Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naiočnlna za avstro-ogrske kraje za celo leto 10'40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 (50 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 E, za pol leta 7 K. Pouncna itivllki IQ v. Reklamacije so poitnin« prest« Nefrankirana plana n «pr« {utaj.. Rokopisi s« a* maaj«, lasovatt. Ia.st.pma paUt-vnUn (liilaa 81 aa) ca takrat 10 vla., v «¿krat p. fafsv.ra. 102. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 16. decembra 1908. Leto XI. NASLOVA: Za dopis« in rokopis« sa list: Uredništvo Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za deoara« poiiljatve, naročila na list, reklamacija, insérât, i. t. d.: Upiavnlltvo Rdečega Prapora», LJubljana, Dunajska cesta iter. 20. Izjava. Podpisani, ki smo bili v torek navzoči na volilnem shodu v «Mestnem Domu» in smo slišali govor tedanjega poročevalca Etbina Kristana, izjavljamo z vso odločnostjo: Vse trditve «Slov. Naroda» in «Slovenca», da bi bil govornik Etbin Kristan nastopil sovražno proti slovenskemu vseučilišču, zlasti da bi bil zažugal z vplivanjem na socialno - demokratične poslance, da preprečijo ustanovitev slovenskega vseučilišča, so popolnoma zlagane. Res je le to, da je sodrug Kristan povdaijal važnost socialno - demokratične frakcije za vprašanje slovenskega vseučilišča in s tem odbil bagateliziranje socialno-demokratične stranke. Izrecno je povdarjal, da se obračajo slovenski poslanci na Dunaju ob vsaki potrebi do socialno-demokratičnih poslancev in da je hinavsko, na Dunaju se sladkati socialistom, doma pa smešiti, bagatelizirati in s surovostjo obdelavati celo stranko. Na vsem shodu se ni izrekla ne ena sovražna beseda proti slovenskemu vseučilišču; vsaka nasprotna trditev je navadna laž in se mora smatrati za volilni manever. Petrič Josip. Predsedstvo: Kocmur Ivan. Tokan Ivan. Babnik Anton, Baggia Anton, Bahar Matija, Bartl Franc, Berdajs Josip, Bogataj Peregrin, Buda Josip, Cerne F., Dejak R., Dovč A., Dražil Št., Drinovec A., Erjavec Ivan, Erjavec Martia, Fajon Jožef, Frank Marija, Gabršček Lovrenc, Galovič Rudolf, Gaspari Anton, Gerdadolnik Matija, Germ Matija, Glavič Jernej, Golar Jakob, Herman Josip, Hlebš Franc, Jager Ivan, Jagodic Franc, Jamnik Jakob, Jarc Karol, Jenko Anton, Ježek Matevž, Kavčič Drag., Kavčič Tomaž, Kersnič Jožef, Kokalj Franc, Kožuh Franc, Knez Ivan, Kralj Anton, Kristan Ivan, Lehpamer Štefan, Lenassi Franc, Mihler Valentin, Mudrovčič Ilija, Muslovič Avguštin, Ogris Franc, Paajtar ¿os., Pavšek Maks, PirS Kar., PleSko J. Prelesnik Fr, Repše M., Ropret And., Rozman Fr. Rožanc M., Rožmanc Fr., Rupar Lovrenc, Sartory Ferd., Sever Andrej, Simončič Alojzij, Slamnjak Ludovik, Strniša Josip, Suhadobnik Josip, Šešek Štrukelj I., Trampuš Jakob, Turšič I., Vehovec Jakob, Vičič Anton, Vreček Franc, Wagner Matija, Zad-nikar Jožef, Zagradnik Ivan, Zaje Franc, Zore V. Zrine Ivan, Zupan Josip, Žohar Ivan i. t. d. * To izjavo smo priobčili v nedeljski posebni izjavi z 80 podpisi, ki so jih udeleženci shoda spontano nabrali med seboj. Dobimo pa za to izjavo lahko Se sto in sto podpisov. Vsakomur, če nima namena, zavijati resnico, mora biti po tej izjavi jasno, da se na shodu ni izrekla nobena sovražna beseda proti slovenskemu vseučilišču. Oba slovenska dnevnika v Ljubljani pa Se v pondeljek zavijata kakor da bi udeleženci shoda, ki so podpisali izjavo, le trdili, da niso slišali napada na vseučilišče. Tako tendenčno zavijanje se pač obsoja samo po sebi in le potijuje, da je bila prva vest o shodu v «Mestnem Domu» namenoma razširjena v zlagani obliki, do prikaže slovensko socialno demokracijo v luči narodnega izdajstva. Izjava delavcev, ki so bili na shodu in so pazno poslušali ves govor, apelira seveda na objektivno misleče ljudi, ne pa na take, ki manevrirajo z ne- resnico. Kdor nima slabega namena, ne bo po laki izjavi podtikal socialnim demokratom narodnih grehov, katerih niso zgrešili. Naposled ostane Se vprašanje, če je zelo narodno in vseučilišču prijazno, razširjati — napačno seveda — muenje, da je tako velik del slovenskega naroda, kakršen je vendar socialno - demokratična stranka, sovražen vseučilišču. A na to vprašanje naj odgovore tisti, ki zadnji čas toliko operirajo s tem «sovraštvom». Ožja volitev v Ljubljani. Zavedno ljubljansko delavstvo je v pondeljek storilo svojo dolžnost na volišču. Pokazalo je, da mu deželni zbor ni Hekuba in da je pripravljeno, bojevati se za svoje pravice s tisto odločnostjo, ki odlikuje zavedne delavce povsod. Od lanske državno-zborske volitve se je število socialno-demokratičnih glasov pomnožilo skoraj za 500 in v soboto se hna ponoviti boj, ki odloči, ali pride tudi slovensko delavstvo v kranjskem deželnem zboru do glasu ali ne. Socialno-demokratična stranka ostane zvesta svojim načelom tudi v tem važnem boju, ki naj ji omogoči prvi korak v zakonodajstvu sploh. V ta boj gre z zavestjo, da je pravičen, zakaj nihče ne more odrekati delavstvu, da je važen del naroda pO svojem Številu, po delu, ko ga opravlja, po bogastvu, ki ga vstvarja, in tam, kjer se kuje usoda vsega prebivalstva, mora biti prostora za vse, torej tudi za delavce. Deželni zbor, ki se spopolnjuje s sedanjimi volitvami, bo reševal razna vprašanja, ki se živo dotikajo delavske kože. Seveda ne bo moglo delavstvo odločilno vplivati na reševanja deželno-zborskih zadev, zakaj edini glas, ki si ga more socialna demokracija priboriti v deželnem parlamentu, ne more ovirati sklepov ogromne večine. Toda če niso zakonodajni zbori samo zveza klubov, katerih najmočnejši odločujejo samovoljno po načelih