SOKOL ' ^SSSSSSSSSSSSSS^SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSISS VESTNIK SOKOLSKIH Ž U P LJUBLJANA MARIBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 1 LETNIK III Vsebina: J. R.: Narod, država, sokolsfvo................................................ I. M. Kovačič: Pregled jugoslo\. sokolske književnosti......................4 P.: Smuško izrazje.............................................................. > Ante Antosiewicz: Tekma za prvenstvo Zveze slo\. sok...................8 Župa Ljubljana..................................................................10 Razno................................................................ . , . Iš Knjige in listi.............................’...................................10 DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD! «SOKOL» izhaja vsakega prvega v mesecu in stane zn vse leto 24 dinarjev, posamezna številka pa 2 dinarja. Izdajajo ga sokolske župe, Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Urejuje Dušan Podgornik, Ljubljana. Tiska Delniška tiskarna, d. d. (predstavnik Ivan Ovsenik) v Ljubljani. Uprava in uredništvo sta v Ljubljani na Taboru. Ček. rac. 17.200. S O K O L# VESTNIK SOKOLSKIH ŽUP LJUBLJANA, MARtBOR IN NOVO MESTO ŠTEVILKA 1___________•________LETNIK III_____• JANUAR 1938 Narod, država, sokolstvo Tisoč let je naš nurocl v mučeništvu in molku koprnel po svobodi. Od takrat, ko mu je napadalec s krutostjo in prevaro stopil na tilnik in ga prikoval k tlom. Kadar'jo dvignil glavo k soncu, je surovi živinski tujec z gorjačo zamaknil po njej. Pričakoval jo odrešenika, ki bio silnejši od napadalca, pravičnejši od tujih učenikov ljubezni. Ni mogel sam iz lastne moči raztrgati vedno na novo prenovljenih okovov. Divji, surovi tujec s severa in zahrbtno zlobni z juga sta se polastila njegove zemlje, jo delila med izkoriščevalce ter zapovedovala in gospodovala oba nad prikovanim mučenikom, prvi z nasiljem, drugi s prevaro. Za svoje zločine sta dobila priznanje, pravice vladanja in kaznovanju, njima se je pisala zgodovina. Našemu narodu pa, ki ni moril, ni ropal, ni osvajal tujega, ni nikogar varal in izkoriščal, nikomur vsiljeval ne oblusti, ne vere, narodu, ki ni zločinec, nuj bi se ne priznavalo, da je bil, da je, da ima zgodovino, da je kulturen narod. Njegova zgodovina ni zgodovina kraljev, vladarjev, oblastnega nasilja., vojska in gospodovuilnosti, temveč zgodovina njegove narodnostne in moralne skupnosti, njegove moči in volje do življenja, njegove delavnosti in vztrajnosti, njegovih kulturnih stremljenj, njegovega trpljenja in neomajne vere v svobodo in pravico. Nikogar ne zavidamo, kdor je z nasiljem iokrasib in dopolnil svojo zgodovino. Zahtevamo pa priznanje svoje .bit-nosti, priznanje, da smo bili in ostali kulturen narod iz lastne mioči takrat, ko nas je nasilje zapisalo pogubi. Nihče ni bil na naši strani, no grof, ne škof. Narod je suni ohranil svojo skupnost, zavest narodne celote, svojo moralno moč in tvornio silo. Vse te svetinje ima že od takrat, ko je prvič podlegel nasilju, za tisoč let nazaj, že od takrat so ti zakladi edina njegova sveta narodna lastnina. Očuval jih je, oropan vsega imetja, z brezprimernim, čudovitim naporom in od-|x»rom svojih telesnih in duševnih sil in s svojo skupinsko zavestjo. In takšno ljudstvo naj bi ne imelo pravice, da se imenuje narod, da se imenuje po tistem žarečem svojem živem ognju, ki ga je edino ogrevalo skozi tisočletju? Ali ne čuti sramote vsak, ki tega mučenika imenuje hlapca, neznanega sužnja, če mu ne priznava imena po tisočletnem trpljenju, ki ga je živel sam v sebi in sam s seboj? Tisoč let smo bili v državi, ki je bila cesarska last. Imeli smo cesarja za vladarja, mnogo cerkvenih in posvetnih knezov in dostojanstvenikov z velikimi častmi in z velikim bogastvom, državnike, diplomate, poslance, parlamente, politike, postave, šole in veliko vojsko z mnogimi generali. In nismo bili zadovoljni. Drugi so odločevali za nas, drugi skrbeli za postave in mas urejevali. Hvaležni moramo biti vsem, ki so nam to poskrbeli, in veseli bi morali biti, da nam še naprej delijo svoje velikodušne «dobrote». Mi pa smo vse to zamotavali, zavračali, preklinjali, hrepeneli in stremeli noutešljivo po svobodi, ]> o samostojnem odločanju, po samostojni vzgoji, po samostojnem redu in disciplini. Tuja država nam je bila neznosno breme, največja ovira, grenka «doil»rota». Z drugimi narodi vred smo obrnili hrbet avstrijski državi in bi to je konec cesarja in sedemstoletnega habsburškega cesarstva. Narodi so šli vsak svojo pot, brez cesarja in njegove oblasti. Cesar je bil v zmoti, da so narodi njegova last, in ni opazil, tla je sam zgolj nakit, ki ga narodi vsak čas lahko odvržejo. Svet je strmel, kam in kako je izginilo mogočno cesarstvo, da je izginilo kakor prešerna pena. Mi pa, brez imena, brez države, brez pravic in lastnih postav, brez armade in gospode, smo ostali, ker smo bili narod. Ko smo zdtobiIi okove, smo se zravnali in se z bratoma iste krvi, ki ju nismo nikdar zaftajili, zedinili, da hočemo živeti skupno po enotnem vnanjem in