo sunio za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpat-nike, razni gumbi, denarnice, maziio za Čevlj«, •lektrične svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponko, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kuopfe ' in drugo prodna JiJSOB LF.VI. ulica 3. Nicalo *tev. 19.	-	26
vsaki vilar
/ 3
rib variiti ptea
WSF Vstopnina K 1-
ZDRAVNIK
M. Dr. Kfsroi Pmillil
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 111. n. (zraven
Dreherjave pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in GtrsSk? bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Ztaico
Trit, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Cene zmerne.
Cene zmerne.
t£39BfSHCBBaas£HE9a!3M
n
. ssamsH g
iskrene pozdrave z bojnega polja pošiljajo tržaškim Slovencem in Slovenkam: Adolt Potokar, Ljubljana; Oskar Mislej, Sežana: Zmagoslav Golob. Trst; Aron Tavčar, Skedenj; Silvester Smerdu. Postojna.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 25. t. m.,
od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajali na dražbi dragoceni predmeti serije 136., zastavljeni mesece okt. 1914. na bele listke, in sicer od štev. 155.901 do štev. 158.100., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa razni nedragoceni prredmeti serije 138., zastavljeni meseca oktobra 1915. na rdeče listke.
Češko - budj^iSka restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Gaiatti, zraven glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.	__
i Trst - m Stadion 10 - Trsi 1
I Odprt od V zim? napr§]|
a
i Ceno: LorsteK2.il. vrste Ki. s p ®
B3S:EgB3BaBgBggS3BB«gaa«BlgSg»BB»

a dPs
v TrstI5l,	vecchie
12, uogcil &5iiceds?l3 Posta-
izdiranje g&botf ter&z s-s b&ieštee.
UMETNI ZOBJ i.
s higijeničaKm razkuievelf^m patentnim „Frataim praškom"
perilo patem t ,.w 4s( hpulver"
llmluaita	tovarn* kenti£nih proizvodov v Hrastniku.
umivane	Izključna zalesa za TRST, ISTRO in DALMACIJO
J ALESSANDRO M^RAH€@N1 - Trst, ulica Cmozza 30.
ROKE Dobi se naprodaj pri vseh prodajalnah jest;šn, mirodiinicah in zalogah mila.