strankarskega egoizma, ampak če imajo argumenti kaj veljave v parlamentih, tedaj more tudi kranjskemu deželnemu zboru le koristiti, ako sliši mnenje onih slojev, ki stoje danes pred pragom in so mu vrata Se zaprta. Deželni zbor ne more ničesar izgubiti, pač pa lahko le pridobi, če spozna neposredno težnje in želje delavstva, kateremu predpisuje zakone prav tako kakor ostalemu prebivalstvu. V samem deželnem zboru se je teoretično že priznalo to dejstvo. V zadnji zakonodajni dobi, leta 1905., je kranjski deželni zbor na predlog poslanca drja. Kreka sklenil ustanovitev socialnega sveta, ki bi se imel kot posvetovalni organ baviti z deželno-zborskimi agendami socialnega značaja. Že v zadnji vseskozi neplodni dobi je socialni svet razpravljal o fakultativnem starostnem zavarovanju, ki ga je mislila vpeljati dežela ter je podal različne, za predmet važne nasvete. Nedvomno tiči v tem dejstvu tehten dokaz, da delavstvo ni neinteresirano glede na deželni zbor, ampak da so razna vprašanja, ki se tam razpravljajo, prav posebnega pomena v prvi vrsti za delavstvo. Deželni zbor je takrat sklenil, da se pokličejo v socialni svet zastopnika jugoslovanske sodalno-de-mokratične stranke in krščansko socialne zveze. Priznal je s tem oficielno, da je smatrati socialno demokracijo za poklicano zastopnico delavstva. Ce je pa tako, je le logično in pravično, ako dobi socialna demokracija v novem deželnem zboru, ki je raz* Sirjen po splošni kuriji, svoj glas. To bo odgovarjalo naravnost notranjemu interesu deželnega zbora. Z delavskega stališča je tudi skromni vspeh, ki se da doseči pri teb volitvah veievaien, In zato je odločilni moment. Za nas prihajajo v prvi vrsti delavski interesi v poštev. Vsaka beseda, spregovorjena v deželnem zboru z delavskega stališča, zaleže več, kakor najtemeljitejSe razprave na shodih, na katerih so zastopani samo tisti, ki zahtevajo, ne pa tisti, ki lahko izpolnijo ali pa oddlonijo zahteve. Ljubljansko delavstvo, ki se je v pondeljek dobro držalo, mora torej v soboto napeti vse moči, da spopolni svoj vspeh. Zmaga je mogoča, zatorej bi bila vsaka brezbrižnost neodpustna. Še so v Ljubljani delavske rezerve, ki se na dan ožje volitve lahko spravijo na volišče. To se mora zgoditi. In če se zgodi, je vspeh zagotovljen. Pred odločitvijo. V boju se razvnemajo strasti, toda prevelika strast kali jasen vid. Premagajmo torej strasti in mislimo trezno. Poglejmo mirno na situacijo. Zato ni treba, da bi imeli vodo v žilah, ampak tudi ni treba, da bi butali z glavo ob steno. Vspeh, ki ga je socialno-demokratično delavstvo doseglo v pondeljek, je jasen dokaz, da je premišljeno, zavedno, trezno delo več vredno od metode, ki razburja in vpliva na instinkte, namesto na razum. V nedeljo se je n. pr. nasprotniški kandidat gospod Turk na svojem shodu močno jezil nad nalo stranko, kakor da bi se bil moral braniti surovih napadov z naše strani. Ta njegova energija je bila popolnoma nepotrebna, zakaj če je čital naS list in slišal poročila o naših shodih, bi se bil lahko prepričal, da nas boj sploh ni bil namenjen njegovi osebi in da ga prav nikjer nismo napadali. Zaradi njegove osebne kandidature je nastalo nesoglasje le v njegovi stranki, za kar pa pač ne more biti odgovorna socialna demokracija. Tako je razmerje tudi danes. Mi se ne bojujemo proti osebi gospoda Turka, ampak se bojujemo edino zato, da dobi socialno-demo-kratično delavstvo v deželnem zboru skromno priliko, tolmačiti tam svoje stališče in zastopati svoje zahteve. To pravico pa ima socialno-demokratična stranka prav tako kakor vsaka druga in si te pravice tudi ne bo dala vzeti od nikogar. Socialna demokracija živi v tej deželi, njeni člani delajo v njej, socialno-demokratični delavci so kranjski deželi in slovenskemu narodu vsaj tako potrebni kakor vsi drugi sloji. Tedaj je pa tudi njena pravica, sodelovati pri deželnem zakonodajstvu in pri deželni upravi. Za to pravico gre v boj in zaradi ničesar druzega. Lahko pa trdimo, da bi koristil socialno-demokratični vspeh ne le naši stranki, ampak razmeram v deželi sploh. Socialistično delavstvo je na svetu, boj med kapitalizmom in proletariatom tudi. Okoli kranjske dežele ni kitajskega zidu, da bi se mogle tukaj razvijati razmere ločene od vsega sveta kakor na Robinsonovem otoku. Socialni boj se ne da zadušiti. Ampak oblike tega boja so lahko zelo različne in menda se ne bo nihče upal trditi, da bi se pospešil civilizirani način boja, če bi ostala delavstvu vedno zaprta vsa vrata zakonodajnih zastopo>. Toda socialno-demokratična stranka apelira pri teh volitvi ne le na delavce, temveč na volilce sploh. Seveda 1 Tako dela pač vsaka stranka in vsaka ima pravico do tega. A socialna demokracija je prepričana, da ima za to tudi tehtne argumente. Njen vspeh je obenem vspeh naprednega načela in svobodne misli Socialna demokracija je najodločnejSa zagovornica vsake svobode in v sedanjih ras- reče: Moj najnevarnejši sovražnik je moja druga državna polovica. V obstoju ogrske države je kal smrti avstrijskega cesarstva. In kakor bi Avstrija rešila lahko balkanski problem potom narodnostne avtonomije Slovanom, tako bi rešila tudi ogrski problem potom avtonomije ogrskih narodnosti. Tako bi potom naravnega razvoja nastala mogočna skupina av-strijsko-balkanska, in edino ta rešitev bi preprečila danes neizogibno veliko evropsko vojno. Še bi lahko stopili avstrijska država in dinastija odločno na plan ter dali polno avtonomijo svojim narodom, še ni izključeno, da balkanski Slovani še danes ne sežejo po ponujeni roki in se združijo pod okriljem avstrijske države v veliko