notranjem redu. Ustanovili smo svojo samostojno in skupno državo. Na našem lastnem primeru proučimo, kaj je narod, kaj je država, njuno bistvo in vzajemno razmerje. O narodu in državi so mnenja različna, nekatera prav čudna. Nemci se radi drže te misli, da je država «sam tu pričujoči bog», da ima nad državljanom popollno pravico, da je njena volja absolutno sveta in pravična, da posamezni državljani sploh nimajo* lastne volje, tla državljana v lastni osebi sploh ni. Na to* vsemogočnost države je silno ljubosumna rimsko-katoliška cerkev, ki ima enako, mnogo starejše absolutistično mnenje o sebi in ji nemška konkurenca ni po volji. Absolutistom je znano, da se dva absolutna vladarja, dv.a despota, dva diktatorja nad istim ljudstvom po «l>ožj©m» in prirodlnem pravu drug drugega izključujeta. Nemci pravijo: vsa oblast je od države in ima zato vso pravico, rimska cerkev pa pravi: vsa oblast je od Boga, nosite!jica te oblasti je neposredno od Boga ustanovljena katoliška cerkev v Rimu in ima zato ona edina nad človekom po vesoljnem svetu vso pravico. Oba pa zahtevata brezpogojno podrejenost ljudstva, brezpogojno pokorščino, brez kritike ali ugovora. Nemški in cerkveni filozofi so silno popačili pojem naroda in države, da ohranijo absolutizem. Državniki in politični voditelji so si prizadevali in si prizadevajo, da ustrežejo absolutnemu ukazu diktatorja, absolutista. Bore se proti svobodi posameznika, še bolj proti samoodločevalnju naroda. Uporabljajo vsa mogoča sredstva, da čim bolj zmedejo pojme o narodu in državi. Mi smo pmnasičeni s potvorjenimi in posiljenimi razlagami in veliko truda bo potrebno, da se očistimo te zgodovinske obremenjenosti. Hitler in Mussolini se krčevito držita absolutističnega pojmovanja države, ga vsiljujeta svetu po starem običaju, razloček je samo ta, da prvega mesta ne prepustita ne papežu, ne cesarju. Oba pa, kakor vidimo, druži ista, miselnost v « sladko* prijateljstvo::. Oglejmo si državo in narod na našem lastnem primeru. Kakor smo že razpravljali v našem listu, je narod živa stvarna skupnost. Ta skupnost živi v zavesti posameznega, individualnega člana naroda. Posameznik z narodno zavestjo ustvarja narodno skupnost. Vsaka in tudi narodna skupnost jo tvorba posameznikov, tvorba iz njihovih telesnih in duhovnih sil. Ni skupnosti same na sebi in je ne more biti. Čim vrednejši so poedinci, tem vrednejša, višja je skupnost, narod. Zavest, narodnost, usmerja telesne in duhovno sile posameznikov tako, da se spajajo v enoto. Po tej usmerjenosti postaja narod enotna sila in z organizirano zaposlitvijo teh sil delovna enota. V članku «Narodnost in sovraštvom (številka 8/9 «Sokolu * 1937) smo* povedali, kako nastaja in kakšna je vsebina narodnostne zavesti posameznika. Poudarimo še enkrat, ne pozabimo, da sta narod in stopnja njegove višine odvisna od sile in višine por d in ca in od števila takih p o e d i 11 c e v. Temu nujno sledi ugotovitev, da je narodna skupnost samio rodna, dolo-tmiH po svoji posebni prirodni in kulturni enotnosti. Narod je samonikla tvorba, zaključena, samosvoja stvarna celota. Sledi dejstvo, da narod ni država in še bolj očitno dejstvo, da država ni narod. Država je, kakor nam dovolj nazorno kaže Avstrija, oblika roda določne ljudske skupine. Ni nujno, tla je ta ljudska skupina narod, je pa nasprotno nujno, da ima vsak neodvisen narod svojo samostojno organizacijo reda, svojo lastim državo. Ljudstvo, narod, kakor vidimo, je živa delujoča sila, država samo organizacija te sile, in ne več. /ato vidimo dalje, da si ljudstvo, narod sam izbira obliko svoje skupnosti, jo menja, izpreminja, ne da bi se sam izpremenil in tla bi mogel izpremeniti svoje bistvo. Zato mora biti pravilno samo to, da narod sam odločuje o svojem državnem redu in svoji državni obliki. Na roti j e suveren, po njem je država suverena. Narodu je država sredstvo za red. Brez organiziranega reda ne more skupnost, narod, zbirati, usmerjati in izkoristiti svojih prirodnih telesnih in duhovnih sil. Od naroda samostojno določen in vzdrževan red skupnosti je njegova samostojna država. Narodna država je isto, kar samostojna organizacija reda narodne skupnosti. Državna moč, oblast ni sama od sebe. Država ne ustvarja sama in nima svoje lastne moči. Organizacija, red sam na sebi ni sila. Vsa sila je v posamezniku in v skupnosti posameznikov. V narodni državi je «katerakoli» oblast, bodisi «cerkvena» ali «posvetna*, ena in ista, ker izvira iz istega vrelca, iz istega posameznika. Vsa oblast v državi je nedeljiva, ker je nedeljiv posameznik, ki je izvor njene sile. V narodni državi ne more tujec vladati s tujo silo. V narodni državi mora biti vsaka oblast «cerkvena» ali posvetna*, narodna ali je pa proti narodu. Cerkev, ki ni narodna, je proti-narodna. Posvetna oblast, ki ji je narod samo sredstvo za druge cilje, je v nasprotju z narodnimi interesi. Med oblastjo in narodom ni soglasja in nesoglasje povzroča odpor in upor. Državni red ne sme biti nikdar v nasprotju z narodom, ne sme ovirati posameznika in naroda v njunem svobodnem razvoju. Državni red mora skladno ustrezati prirodnim pogojem naroda in njegovim svojstveni čim najstvarneje. Vsak narod mora vztrajati v taki državi, kakor jo sam potrebuje. 