enotno narodnostno skupino. Ali pa je kdo danes v Avstriji, da bi znal misliti? A še bolj dvomljivo vprašanje je: ali je kdo v Avstriji, da zna stvarjati? Dr. Henrik Turna. Sodrugj, rn\mm kavarne i« briVniu, Kjer ]c bi razpolago Va5« ,i«ii,jj=w „Jtdrti Prapor«! merah na Slovenskem je ona edina absolutno zanesljiva četa v boju proti kle-rikalizmu. Prav s tega stališča je sobotna ožja volitev pomembna. Socialno-demokratična kandidatura je v sedanji dobi v prvi vrsti protiklerikalna kandidatura. In socialno-demokratična zmaga je protiklerikalna zmaga. To naj imajo pred očmi ljubljanski volilci, ki so v soboto še enkrat poklicani na volišče! Aneksija Bosne in Hercegovine ter italijanski problem. Debate v italijanskem državnem zboru vsled aneksije Bosne in Hercegovine so pakazale italijansko diplomacijo v najčudnejši luči. Obenem pa so debate v državnem zboru in v italijanskem časopisju pokazale dejanski politični položaj Italije. Bivši italijanski minister De Fortis je po 30letnem obstanku trozveze končno prišel do enega svetlega momenta ter priznaval: «Edina država, od katere nam dejansko more priti vojna, je z nami zvezana, t. j. Avstrija.» V prejšnjem svojem Članku sem razložil že v glavnih potezah politični položaj v Evropi tako, da so na eni strani Anglija, Francija in Rusija spo-razumljene glede skupnega nastopa in da objemajo te velike svetovne države v svoji sredi Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Ako se Avstrija priklopi Angliji, Franciji in Rusiji, potem sta Nemčija in Italija odrezani od orijenta, in mora Avstrija postati zvezna država s pretežnim slovanskim prebivalstvom in mora vsled aneksije Bosne in Hercegovine in zasedanja Balkana dati polno svobodo svojim narodnostim in uveljaviti avtonomni splošni in narodnostni princip ter mora vsled tega izvesti na Ogrskem splošno in enako volilno pravico. Dasi je Avstrija pred 30 leti stopila dejanski korak proti federalizmu s tem, da je zasedla Bosno in Hercegovino, dasi italijansko ljudstvo instinktivno vidi edinega in samega sovražnika politične in gospodarske veličine italijanske v Avstriji, so italijanski politiki šele danes prišli do spoznanja, da pojde bodoča vojna v Evropi med Italijo in Avstrijo radi Balkana. «Novoje Vremja» je pisala že 21. maja 1905: «Edino sredstvo, ustaviti Avstrijo v njenem stremljenju na Balkan, je sporaznmljenje Rusije in Italije. Obe državi morate skupni problem rešiti na balkanskem polotoku in v to je tudi neobhodno potrebna zveza dveh velikih pasem, italijanske in slovanske». To mnenje ruskega naroda ja našlo tudi malenkosten odmev v reški resoluciji in v zbližanju Hrvatov z Italijani. Kdo ni lega razumel? To je bila Italija na eni strani in Avstrija na drugi strani. Italija more videti, da je v zvezi Anglije, Francije, Rusije in Italije Avstrija priprta od Balkana in orijenta. Dejansko je Italija tudi že poprej stopila v krvno zvezo z gospodarjem Črne Gore, iskala simpatij srbskega naroda, se vezala z Albanci, in vendar italijanska dinastija ni imela poguma slediti instinktu italijanskega naroda. Italijanski državniki in razumniki niso imeli dovolj odločne volje in nekoliko samozatajevanja prirojenega italijanskega šovinizma, da bi dejensko res izvršili prijateljstvo z jugoslovanskim plemenom in tako šli za ciljem velikega gospodarskega razvoja Italije v družbi z jugoslovansko pasmo. Šele sedaj se je sklenilo sporazumljeuje Italije in Rusije! Imamo torej angleško-ruski dogovor glede Perzije in dogovor Italije in Rusije glede Balkana in orijenta. Železni obroč, ki bi se imel sklepati okoli Nemčije in Italije, se je jel danes sklepati okoli Avstrije in Nemčije. In v tem je kal svetovne vojne! Prvi italijanski politiki in časopisi danes brez drugega priznavajo, da je z aneksijo Bosne in Hercegovine sklenjena razrušitev dosedanje trozveze ter pristavljajo: «Čudotvorno je mogla služiti tro-zveza dosedaj koristim le dveh kontrahentov in ne našim, le da je ozkosrčna naša politika bila slepa.» Po izjavi bivšega ministra De Fortisa pa □i nikakega dvoma več, da se Italija zaveda svojega položaja. Preden je še vedno počasna Avstrija in njena zaostala, ozkoumna diplomacija ukrenila kake korake, je Italija sklenila dogovor z Rusijo. A še vedno ima sedaj Avstrija ugodnejši položaj in še vedno je edinole od Avstrije odvisno, ali se vname evropejska vojna ah ne, in ključ k temu je avtonomija narodov avstrijskega cesarstva in prvi korak: splošna volilna pravica za Ogrsko. S trenutkom, ko avstrijski državniki spoznajo, da >e a federalizmom Avstrije in balkan- skih narodov rešijo vsa vprašanja, ki danes vznemirjajo narode, je izključena nevarnost krvave evropske vojne. Dogodki na Češkem sami naše višje kroge lahko po-nče, da mora kreniti Avstrija drugo pot v notranji politiki in ta je le ena: pot avtonomije narodov, ltalijansko-ruski dogovor pa je še jasnejši in groz-nejši opomin, da je zadnji čas, da da Avstrija avtonomijo svojim narodom. S polno, splošno in narodnostno avtonomijo Slovencev, Hrvatov in Srbov padejo takorekoč po sebi vse narodnostne meje in se izvrši brez vsakih sporov naravna pre-memba na Balkanu. S splošno volilno pravico na Ogrskem pridejo narodi do take moči, da je tudi vprašanje časa njihova avtonomija, in avtonomne skupine Slovencev, Hrvatov in Srbov v Avstriji pritegnejo brez drugega Srba in Balkana, ki morajo uvideti, da v lastnih dinastijah nimajo ničesar drugega nego klope, ki žive na njih telesih in jih izroriščajo. Jugoslovanska plemena so ekonomično in politično še nerazvita in po zgodovinskem in plemenskem razvoju demokratična. Med njimi so še sledovi prvotne staroslovanske uprave, zadruge. Tu je najhvaležnejše torišče, da uveljavi Avstrija na zdravem, nepokvarjenem, priprostem narodnem telesu splošno avtonomijo. Utegne biti skoro prepozno, pridobiti si za Avstrijo simpatije Srbov v Bosni in Hercegovini, v kraljevini, Črni Gori in na Balkanu sploh! Danes so Srbi krvavi nasprotniki germanizatorične Avstrije, ki ne le ekonomično zatira balkanske Srbe, marveč tudi dopušča, da se srbska narodnost krvavo žali in zasmehuje. Ravno tako so obrnene simpatije srbskega plemena proti Italiji in srbski ekonomi vidijo edino rešitev iz dosedanjega gospodarskega jarma v prehodu proti Adriji. Kakor je Srbija vsled abotnega postopanja avstrijskih državnikov postala naravna zaveznica Italije, tako mora tudi Italija uvideti, da je njena bodočnost jasno začrtana po poti preko Adrije, Črne Gore in Srbije, da tako pridobi sebi teren za bodoči veliki ekonomični razvoj in dobi oporo v balkanskih narodih, da v zvezi z njimi Italija postane velesila in polna zavojevateljica Adrije. ItaUjanski imperijalizem bi bil naravnost rečeno brez razuma in brez soka, če bi ne razrušil trozveze in tvoril železnega obroča Anglije, Italije, Francije in Rusije preko Balkana okoli Avstrije in Nemčije. In isti eminentni interes ima Italija v naravni zvezi svojega območja z območjem hrvaškega in srbskega plemena. Bolgarija, ki zaseda zahodno obal Črnega morja, tvori naravno ekonomično in narodno zvezo z Rusijo, in ta ekonomična in narodna zveza ne tangira skoraj nič one srbske in italijanske. Prostovoljno se morejo pri-klopiti pri tem položaju Srbi, Italijani in Bolgari Rusiji in tvoriti tako prejo (Ring) v verigi, ki sklepa tako slovansko-italijansko Evropo proti germanski. Italijanski imperijalizem bi bil docela brezsmisela, ako Italija ne bi zahtevala od Avstrije, da odstopi od Bosne in Hercegovine, in to potom evropske konference. Zveza Anglije, Rusije, Francije in Italije na evropski konferenci lahko brez drugega zahteva: Ker je Turška danes ustavna država, ker so odpadli za aneksijo Bosne in Hercegovine obstoječi razlogi izza leta 1878/9 ker je sedaj Bosni in Hercegovina pod turško vlado zagotovljena polna avtonomija, dočim po drugi strani aneksija Bosne in Hercegovine v sedanjem položaju izpreminja ravnotežje evropejsko na škodo Italije in Rusije in na korist Avstrije in Nemčije, mora Avstro-Ogrska izprazniti okupirani deželi in s tem preprečiti srbsko-turško-črnogorski konflikt. Ako se Avstrija takim sklepom konference podvrže, je velika evropejska vojna izključena. Ako takega sklepa ne sprejme, je konec trozveze in neizogibna vojna Avstrije proti balkanskim državam Turčiji v zvezi z Italijo. In ker Nemčija za slučaj poraza Avstrije ve, da je potem zaprta v zagato, in ker Rusija za slučaj poraza Italije ve, da je prenehal njen vpliv na Balkanu, je veliki mednarodni konflikt gotova stvar. Ako bi bili avstrijski državniki mislili, bi bih morah pot narodne avtonomije že davno nastopiti in si pridobiti tako ne le simpatij balkanskih Slovanov in v njih samih obuditi stremljenje po združitvi s sorodnimi slovanskimi plemeni v Avstriji, ker bi le po tej poti Hrvatje in Srbi prišli do združitve celega plemena v eno celoto. Seveda bi morala Avstrija istočasno nastopiti drugo pot proti Ogrski. Kakor danes Italija pravi: Edini moj sovražnik je moj zaveznik, tako tudi Avstrija lahko Dopisi. Z Iga. G. urednik! Prosimo Vas, sprejmete dopis v Vaš cenjeni Ust iz trdih kmečkih rok. Ve-seljapolni dan je bil pri nas 13. m. m., ko se je raznesel glas po naši širni občini, da se je vendar enkrat prodal naš občinski lov na javni dražbi. Lov, kateri se je puščal leto za letom grajščakom za 320 kronic, je bil prodan na javni dražbi v hiši okrajnega glavarstva v Ljubljani za 1761 kron. Ogorčenja je bilo med občinstvom zadnjih 10 let radi tega veliko, da se lov ni spravil do dražbe, kjer so se oglasili vedno boljši zakupniki. A razmere so bile take, da kdor bi si bil kaj takega domišljal, bi ne bil mogel nikdar prilesti na županski stolec. Občinski zajčki so igrali precej žalostno vlogo pri občinskih volitvah zadnjih deset let. G. urednik, pa ne mislite, da se je ta veliki napredek dosegel brez boja. Boj, ki je trajal več mesecev, je bil hud, bojni krik je odmeval do Dunaja. Najnevarnejša trdnjava, ki je ovirala priti do cilja, je pa bil naš farovž. Seja je bila radi lova sklicana trikrat. Prva je minila mirno, do glasovanja ni prišlo, predlog nekaterih odbornikov, ki so delali za dražbo, se je sprejel. Na poziv župana, če je kdo proti temu, se ni oglasil nihče. A bur-nejša je bila druga. Od strani farovža in grajšfiine se je pričel pritisk na odbornike, ker iskra ljubezni še tli pod kupom pepela med staro žlahto. Iz farovža so tisti, ko jih gospodje imenujejo «strogo katoliške», dobivali «befel», naj glasujejo, da se lov pusti dalje grajščaku. Povedati pa moramo, da je stari podjetnik ponudil sedaj 800 kron. A od drugih zanesljivih strani se je ponujalo 1000 kron ali še več. Sedaj ni bilo več sloge. Prišlo je do glasovanja. Že so se izrekli trije, naj se pusti lov brez dražbe grajščaku. Najvibarnejša pa je bila tretja seja. Že od začetka je nastal ropot; ko so nekateri za občinski blagor vneti začeli drage nagovarjati na slogo, je vstal neki odbornik ter kar odločno zahteval, naj se glasuje, zakaj mož si je najbržje mislil s pomočjo svojih mobiliziranih tovarišev priti do zmage. In res, nekateri, katerih odborniški stolček je odvisen od farovža, so začeli omahovati; čul se je med njimi šepet: «Pa pustimo grajščini, da bo že enkrat mir.» Med