'Zgodovina priča, da si noben narod ne prilasti tujega državnega vzorca, da si svoj samostojni red izoblikuje prej ali slej sam po svojih pogojih in svojstvih. Oblast tvorita dejanska sila posameznikov in moč skupnosti, kolikor je potrebna za red. Samo v tej meri in do te mere je organom države pri-puščena skupinska sila in sila poedinca v razpolaganje. Vsako drugačno razpolaganje je v nasprotju z vzajemnim razmerjem naroda in države, je v nasprotju z državnim redom. Organi, ki oblast porabljajo v namene, ki ne ščitijo svobode, ne pospešujejo razvoja poedinca in naroda v celoti, ravnajo v nasprotju z interesi nairodla in posameznika, ravnajo proti narodu. Primer Avstrije kaže, da je postala nepotrebna, ko ni bila več v skladu z interesi njenih narodov. Z vso jasnostjo in določnostjo se nam izkaže, dn je država sredstvo narodne samostoj nosti. Sokol s svojo vzgojo oblikuje posameznika v sposobnega, svobodno iniciativnega tvorca narodne skupnosti z redom in disciplino, ki naj v najvišji meri pospešuje sodelovanje posameznikov v narodnem sožitju po načelih plemenitosti, spoštovanja in ljubezni. Sokolstvo v pravi, moralno čisti, pristno in načelno demokratični miselnosti, s priznavanjem izvora vsega skupnostnega iz posameznika, gradi pravo resnično živo narodno skupnost s samostojnim, narodnim državnim redom. Narod, država, sokolstvo tvorijo edinstvo. J. It. .VI. Kovačič, Maribor: Pregled jugoslov. sokolske književnosti C. Neperiodični tisk a) Spisi idejne vsebine Že v uvodu k temu «Pregledu» je bilo omenjeno dejstvo, da se je z razmahom jugoslovanskega sokolstva razmahnila tudi sokolska književnost. Ako bi nas o tem ne bil prepričal pregled sokolskega periodičnega tiska, bi se o resničnosti te trditve prepričali pri pregledu neperiodičnega sokolskega tiska, v katerem l>i se kar izgubili, ako bi ga ne razdelili po panogah sokolskega dela. Saj je namenjenih soKolskim pripadnikom samo za idej.no poglobitev več ko 50 samostojnih publikacij; med njimi je nekaj prevodov oziroma prireditev po čeških izvirnikih, večinoma so pa izvirni spisi, ki so podani bolj ali manj spretno, v težje ali lažje umljivi obliki, prilagojeni miselnosti ali starosti (mladosti) sokolskih pripadnikov, katerim so namenjeni. Njih vrednost torej nikakor ni enaka niti enaka biti ne more; vendar se tla malone o vseh — tudi o najšibkejših — reči, da niso bili izdani brez koristi in da so v svojem področju izpolnili vsaj do neke mere, če ne pipo Inom a, namenjeno jim nalogo. Na čelu vseli spisov idejine vsebine je treba omeniti prevod Tyrševe razprave, ki jo po pravici imenujemo sokolski evangelij, «Naš zadatak, smer i ci 1 j->, ki je izšla kot 3. snopič Sokolske knjižnice J ugoslovanske sokolske matice. Hvalevredno je, da naše sokolstvo razumeva globino tega dela, kar dokazuje dejstvo, da je bilo treba izdati prevod že v 11. izdaji. Želeti bi le bilo, da se netočnosti prevoda, na katere je kritika opozorila že pri J. izdaji, odpravijo vsaj v 111. izdaji. To razpravo dopolnjuje prevod Tyrševih člankov, ki so izšli pod skupnim naslovom «Sokolska gesla» (Sok. kuj. JSM. 3. snopič). «Poglede i misli d ra M. -Tyrša» je podal v posebnem spisu brat dr. Nikola Mrvoš (Sok. kuj. JSM, 9. snopič). Na svoj znani prikupni pesniški način razlaga sokolsko misel br. E. Guingl v brošurah «0 sokolski ideji (Sok. knj. JSM, I. snopič), «Tyrševo Sokolstvom (Sok. knj. JSM, 8. snopič) in «Tyrševo poslanstvom (Sok. knj. JSM, 10. snopič); vse tri knjižice so izšle v slovenski in srbskohrvatski izdaji. Svoja tu podana izvajanja je (spet v drugo smer) izpopolnil z razpravo «Slovensku ideja in slovensko Sokolstvo na delu:. Naraščaju pa je razložil sokolsko misel s članki, zbranimi pod naslovom «V sokolskem krogu». Temeljno delo, ki bi morulo biti poleg cimidne idejne zakladnice, vsebovane v knjigi «Putevi i ciljevi Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije^, v rokah vsakogar, kdor ima dolžnost, razlagati bistvo sokolstva, je knjiga «Bit misli sokolskem, ki jo je po čeških virih priredil pokojni br. dr. Božo Vinkovi«. Temeljita so tudi idejna izvajanja br. Miroslava Ambrožiča v Metodiki sokolske vzgoje (slovenska in srbskohrvatska izdaja), kjer podaja mnogo več, kakor bi se dalo slutiti iz naslova knjige. Enak namen kakor te dve knjigi imajo tudi «Osnovi sokolske ideologije, brata Dušana M. Bogu-naviča. Ta je v dveh snopičih izdal tudi dragocene «Sokolske reči dra Laze Popovičam, katerim je dodal 3. snopič sedanji zvezni prosveitar br. Miloš Stanojevič. V cirilici razlagajo «Sokoli mu o Sokolstvu brat dir. Mih. Grado- jevič, čigar brošura je bila razprodana tako hitro, da je bila že po enem letu potrebna II. izdaja, brat Fram jo Malin v brošuri «Sokolstvo;, in brat dr. Nikola Mrvoš v publikaciji «0 Sokolstvu*. Na najpoljudnejši način so poizkusili podati Tyrševo' ideologijo Drago M. Fučak v brošuri «.Što jo to — Sokolstvo?