tem se oglasi odbornik Sen k z besedo: «Možje, ni ga menda danes med nami, da bi postal izdajalec. Vsakemu je znano, kako je potrebna občina večjih dohodkov. Koliko prepira je vsako leto radi obč nskih naklad. Ali bomo grajščakom dajali, pa revežem jemali? Ali ni še dosti, da je imel grajščak že toliko let lov malo manje kot zastonj? Možje, skrbimo, da pokažemo take može volilcem pri prihodnjih volitvah, da jih pahnejo iz občinskega odbora, ker taki izdajalci niso vredni, da bi hodili v občinsko hišo.» To ia pa energični nastop svetnika Gerbca in Erjavca in še nekaterih drugih je pripomoglo, da so nekateri odborniki glasovali proti volji svojih huj* skačev, in tako se je 11 glasov proti 4 izreklo za dražbo in s tem je prišlo do zmage. Hvaležni moramo biti davkoplačevalci naše občine, da so zadnje občinske volitve privedle na občinsko polje vendar toliko odločnega duha, da ne bo treba v bodočnosti do 30 odstotkov občinske naklade nositi na grbi. V nekaj dneh bodo občinske volitve. V fa-rovžu bodo postavljali kandidate. Očka Strumbelj, tudi Vi bodete predstavljeni volilcem, da Vas volijo. Kaj porečejo oni, ki spoznavajo Vaše neodkrito-srčno ravnanje? Ah Vas bo kaj sram? Niči ker ste že vsemu privajeni. Vi ste «kunštna» glava! Mislite si: Župnik ima županstvo v žepu, njemu je treba biti poslušen, on lahko potegne večino za las. Potem bo pa šlo. Če se pa pridobi virilni glas naše grajščine, pa tudi nekaj velja. Županski stolec bode gotov. Vaš konkurent Mencej je v tem na slabšem, ker se je pa odtegnil. Povejte nam, ali ste pred 1. leti, ko ste se pulili za županski stolec, priloga „Rdečemu praporju" z dne 16. decembra 1908. lazili zaradi občinskih koristi po Hamerštlu? Vedite, da se časi spreminjajo; ljudstvo se tudi pri □as drami; prejalislej bodete želi plačilo za svojo neodkritosrčnost. Več občanov. Pnlj. (Shod za vseučilišče.) V soboto, dne 12. t. m. je bil tukaj v dvorani «Arco Romano» socialno-demokratični shod za slovensko vseučilišče. Dasi je čas za delavce sedaj zelo neugoden, ker se povsod dela čez ure, je bil vendar shod dobro obiskan. Za predsednika je bil izvoljen sodrug Jelčič, poročal je pa sodr. Petejan. Govornik je razložil boje skoraj vseh avstrijskih narodov za visoko šolstvo, zlasti na jugu boj za slovensko vseučilišče na eni, za italijansko na drugi strani. Na to je govornik analiziral brnski narodni program avstrijske socialne demokracije ter je pokazal, da je vsebina tega programa narodna avtonomija, brez katere ni misliti na narodno enakopravnost v mnogojezični Avstriji. Vsa vprašanja narodnega šolstva so v najtesnejši zvezi z narodno avtonomijo, ker se morejo ta vprašanja le tedaj rešiti povoljno za posamezne narode, če lahko vsak narod sam, neodvisno od drugih odločuje o njih. Tisti hip, ko bi bila izvršena narodna avtonomija v državi, bi bilo od Slovencev samih odvisno, ali si ustanove svoje vseučilišče ali ne. Cim priznavamo načelo narodne avtonomije, katero so tudi naše meščanske stranke vsaj teoretično večkrat naglašale, moramo pa tudi Italijanom priznati pravico do vseučilišča in tudi pravico, da si izbero mesto, kjer naj se ustanovi. S protesti narodnjakov proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu se torej ne moremo strinjati, ker bi s tem oslabili svoje lastno stališče ter impli-cite priznali, da imajo tudi o našem vseučilišču odločevati drugi, ne pa mi. Pač pa je položaj vsled različnih visokošolskih zahtev ugoden za Slovence in Hrvate, ki bi ga lahko porabili v tej smeri, da bi v Trstu in na Primorskem sploh dosegli potrebne ljudske, srednje in strokovne šole. Da bi bilo italijansko vseučilišče v Trstu nevarno razvoju primorskega slovanstva, je prazen strah; nevarno je pa pomanjkanje ljudskih in srednjih šol. Z vzajemnim odrekanjem vseučilišča se le ovira ustanovitev ene in druge univerze in taka politika se ne more imenovati narodna. Spričo besnega boja Slovanov in Italijanov prodira germa-nizacija z vso silo na Primorsko. V samem Pulju imamo danes osem nemških šol, v tem ko nimajo Slovani ne ene. Napredovanje germanizacije se pa ne opaža le v šolstvu, temveč še bolj na gospodarskem polju. Proti tej nevarnosti ni druge rešitve kakor uresničenje zahteve, katero je z vso odločnostjo naglasila socialna demokracija: Vpeljava narodne avtonomije. Govornik je na to predložil sledečo resolucijo: «Slovanski delavci, zbrani na javnem shodu dne 12. decembra 1908 v dvorani «Arco Romano», zahteva z vso odločnostjo ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani ter prepotrebnih ljudskih in srednjih šol v Trstu in v Pulju. Shod priznava s stališča pravičnosti in svobodnega samoodloče-vanja tudi italijanskemu narodu pravico do svojega vseučilišča ter pravico, da si sami izbero mesto, kje naj se ustanovi.» Resolucija je bila brez debate soglasno sprejeta. Nato je govoril sodrug Haramina o vladnem načrtu zavarovanja za starost in obnemoglo s t. Načrtal je dolgo zgodovino delavskih bojev za to važno socialno zahtevo in je razložil glavne točke vladne zakonske osnove. Razkril je spletkarijo krščanskih socialcev, ki se trudijo, da bi po njihovem vplivu popačeni zakonski načrt še bolj pokvarili in vzeli delavstvu avtonomijo bolniških blagajn. Pozival je delavce, naj bodo na straži, da stopijo, če bi bilo potrebno z vsemi močmi v obrambo delavskih interesov proti na-sprotniškim nakanam. Po poročilu sodruga Haramine se je shod zaključil. Opomniti je treba, da se ga ni udeležil ne en narodnjak in da tudi ni prišel noben poročevalec narodnjaškega časopisja. To označuje re-snobo te klike, kateri tudi boj za vseučilišče ni nič druzega kakor reklamno sredstvo. Politični odsevi. Nagla BOdba V Pragi se je v torek preklicala; Stvar pa ni šla posebno gladko in posebno socialni demokratje so morali nastopiti zelo energično, da so pripravili ,vlado vendar do pameti. Se v soboto se je govorilo, da čaka vlada le na nedeljo in da prekliče takoj naglo sodbo, če se ohrani tudi to nedeljo mir v Pragi. Toda v nedeljo so trdili političarji, ki so v zvezi z vlado, da se to ne zgodi, češ, da nekaterim češkim in nemškim strankam sploh ne gre za naglo sodbo, ampak za druge demonstrativne namene. Ko SO loclalni demokratje v parlamenta Izpoznali ta položaj, so naznanili vladi, da spremene ivoje ■tališče, ako se ne odpravi nagla sodba in da tudi za nujnost prvega branja proračunskega pro-vlzorija ne bodo glasovali. Ob 6. uri zvečer jo bilo predsedništvo socialno-demokratične zveze povabljeno pri zborničnem predsedniku VVeifikirch-nerju na posvetovanje, katerega se je ndeležll tndi ministrski predsednik baron Bienertb, ki je izjavil, da bo nagla sodba odpravljena. Potem je Weiflkirchner povdarjal, da je položaj v parlamentu popolnoma nejasen, ker se nič ne ve, kakšno stališče zavzemajo posamezne stranke glede na nujnost proračunskega provizorija. Tudi po preklicu nagle sodbe ni gotovo, če bodo stranke glasovale za nujnost vseh treh čitanj. V interesu parlamenta bi bilo torej nujno potrebno, da bi socialni demokratje omogočili nujnost drugega in tretjega či-tanja. Na svoji seji je socialno-demokratična zveza povdarjala, da bodo agrarne stranke najbrže porabile težavni položaj, da izprešajo vladi koncesije proti srbski trgovinski pogodbi. Eonstatiralo se je nadalje, da se po krivici vlade in koaliranih strank čas parlamenta trati na neodpusten način, vsled česar je res nemogoče, da bi se proračun tekom 14 dni rešil v odseku. Da ne pride zaraditega parlament v nevarnost, bo torej stranka izjemoma glasovala za to, da se odpravi tudi drugo in tretje čitanje nujnim potom. Zahtevala pa bo za to, da se na vsak način odstranijo zapreke, ki še ovirajo razpravo o socialnem zavarovanju. Sodrag Pernerstorfer je bil pretečem teden izvoljen za podpredsednika v avstrijski zbornici poslancev. Moralno pravico tega mesta je imela socialna demokracija, ki je po številu svojih članov druga v avstrijskem parlamentu, že ob prvem konstituiranju predsedništva. Toda stranka je takrat opustila svojo zahtevo, da ne napravi mlademu parlamentu splošne volilne pravice težav. Sedaj je zbornica z izvolitvijo sodruga Pernerstorferja priznala važnost stranke, ki zastopa v državnem zboru delavstvo vseh avstrijskih narodov. Ko se je sodrug Pernerstorfer zahvalil za izvolitev, je naglašal, da bo varoval strogo nepristranost, kadar bo poklican, da vodi razprave državnega zbora. Na vspehe, ki se zrcalijo tudi v tej izvolitvi, je delavstvo vseh narodnosti lahko ponosno. Avstrijska diplomacija je začela s Turčijo razpravljati, da doseže sporazum glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Bil je že zadnji čas, da je baron Aehrenthal, ki je streljal že same kozle, nastopil to pot edino, ki utegne Avstrijo še izvesti iz zagate, v katero je zašla z nepripravljeno aneksijo Bosne in Hercegovine. V nedeljo je avstrijski poslanik Pallavicini obiskal velikega vezirja in turškega ministra za zunanje zadeve. Pogajanja zaradi sporazuma so se začela. «Frankfurter Zei-tung» ima iz Carigrada poročilo, da je Avstrija pripravljena na koncesije in da kaže tudi Turčija popustljivost Misli se, da bo turški vladi mogoče tekom 24 ur ustaviti bojkot avstrijskega blaga. Turški ministrski svet je sklenil, strjogo paziti, da eolninski uradi ne sodelujojo pri bojkotu. Poljski nacionalni dijaki v evovu so v soboto na vseučilišču napadli gališk ga namestnika Bobrzynskega, ko je prišel, da se vdeleži neke promocije. Sprejeli so ga s «pereat»-klici ter so ga obmetavali z jajci. Nekateri so mu hoteli iztrgati pripasani meč. Razlog za pobalinsko demonstracijo je ustanovitev dveh rusinskih katedrov na lvovskem vseučilišču. Po demonstraciji so se do-tični dijaki zbrali in sklenili resolucijo, da se ne ustrašijo nobenega sredstva, s katerim bi mogli preprečiti vpeljavanje rusinskega jezika na lvovski univerzi. Posebna deputacija je hotela rektorju oddati resolucijo, a Bi bila sprejeta. Potem so de-monstrantje pobili nekoliko šip na namestništvu in polivali zid s črnilom. Drugi dijaki so protestirali proti takemu brutalnemu ravnanju. Rektor je bil pri namestniku, da opraviči vseučiliče in je obsodil napad. Če se pomisli, da živi v Galiciji tri milione Rusinov in da so prav tako Slovani kakor Poljaki, se mora obžalovati take sadove šovinizma. Dogodek pa tudi kaže, kako velika razlika je med bojem za narodne pravice in med šovinizmom, ki vedno končuje z nezmislijo is z brutalnostjo. 