*, dr. Ilija Jelič s spisom «Sokolstvo i njegov cilj» in Marko 1 išnia z «Definicij o Sokolstva*. S filozofskim poglobi jen jem se je lotil nje razčlenjen ja brat dr. Fran Derganc v razpravi «Borba /apada in Vzhoda in v nekaterih obsežnejših člankih, zbranih v knjigi «Svetozor». Poglob-ljenju razumevanja sokolske miselnosti služita še prevoda iz češčino cCilj sokolskih teženj*, napisal Jan Kren, in «SokoIska vzgoja*, napisal K. Va-niček: zadnji prevod je oskrbel brat dr. Viktor Murnik, ki tudi sam odpira nove idejne vidike v razpravah «Kakšni simo in kako se moremo izboljšati*, Kultura in telovadba* ter «Sokolstvo in življenje*. Posamezna stališča sokolstva so natančneje označena v razpravah brata Dušana M. Bogunoviča Sokolstvo i narodna vojska* in «Solkolstvo i škola* ter brata Milana Jovanoviča « Jugoslovenstvo i Sokolstvo . Podobne vsebine (z razlago namreč) je tudi brošura župe Maribor «Nova pota k starim ciljem*. Svojim edinicam v boljše razumevanje sokolskih stremljenj je namenila župa Mostar «Sokol-ske časove* brata Čede Miliča, snopič «Naša riječ. Pogledi i nastajanja Sok. žuipe Mostar* im zbornik «Put Sokolstva u selo. Ideološki pogledi i iskustva Sok. župe Mostar*, župa Skoplje pa «Sokolski trebnik* br. dra. Milivoja Pavloviča. Za naraščajski dan 1. jugoslovanskega vsesokolskega zleta v Ljubljani leta 1922. je napisal brat Karel Vaniček poslanico «Sokolioem», Jugoslovanska sokolska zveza je pa posvetila sokolski mladimi ob prvi desetletnici obstoja naše države poslanico «Pot v sokolsko- življenje*. Zvezni prosvetni odbor se žo dalje časa bavi z mislijo, da' bi izdal publikacijo, ki naj bi jo dobil vsak nov član in članica, ko stopi v sokolsko organizacijo. To misel je pri nas Jugoslovanih prva uresničila župa Maribor s ^Sokolskim katekizmom* brata Cirila Hočevarja, ki je izšel potem tudi v srbskohrvatskem jeziku in je doživel že drugo izdajo. Temu zgledu je sledila župa Domjja Tuzla z izdajo «Sokolske čitanke* Framtiška llolubca, ki jo je prevedel iz češčine in izdal prvič v cirilici, drugič pa v latinici brat Voja Bogičevič. V isti nameni je namenila župa Zagreb brošuro «Da postanem dobrim Sokolom*, župa Beograd knjižico br. dra. Petra Joviča «Sokol-ska misao, njen zada tak i cilj*, a župa Kranj brata Rudolfa Horvata brošuro « Hočemo biti Sokoli*, ki je izšla kot razširjena izdaja izprva le naraščaju namenjenega snopiča «Kaj mora naraščaj vedeti o Sokolstvu*. S temi publikacijami seveda nikakor še ni izčrpano vse. kar je pomoglo k pravilnemu pojmovanju sokolske misli. Marsikaj je izpuščeno namenoma, ker je premeznatno, morda je pa tudi kaj ušlo piščevi pozornosti. Vsekakor pa že tu omenjeno priča, da je naše sokolstvo na pravi poti, in nudi tudi dobre nadc za bodočnost. (Dalje prihodnjič.) Smuško izrazje človek bi mislil, da se sokolski smučarji vsaj v tem razločujejo od drugih, da uporabljajo domače in lepe smuške izraze. Joda ne, pri vsaki priložnosti slišimo tudi iz ust sokolskih pripadnikov najrazličnejše popačenke in tuje besede, ki jih dostikrat nihče prav ne razume. Marsikdo dela lo iz nevednosti ali malomarnosti, večina pa zato, ker domačih izrazov ne pozna. In vendar bi bil vsak drog narod ponosen, ko bi mel kakor mi Slo- venci svoje pristno domače smuško izrazje, ki je že 400 let staro. Naj navedem samo nekaj izrazov, ki jih smučar vsalk dan potrebuje. S m u e k a, ki ji pravimo tudi s m- u č a ali s m u e, otroški pa s m n č i c a, ima dva dela: leseni ploh (ne tlilo!) in streme (ne vezavo!). Po namenu, za katerega jih uporabljamo, razločujemo navadne smučke (ne turne!), tekmovalne smučke, skakal n e smučke in lovske smučke (zelo kratke in široke). Po širini pod stremenom, jih ločimo v šestice, sed m i c e, osmice itd. Kadar pritrdimo smučko na nogo, pravimo, da jo nataknemo, kadar jo vzamemo z noge, jo snamemo, kadar nam pa sama od sebe z noge uide, pravimo, omo pregledali svoje vrste, si pogledali v mirno oko in stisnili bratsko roko. Po takem delu nam bo župni zlet težko pričakovan praznik, po takem župnem zletu pa bomo z veseljem pohiteli enaki med enake na X. zlet v Prago. Zletom zdravo! Navodila za zlet v Prago V nasprotju z načinom prireditve dosedanjih pokrajinskih zletov in zleta v Sofiji je izvršni odbor Zveze SKJ na predlog zbora župnih načelnikov sklenil strožje pogoje za udeležence X. vsesokolskega zleta v Pragi. Ti pogoji so za vse pripadnike strogo obvezni. Uprava in strokovni odbor župe sta pa s posebnim ozirom na razmere v naši žnpi te pogoje, kolikor se tičejo narodnih noš, še poostrila. Po teh sklepih se bosta smela udeležiti zleta članstvo in naraščaj samo pod temile pogoji: 1. Biti mora polnopraven pripadnik društva ali čete. 2. Biti mora vsaj od 15. decembra 1957 član društva. 5. Člani in članice društev in čet, ki še nimajo 26 let, in vsi redni telovadci nad 26 let so obvezani, da se nauče /.letne proste vaje br. Ivana Kovača in da z njimi nastopijo v Pragi. Moški in ženski naraščaj nastopita na zletu z vajami br. Poljšaka in Bana. Moški in ženski naraščaj morata, imeti popoln novi slavnostni in telovadni kroj. 4. Člani društev, sturi nad 55 let, nastopijo v Pragi z vajami brata Kovača, ki so določene za člane čet. 5. Člani jezdnih in godbenih odsekov, sturi nad 26 let, imajo, če bodo sodelovali na zletu v svojem svojstvu, enake pravice kakor telovadci. 6. Kot netelovadci bodo smeli na zlet člani in članice društev in čet, stari )iad 26 let, če imajo vzoren sokolski slavnostni kroj (članice po najnovejših določilih). 7. Vsi udeleženci morajo biti zdravi in sposobni za napore in bodo morali vsi brez izjeme sodelovati v sokolskem sprevodu v slavnostnem kroju in ne v narodni noši. Na zdet bomo potovali v meščunski obleki, kroj pa ponesemo s seboj. 8. Vsi udeleženci, netelovadci še posebno, se morajo udeležiti v društvu tečajev za redovne vaje: 9. Na zdet bodo smeli samo tisti pripadniki, ki so plačali društveno članarino, kakor to določajo pravila. 10. Od naraščaja bodo smeli na zlet tisti, ki imajo vsaj 15 let. 11. Župna iu društvena upravna in strokovna telesa ne bodo smela pustiti na zlet pripadnikov, ki so nagnjeni k nevednosti, nedisciplini, pijančevanju in jie-sokolskemu vedenju, četudi sicer ustrezajo pogojem. 12. 1'iiglašenci se obvežejo k posebni zletni vzgoji. Udeleževati se morajo predavanj m sestankov, na katerih se bodo dajala navodila. 13. V duhu razpisa strokovnega odbora Zveze SKJ štev. 44 z dne 27. septembra bodo morale biti prijave društev sklenjene že dne 15. januarja 1938. Te prijave naj bodo poimenske in dokončne toliko, da prijav po tem dnevu v nobenem primeru ne bomo več sprejeli. V posebnih primerih (bolezen, smrt) bodo prijavljeni svojo udeležbo lahko preklicali. Po 15. maju bodo priglašenci založili zneske za skupne potne liste in za nabavo češkega denarja. 14. Meseca aprila in maja bodo člani župnega načelništva in strokovnega odbora v vseh društvih pregledali proste in redovne vaje ter vsem prijavljenemu telovadne in slavnostne kroje. Meseca junija bodo poklicani vsi udeleženci k skupnim redovnim in prostim vajam. 15. Od dne 13. januarja dalje bodo morali biti vsi prijavljen« tesneje zvezani s sokolsko organizacijo in se bodo morali na vse strani pripraviti na zlet. Odzvati se bodo morali vsem rednim iu izrednim pozivom; posebno so dolžni, da se udeležujejo vseli društvenih, okrožnih in župnih prireditev, kjer se bo morala njih vzgoja očitno pokazati. 16. Udeleženci bodo razdeljeni v čete, vode in desetine. Vsako društvo mora poslati s svojimi udeleženci na zlet tudi načelnika in načelnico ali njune namestnike ali pa starejše, resne vaditelje. Ta vodnik mora biti v prijavi imenovan. 17. Ti vodniki bodo odgovorni za red župi, župa pa Zvezi. 18. Društva, ki se udeležijo zleta, nuj vzamejo s seboj društveno zastavo, če jo imajo. Praporščak naj ima svojega namestnika in spremstvo. 19. Župa ne bo prijavila Zvezi priglašencev iz društev, ki niso za vse svoje pripadnike plačala župnega in zveznega davka za leto 1937. 20. Zlet bo trajal s potovanjem vred približno 7 dni. Stroški za skupno prenočišče, voznino, potni list, zletni znak, in hrano bodo znašali za naraščaj 500 do (-.00 dinarjev, za članstvo pa 700 do 800 dinarjev. Kako izpolnimo prijavo. Z župno okrožnico štev. 3051/1322 z dne 15. decembra 1937 so vsa društva prejela prijavnice za praški zlet. Prijavo vestno izpolnite v vseh stolpcih v dveh izvodih. En izvod vrnite župi do dne 15. januarja. V opombi označite, kdo je vodnik za člane, kdo za članice. Spremljevalci naraščaja bodo morali imeti s seboj slavnostni kroj. V opombo vpišite, ali bo društvo vzelo na zlet članski ali naraščajski prapor. Pomnite: na zlet bo smelo le vzgojeno članstvo in naraščaj. Vsi brez izjeme bodo morali imeti slavnostni kroj, ki je za moški in ženski naraščaj čisto nov, za članice pa deloma izpremenjen. Telovadeče članstvo in naraščaj bo moralo imeti predpisane telovadne kroje, moški in ženski naraščaj po novih določilih iz leta 1937. Uprave, načelništva in vaditeljski zbori morajo z dobro premišljeno propagando omogočiti čim večjo udeležbo vzlic strožjim pogojem. Ti pogoji imajo samo namen, da zagotove vzorno odposlanstvo ljubljanske župe, ki bo od češkoslovaškega sokolstva sprejeto kot polnovreden in enak člen, jugoslovanskemu sokolstvu pa bo vzpodbujajoč vzor. Župa Ljubljana. Načelništvom društev in čet! Tekme članov in moškega naraščaja. Po odločbi Zveze velja razpis lanskih občnih tekem tudi še za leto 1938. Zastran prijav za tekme v Pragi bomo izvršili te župne tekme v skrčenem obsegu. Tekme bodo dne 11. in 12. junija 1938 ob župnem zletu v Ljubljani. Tekme obsegajo vaje I. osmeroboja: a) Vse vrste članov in naraščaja tekmujejo kot celota v prostih vajah za župni zlet z nastopom. b) Člani: 1) Višji oddelek ne tekmuje, marveč se uri za tekmo v Pragi v čeških tekmovalnih vajah višjega oddelka. 2) Srednji oddelek (po dve vaji na vsakem orodju): drog: 2. in 5. sestava, krogi: 3. in 5. sestava, bradlja: 1. in 3. sestava, konj na Sir: I. in 5. sestava, preskok čez konja (kozo): A odbočka — B ray.no/kn, tekmovalna prosta vaja: prosta vaju: III. del, raznoterosti: I. sestava (premet), poskok: I. poskok (prednosoma). Mimo tega se pripravlja ta oddelek v čeških zletnih tekmovalnih vajah za srednji oddelek, v katerih pa donmi ne tekmuje. 