0 amerikanskih volitvah poroča «Proletarec» sledeče: Rezultat predsedniških volitev je že znan. Taft je izvoljen za predsednika Zedinjenih držav s 170 glasovi elektoralne in okrog 1,200.800 glasovi volilne večine. Dobil je 326 elektoralnih glasov, njegov «nasprotnik» Bryan pa 157. V kongres je izvoljenih 213 repuklikaneov in 178 demokratov, kar pomenja 35 glasov republikanske večine. Republikanci so zmagali v veliki večini povsod razen južnih držav, katere se še ponašajo, da so «solid democratic». Glede natančnega števila socialističnih glasov nismo še na jasnem. Zverižena poročila prvih par dni po volitvah ne odgovarjajo resnici. Ofici-jelna poročila se brigajo samo za republikanske in demokratične glasove; socialisti se moramo zadovoljiti le s poročilom naših sodrugov iz vseh krajev, katera pa prihajajo počasi. Gotovo je, da bo število vseh socialističnih glasov naraslo nad 650.000. Napredovali smo torej za 250.000 glasov v zadnjih 4 letih. V Chikagu je dobil sodr. Debs 18.885 glasov: pred štirimi leti je dobil Debs tukaj nad 40.000, a več kot polovica je bilo demokratičnih. V New-Yorku je dobil Debs 27.000 glasov; po vsej državi pa 54.000. Za New-Yorkom se je najbolj odlikovala Pennsylvania. V samem Pittsburgu so socialistični glasovi napredovali za 600%; v Cambria Countyu, kjer so slovenske naselbine, je imel Debs 7000 glasov. V vsej Pennsylvaniji je bilo okrog 30.000 glasov. Velik napredek socialističnih glasov je beležiti tudi na Zapadu in Jugu, od koder pa ni še vseh poročil. V državi Oklahoma je dobil Debs 27.000 glasov proti 4443 glasom 1. 1904. V Tennessee smo napredovali za 500%; v Idahu je dobil Debs blizo 10.000 glasovv Waschingtonu 15.000. V St. Louisu, Mo., ima Debs 6000 proti [ 5000 1, 1904. Wisonsin je ostal trdna socialistična trdnjava. Pet socialističnih zastopnikov je izvoljenih v državno postavodajo in eden v državni senat. V Milwaukee je dobil Debs 17.279 glasov; vseh glasov v tem mestu je pa bilo 18.388. V državi Wisconsin je bil sploh najljutejši boj med socialisti in nasprotnima strankama. O tem piše «Chicago Record Herald» z dne 4. novembra sledeče .... V skrajni nevarnosti, da pride socialist v kongres, je Business Men Association v tamošnjem distriktu pritisnila v zadnjem trenetku s silno agitacijo (in goljufijo tudi, seveda! Op. uredn.) in tako pripomogla, da je z neznatno manjšino zmagal republikanec.» Najznačilnejša je pa pridobitev socialističnih glasov v farmarskih mestecih po Wisconsinu, Min-nesoti in drugih severozapadnih državah. V nekaterih krajih je imel Debs celo večino nad Bryanom in Taftom. To dokazuje, da se tudi ameriški kmetje počasi zavedajo, da sodijo tudi oni v pro-letarski razred. Po najnovejših poročilih se zatrjuje, da bodo socialistični glasovi narasli na 750.000, Za volitve 14. decembra so določeni sledeči strankini volilni lokali: Centralni lokal: Dunajska cesta št. 20. Za Št. Jakob: pri Pocku v Florjanskih ulicah. Za Trnovo: pri Grčarju v Cerkvenih ulicah. Za kolodvorski okraj I.: pri Petriču, Resljeva cesta. Za kolodvorski okraj II.: v lokalu Del. tiskovne družbe, Dunajska cesta št. 20. Za vodmatski okraj: v trgovini sodruga Grila. Za Barje: pri Mokarju. Za dvorski okraj: pri Krakovčanu, Val- vazorjev trg. Za šolski okraj: Vinska klet (pri Fabjanu)- Domače stvari. Ljubljasko meščanstvo se z malimi izjemami ni udeležilo volitve. Ne motimo se menda, da se je to zgodilo največ v uvaževanju, da ima meščanstva svojo posebno volilno pravico v mestni kuriji in je hotelo prepustiti boj v splošni kuriji sedanjim volilcem. Saj je v soboto «Slov. Narod» sam naglašal da je nezaslišana krivica, če nepriviligirane volilce v splošni kuriji majorizirajo tisti, ki volijo v svojih razredih Svoje lastne zastopnike. Toda učinek, ki ga je imelo mnogo tistih volilcev v mislih, se ne doseže z volilno abstinenco, čim se en del privilegiranih volilcev, ki imajo vpliv tudi na mnogo ne-privilegiranih,udeleže volitev proti delavstvu. Kdor hoče pomagati delavstvu v njegovem boju za zastopstvo, mu mora pomagati z glasovnico. Prepričani smo, da ogromna večina ljubljanskih meščanskih volilcev delavcem privošči itak majhno pravico in želi, da bi jo dosegli; ampak čim so delavci pometani v splošno kurijo, je majorizi-ranje mogoče in preprečiti se da le na ta način, da tisti, ki nočejo majoriziranja, volijo in sicer da volijo z delavci. Tndi za nčiteljstvo je sobota važen dan, zakaj odločiti se ima, ah ostanejo v deželnem zboru med seboj tiste stranke, ki so sedaj tam zastopane, ali pa dobi glas tudi tista stranka, od katere ima učiteljstvo za bodžnost največ pričakovati. Iz liberalne stranke je učiteljstvo izstopilo. Razloge je pajasnil «Učiteljski Tovariš», a mi se danes nočemo baviti z rekriminacijami o tem koraku. Učiteljstvo je pač vedelo, kaj je storilo. Mi pa tudi vemo, da ne preskoči kar vse slovensko učiteljstvo z obemi nogami v naš tabor, zakaj za vsak razvoj je potreben gotov čas. Prepričani smo pač, da pride prejalislej večina slovenskega uči-teljstva v socialno-demokratično stranko, ker se njegovi interesi popolnoma vjemajo z delavskimi, katerih ne more s potrebno odločnostjo zastopati nobena druga stranka kakor socialno-demokratična. Tudi drugi sloji inteligence pridejo še v naše vrste, ko dozori njih socialno, razredno čutenje in mišljenje in ko spoznajo socialno demokracijo bolje nego se more spoznati pa čitanju nasprotniškega časopisja in pridigah. Toda to je godba bodočnosti. Za danes ne dvomimo, da bo večina učiteljev ostala v svoji organizaciji izven vsake stranke. A v tem položaju morajo učitelji še bolj kakor doslej misliti na zaveznike, ker v bojih ne zmagujejo idealizmi, temveč moč. In socialna demokracija je bila vedno zanesljiva zaveznica učiteljstva glede na njegova stanovska in šolska vprašanja. Tudi v kranjskem deželnem zboru ne bo nihče mogel tako odločno podpirati učiteljskih materialnih, pedagoških in etičnih zahtev kakor socialna demokracija in zato varujejo učitelji le svoje interese, ako se soboto polnoštevilno udeleže ožje volitve in glasujejo socialno-demokratično. ZistematiSno obrekovanje socialne demokracije so začeli naši klerikalci. Ko je «Slovenec» prišel v soboto z očitno lažjo, da zavlači socialna de* mokracija starostno zavarovanje, s« je morala ab* surdna izmišljotina smatrati samo za volilni ma* Ljubljanski volilci! Pri ožji volitvi v