3) Nižji oddelek (po tri vaje na vsakem orodju): drog: I., 3. in 5. sestava, krogi: 1., 5. in 5. sestava, bradlja: 2., 3. in 5. sestava, konj na Sir: 1., 3. in 5. sestava, preskok čez konju (kozo): A odbočka — B raznožka, tekmovalna prosta vaju: prosta vaja: lil. del, raznoterosti: I. sestava (premet v stran), poskoki: 1. poskok (skrčno). Ta oddelek nima čeških tekmovalnih vaj. e) Moški naraščaj (po 3 vaje na vsakem orodju): višji oddelek srednji oddelek nižji oddelek drog: sestava l., 2., 5. 1., 3., 5. 1., 3., 5. krogi: sestava 3., k, 5. 1., 2., 5. 2., 5„ 5. bradlja: sestava b, 2., 3. 1., 2., 3. 1., 2., 3. konj na Sir: 1., 3., 5. 1., 3., 5. 1., 3., 5. preskok čez konja (kozo): A odbočka — B raznožka, tekmovalna prosta vaju: prosta vaju: III. del (vsi oddelki), raznoterosti: I. sestava (premeti) I. sestava (premeti v stran), poskoki: II. poskok (premet nazaj) I. poskok (skrčno). Poleg tega se pripravlja naraščaj v čeških zletnih tekniovulnih vajah. č) Razen na orodju in v tekmovalnih prostih vajah ni drugih omejitev in tekmujejo vsi oddelki v vseh ostalih panogah (poznanje sokolstva, proste panoge), kukor je določeno. Vse gradivo in tekmovalni red dobite v knjigi »Občne tekme naraščaja in članov — 11. del. Navodila za ocenjevanje«, ki je izšla v slovenščini kot priloga lista «Soko» in jo dobi vsak njegov naročnik zastonj. Če ste plačali letošnjo naročnino za ta list, pa knjige še niste prejeli, pišite ponjo zveznemu nučelništvu v Beograd, Prestolonaslednikov trg št. 34. Slike, ki jih omenja II. del, so v I. delu, ki je pa izšel samo V srbohrvaščini («Opšta takmičenja članova i naraštaja, I. deo»), ki so ga dobili zastonj vsi naročniki lista «Soko» leta 1936. Če vam je kakšna določba o tekmah nerazumljiva, pišite župnemu načelništvu. Pred tekmo bo izmed zgoraj določenih vaj izžrebana na vsakem orodju po ena in v tej se bo tekmovalo. ... v , ■», J Župno naeelmstvo. Mesečni pregled Meseca decembra je bilo delo v župi precej živahno. 1/. delovnega razporeda stal morala odpusti župni smučarski tečaj in tečaj za telovadbo na orodju, pa so bile navzlic temu nedelje močno zasedene. Dne 5. decembra je bila v Novem Sadu tekmu članov v poljubnih sestavah kot izbirna tekma za tekmo ZSS. Zaradi pomanjkljive organizacije tekme so tekmovali samo telovadci iz Beograda, Novega Sada in samo eden iz naše župe. Dne 12. decembra se je morala zato vršili dodatna izbirna tekma v Narodnem domu v Ljubljani za tekmovalce iz Zagreba in Slovenije. Dne 18. decembra zvečer je bil na Taboru triurni sestanek ljubljanskih vaditeljskih zborov, ki ga je sklicalo župno načelništvo. Sestanka se je udeležilo 67 vaditeljev in vaditeljic iz 9 društev, 17 vaditeljev se je pni opravičilo. Zastopunu niso bila društva: Ljubljana 111, Ljubljana IV in Jcžicu. Župni načelnik in župni prosvetni’ sta obravnavala delo in naloge vaditeljstva v letu 1938., posebno: ovire našemu delu, kako prebrodimo ovire, izboljšanje dela, delo v okrožjih, sodelovanje ljubljanskih vaditeljskih zborov, čiščenje v društvih, organizacija trobentaških zborov, nedostatki pri nošenju sokolskih znakov in pri pozdravljanju, obvezno čitanje člankov iz medžupnega vestnika v telovadnici, kuko organizirati nabavo telovadnih in slavnostnih krojev, nošnja) telovadne obleke pri redni telovadbi, uvedba /.letnih skludov po društvih, postopanje pri telovadbi s posebnim ozirom na priučenje prostih, redovnih in tekmovalnih vaj, petje v društvih, uvedba razpravnih večerov in udeležba v tečajih za češčino-. Izdana so bila dalje navodila za poklonitev na Rakeku, za 11. pomladanski zbor, za župni zlet in za zlet v Prago. Glede prepovedi, po kateri se ne bo smel nihče udeležiti (iraškega zleta v narodni noši, se je vnela daljša razprava, ki je pa pokazala, da vaditeljstvo dobro razume in malone soglasno odobrava stališče župe, ki je za razvoj sokolstva edino pravilno. Udeleženci so želeli še več takih sestankov. Župno načelništvo je osvojilo predlog, da se čimprej priredi samostojen dan dece. Isti dan je bil v Novem Sadu zbor župnih načelnikov. Zaradi težav z dopusti in važnih sestankov doma, so zastopali našo župo na zboru naši ondi navzočni tekmovalci in sodniki. Dne 19. decembra je bil v Narodnem domu v Ljubljani ustanovni sestanek novo osnovanega župnega jezdnega odseka. V odsek je bilo sprejetih 44 članov, ki so skoraj vsi prišli na sestanek. Poročevalec župnega, jezdnega odseka je poročal o stanju odseka, o članstvu in o izvršenem delu ter predlagal delovni razpored in odbor odseka. Župni načelnik je podrobno pojasnil vzroke, zaradi katerih so bili dosedanji društveni jezdni odseki razpuščeni in ustanovljen enotni župni jezdni odsek pod neposrednimi vodstvom župnega strokovnega odbora. Orisal je naloge in smer delovanja ŽJO. Izvoljen je bil tale odsekov odbor: Karel Miiehtig (predsednik), Ivo Sladovič (I. vodnik), Anton Pavlovčič (II. vodnik), Jernej Jelenič (tajnik), Teodor Drenik (blagajnik), Danilo Predalič (gospodar), Vladimir Janežič (praporščak), Ciril Vajt (praporščakov namestnik), župni načelnik ali njegov namestnik kot zastopnik načelništva ter kot odbornika Franc Kodelj in Jože Keržan. Odsek se bo pripravljal za tekme, za župni zlet in za zlet v Pragi. Isti dan je bil na Taboru celodnevni tečaj za vodnike in vodnice naraščaja. Člani župnega načelništva oziroma strokovnega odboru so poučevali nuraščajske proste vaje za Prago. Vadbe se je udeležilo 40 bratov iz 34 društev in 27 sester iz 23 društev. Predelali in naučili so prvo in drugo sestavo. Smučarski tečaj je priredilo zvezno načelništvo, in sicer za člane od 23 do 30. decembra, za članice pa od 27. decembra do 5, januarja v Kranjski gori, kjer je bil dne 5. decembra 1937 otvorjen novi dom «Petrovo», last Jugoslovanske sokolske matice v Ljubljani. V tečaju so bili iz naše župe trije bratje in tri sestre. Za južne župe je tak tečaj na Jahorini pri Sarajevu. Razpis župne smučarske tekme Po sklepu zbora društvenih načelnikov in načelnic z dne 21. novembra 1937 razpisujemo na dan 15. in 16. januarja 1938 župno smučarsko tekmo s temle sporedom : V soboto, dne 1?. januarja (popoldne): moški naraščaj: tekma tričlanskih vrst na 5 km, smuk na I km; ženski naraščaj: tekma tričlanskih vrst na 4 kin, smuk na 1 km. V nedeljo, dne 16. januarja: člani: tekma tričlanskih vrst na 8 km, smuk na 2 km; članice: tekma tričlanskih vrst na 4km, smuk na 1 km. Tekmovalce in tekmovalke morajo priglasiti društva najkasneje do dne 13. januarja, ko bo ob 18. uri v župni pisarni na Taboru javno žrebanje nastopnih številk. V prijavo, ki mora biti za vsak oddelek zase, je treba vpisati: 1. ime in priimek tekmovalca (-lke), 2. rojstne' 'podatke in 3. panogo, za. katero se prijavlja. Poimensko sestavo tričlanskih vrst je treba javiti pred tekmo samo vodstvu tekme. Prijave, ki bi došle po žrebanju, kakor tudi prijave, ki bi ne bile pravilno izpolnjene, se ne bodo upoštevale. Izven tekme (konkurence) ne bo smel nihče nastopiti. Zdravniški pregled tekmovalcev in tekmovalk se mora izvršiti že doma pri društvu in mora vsakdo prinesti s seboj zdravniško izjavo, ki je pa seveda lahko tudi skupna za vse tekmovalce in tekmovalke enega društva. Kra j tekme, ki bo nekje v bližini Ljubljane, določimo in objavimo kasneje, ko bomo videli, kje bo najugodnejši sneg. Takrat objavimo tudi, kdaj vozijo vlaki, kdaj se bodo pričele posamezne tekmovalne panoge in še druga podrobnejša navodila. Župno načelništvo. RAZNO Telesna vzgoja naroda pri Poljakih sloni na drugačnih osnovah kakor sokolska v bratski češkoslovaški in pri nas. Ob obisku gojencev visoke šole za telesno vzgojo iz Varšave, ki so meseca avgusta lani potovali po naši državi, smo doznali za marsikatere zelo zanimive podatke o načinu telesne vzgoje pri Poljakih, ki se zadnji čas približujejo Tyrševim sokolskim načelom vsestranske obrazbe telesa in duha. Pol jska telesna vzgoja za zdaj še nima v narodu široko zasidranih korenin, ker se dolga leta ni izvajala načrtno. Zelo upoštevan je šport v vseh smereh, in zato tudi država športne organizacije vidno podpira v stremljenju, da čim širšim plastem naroda nudijo vse potrebno pri uveljavljanju raznih telesno-vzgojnih metod v praksi. Za telesno vzgojo skrbi država še na ta način, da sama vzdržu je visoko šolo za telesno vzgojo (C1WF. Centralnv lnstytut Wychowania Fiz.ycz.ncgo) in podpira še nekaj drugih podobnih znanstveno-vzgojil ih zavodov. Splošno se v šolah posveča telovadbi precej večja skrb kakor pri nas. Prav v tem pogledu so gostje povedali zanimivo vest, da je bila pri njih zadnji čas poslani jena celotna telesna vzgoja na izboljšane osnove. V gimnazijah bosta tedensko po dve uri telovadbe in prav toliko ur iger, v zadnjih letnikih pa sc bo del telovadbi odmerjenega časa porabil za vojaško predizobrazbo. Kjerkoli je na razpolago primerna voda za plavanje, bodo morali učitelji — sicer plačani za nadure — poučevati plavanje in reševanje. Že v prvih dveh razredih gimnazije se bodo morali učenci naučiti vsaj prsnega plavanja, kasneje pa seveda še ostalih načinov in vztrajnosti. Pozimi bo imela vsaka šola namesto iger in telovadbe obvezne štiri ure na teden pouk o smučanju. Način njih vzgoje v šolah je nekakšen ekvivalent za vzgojo sokolskega naraščaja in naraščaja v športnih organizacijah pri nas, ker so gostje sami opazili, da se vzgoja na naših šolah ne izvaja niti načrtno niti ne zadostno. Povedali so, da so veliko slišali o mnogih lepih programih telesne vzgoje v naših šolah, ki je pa žal ne izvajajo tako, da bi imela mladina res kaj koristi. Tudi sicer je bila v prijateljskem pogovoru izrečena še marsikatera resnična beseda na račun razmer — na obeh straneh. Priznati moramo, da so simpatični mladi gost je bistro opazili, da ima sokolstvo največje vzgojne naloge, ki se jih pa ne zave- dajo vsi njegovi pripadniki širom države v enaki meri. Prav zato so gostje ob povratku v domovino izrazili svoje občudovanje zlasti sokolstvu naše ožje domovine in mu tudi izrekli še posebej iskreno zahvalo za vtiske, ki so jih najmočneje doživeli — šele pri nas. Obljubili so tudi, da bodo navezane stike vzdrževali. Drug od drugega se bomo mogli le učiti in se vzajemno izpopolnjevati. Da bi le znana slovanska sloga že prenehala biti tako čudno nestanovitna, potem bi na trdnost slovanskih stikov lahko pričeli graditi res novo, trdnejšo in lepšo slovansko bodočnost. m. DARILA. Društvo Litija je darovalo v počastitev spomina škofa llcellinija za sokolski tisk 20 dinarjev. KNJIGE IN LISTI «EtnograIska karta Julijske Krajine, Beneške Slovenije in Zadrske pokrajine.« Publikacijski odsek Zveze jugoslovanskih emigrantskih društev v Jugoslaviji je izdal zemljevid vsega našega jezikovnega ozemlja v Italiji, izdelala sta ga Oskar Savli in Vilko Finžgar po politično-prav-ni razdelitvi leta 1936. in po uradnih podatkih ljudskega štetja leta 1921., ki so ponekod popravljeni po uradnih podatkih štetja iz leta 1910. Tega je izvršilo avstrijsko, onega pa italijansko oblastvo, in kažejo torej podatki v našo škodo. Tem dragocenejši so, saj vsi samovoljni posegi obeh sovražnih nami sil ne morejo skriti resnice, da so ti kraji po jeziku prav čisto naši. Jezikovna gostota je prikazana v rdečih odtenkih po tejle lestvici: 0—5—10—30—50—70—90—100 odstot- kov. Večji del ploskve je pobarvan z, barvo 100%iiie gostote. Delo je sestavljenoi po občinah; te so napisane v zaznamku ob zemljevidu. Poleg občinskih mej so vrisane še meje sodnih okrajev in pokrajin. Velikost: 9-1X48cm, merilo 1:500.000, cena 5 dinarjev. Delo je, kolikor vemo, prvo te vrste pri nas in je bilo silno potrebno. Natančnost, velika preglednost in jasnost ga delajo zelo uporabnega za manjšinsko delo; nizka cena bo tudi pomogla, da se bo razširil. Toda naj ne obleži v predalu! Take reči morajo med ljudi! Prekleta sokolska dolžnost je, da vzdržimo v ljudstvu zavest, da je tretjina naše krvi v tuji pesti. Mi moramo to, saj smo združba, ki si je nadela smoter, da spravi v ljudstvo skupinsko narodno zavest in zavest o sklipinski odgovornosti naroda za svoje življenje. Narod smo pa vsi tja do zadnjega, do najponižnejšega človeka našega rodu in jezika. Ta zavest nam bo dala silo. «Etnografska karta« je lep buditelj te zavesti. Vsako društvo naj si jo naroči, (prodajajo jo vse knjigarne) in nuj da še malenkost za steklo in preprost okvir. Tako zavarovano jo obesite v telovadnico, slačilnico ali drug prostor, kjer nas bo neprestano opominjala. Dr. Ivan Matko: «Vitamini.» Izdal higienski zavod v Ljubljani, 90 strani, cena 12 dinarjev. — Pisec je' zbral tu v umljivi obliki vse, kar je dandanes dognanega o vitaminih, teh poleg hormonov tako čudovitih urejevalcev dogajanj v našem telesu. Velika prednost knjižice je, da obravnava vse do najnovejših, letošnjih dognanj. Na 10 straneh uvoda govori Matko o presnovi in prehrani vobče, nato preide k svojstvom vitaminov in k boleznim, ki nastanejo v telesu, ki nima. dovolj vitaminov, zatem pa obravnava posamič vse doslej znane vitamine. Doduni sta dve razpredelnici: a) razvrstitev živil po vsebini vitaminov in b) svojstva vitaminov. Vsebinsko je knjiga izvrstna, jezik je pa slab. Nikakor ni prav, da so naši strokovnjaki v tem dostikrat tako lahkomiselni. Kdor čuti, da ni zadosti trden v jeziku, naj da delo v pregled bolj veščemu. Strokovna knjiga ni umetnina, toda vsaj najgrših nemčizmov in naj hujših slovniških napak bi ne smelo biti v njej. Matkova knjiga ni toliko zdravniška knjiga, kolikor občno prirodoslovna. Nauk o vitaminih nam odpira obsežen razgled na nekaj, kar mora mikati vsakega človeka, še prav posebno pa sokolskega vaditelja in prosvetarja. Prvi bo dobil v tej knjigi prenekateri namig, ki mu bo koristil pri njegovem delu, drugi pa prebogato snov za mikavna predavanja. T. S. Absolutna sigurnost telovadnega orodja je prva zahteva telovadca; naše orodje pa u*tnza ne lamo z absolutno sigurnostjo, ampak tudi s praktično uporabnostjo, preciznostjo, krasno izvedbo in neverjetno nizko cono vsem Vašim zahlevam. Tvornica telovadnega orodja J. O RAŽ EM RIBNICA na Dolenjskem. Vsak naj sam skrbi za svoje zdravje! Priporočamo Vam knjige: Dr. Karla Petriča „Človek", „Bo-lemi, kako jih spoznamo'*, „Nalezljive bolezni, kako se jih obvarujemo", ,,Nega bolnikov in prvapbmoč pri nezgodah", „Regulacija rojstev" in dr. Jože Jakše „Spolne bolezni". Vsuko knjigo dobite za polovično ceno, to je za 15 din. Naroča so pri upravi „Ž e n a i n d o m“, Ljubljana, Dalmatinova 8, ki Vam tudi pošlje „Ženo in dom“ brezplačno na ogled. STOLE vrtne, za dvorane, kino-fotelje nudi po zelo ugodnih I pogojih tvrdka IVAN FAJDIGA, stolarna, SODRAŽICA Gospodinjski koledar za leto z gospodinjskim knjigovodstvom, praktičnimi nasveti, črticami in ilustracijami dobe naročniki „SOKOLA“ za 15'— din. Naroča se pri upravi V 0 Š £ m Ljubljana j/Č&\A& Cb&iAA* Dalmatinova 8 a h ko s konkurentom t e k m iu j e t e & tldaj, ec upb\a.&itc vlabt p\itik o za. clofoo ^aka te- (JUvna. 'pa. jc x«wtwn» z ueivvkovitim tilkvm, vaiijivi p^tfpckti, p*ztfv\Mlt vz&ujajtei Petaki ivt pPakati, tolti&m itltavijevu. fcwfathc ivt oIau^c tUkovinc. "l/dt tv /lfa.vn vuap^avi v Itjajni, uvnctvUlki, cUifrlevii izvcol&i p* viizki etni DELNIŠKA TISKARNA D. D. LJUBLJANA, DALMATINOVA ULICA ŠTEV* 8 - TELEFON ŠTEV. 21-32