splošnem volilnem razredu dne 19. decembra t. I. je naš kandidat za kranjski deželni zbor, sodrug Stbin Kristan pisatelj v Cjubljani Glasujte složno za kandidata socialne demokracije, da pride tudi slovensko delavstvo vssj do glasu tam, kjer se kuje dober del njegove usode. Delavci 1 Zaupajte v svojo moč, kar Vas je drugih volicev, pa ne pozabite, da so tudi delavci važen del slovenskega naroda! never. Toda ta laž se ponavlja; tudi na nedeljskem zaupnem shodu so jo premlevali in vidi se, da hočejo klerikalci «delovati» ž njo. Človek bi se smejal taki taktiki, ki operira s trditvami, za katere nima sence dokaza. Klerikalci ne morejo navesti ne enega dejstva, ki bi pričalo, da je socialna demokracija le za pol minute zavlekla socialno zavarovanje. Narobe! Prav socialna demokracija je napela vse moči, da prepreči razpust parlamenta in epoholni govor dr. Adlerja so slavili celo najbolj zagrizeni sovražniki, dunajski krščanski socialci. Ampak trditev klerikalcev je tem bolj frivolna v momentu, ko polagajo sami socialnemu zavarovanju največje zapreke. Sobotni «Slovenec» ima za to sam najboljši dokaz v brzojavki, v kateri napoveduje, da bodo jugoslovanski poslanci razbili parlament. Ce bi se to zgodilo, bi se res socialno zavarovanje zavleklo, a na tem ni klerikalcem nič ležeče. Razpust parlamenta je že itak stara Šušter-šičeva ideja, za katero je delal reklamo že pred 2 meseci. To se pravi, igrati se z usoda ljudstva! Slovensko vseučilišče imajo klerikalci zadnje dni toliko na jeziku, kolikor prej vsa leta ne. Sicer dobro vemo, da jim nič ni ležeče na vseučilišču, ampak le iz svojega lemenata bi radi napravili teološko fakulteto. Toda kaj pomenijo besede za vseučilišče, če so dejanja proti vseučilišču? Vsled skrajne mlačnesti liberalnih strank se sicer klerikalcem izvrstno godi v sedanjem državnem zboru, dasi imajo manjšino v njem. A to jim ne zadostuje. Oni hočejo biti povsod absolutni gospodarji in zato res delajo na to, da bi razbili parlament. Od novih volitev pričakujejo klerikalno večino V parlamentu. Razne dopolnilne volitve sicer kažejo, da se bodo menda korenito opekli. Ampak klerikalci bi bili za nekaj časa zadovoljni tudi z vlado § 14. ker vedo, da stoji Bienerth popolnoma pod GeCmannovim vplivom. Ce se pa to zgodi, je slovensko vseučilišče zopet odloženo za nedogledno dobo, kajti, brez parlamenta ga ne dobimo, nove volitve in kar bi jim sledilo, bi pa požrle toliko časa, da za to vprašanje sploh ne bi bilo prilike. To razbijanje parlamenta, ki ima slovansko večino in močno, vseučilišču prijazno socialno-demokratično frakcijo, pomeni pogreb slovenskega vseučilišča. Samo rimsko farizejstvo more tako prazno dekla-mirati o zahtevah naroda, pa iz najprostejšega strankarskega egoizma ovirati, onemogočevati in pokopavati zahteve ljudstva in narodov! In le politični slepci ne morejo spoznati take jezuitične politike! Kranjske deželnozborske volitva, ki so bile v pondeljek, so po deželi rodile tisti rezultat, ki je bil pričakovati. V vseh kmetskih okrajih splošne kurije so izvoljeni klerikalci. Deset novih mandatov so pridobili brez posebnih težav in v deželnem zboru ter v deželnem odboru bodo poslej odločevali z absolutno večino. Da bo tako, je vsakdo vedel že tedaj, ko je bila v deželnem zboru sklenjena volilna reforma s tisto splošno kurijo, ki uničuje delavsko volilno pravico in ki sploh ni imela druzega namena, kakor zagotoviti klerikalcem gospodstvo v deželi. To so zdaj dosegli. Kakor jim liberalna stranka ni ovirala volilne reforme, tako jim je prepustila mandate brez boja. Po vsej deželi je stala samo socialna demokracija proti kle-rikalizmu, ki seveda ni mogla upati na zmago. Toda stranko je vodil drug namen. Z intenzivnejšo agitacijo je mogla nastopiti samo v tistih krajih, kjer je vsaj nekaj industrije in vsled tega organizacija socialno-demokratične stranke. V teh krajih: Idrija, Zagorje, Jesenice, Tržič, ljubljanska okolica, Vrhnika i. t. d. je tudi dosegla lepe vspehe, tuin-tam take, da bodo klerikalci razmišljali o njih. V drugih krajih ni bilo storiti nič druzega, kakor imenovati kandidate, da se pokaže, kje je kaj želje po socialno-demokratičnem delu. Agitacija se je v takih krajih povsem opustila. A tudi tukaj smo dosegli navidezno zelo skromne vspehe, ki so pa za stranko velikega pomena, ker ji kažejo, kje se ima razširiti in poglobiti njeno delo. Udeležba je bila pri teh volitvah povsod bolj pičla. To je umevno. Ce je rezultat že naprej nedvomen, je težko zbuditi posebno zanimanje pri volilcih. Zato je tudi Število klerikalnih glasov v nekaterih okrajih rapidno padlo. Bilo bi kratkovidno, izvajati iz tega, da so klerikalci povsod nazadovali. Kjer ni nobenega boja, tudi fajmoštri ne spravijo vn vojske na bojišče. Toda drugače je v tistih krajih, kjer so klerikalci napeli vse moči, pa so vendar nazadovali. Tako je bila n. pr. v Tržiču, na Vrheiki intenzivna klerikalna agitacija, pa smo mi v Tržiču močno napredovali, dočim so klerikalci nazadovali, na Vrhniki smo ohranili točno svoje lanske glasove, klerikalci pa so jih izgubili kar 400. Izid volitev torej kaže, da je boj proti klerikalizmu — zlasti v dobi klerikalno -liberalne sloge — tpžak, da pa ni brez koristi in da tudi na Kranjskem klerikalizmu ni zagotovljena večna vlada. Na vrsto pride sedaj zopet organizatorično delo in opravilo se bo. Uradni list naznanja o kranjskih deželnozbor-skih volitvah sledeče rezultate: 1. Ljubljana, mesto: Oddanih veljavnih glasov 2481. Od teh je dobil Josip Turk 1097, Etbin Kristan 1067, Karel Maver 295 glasov; 22 glasov je bilo razcepljenih. Absolutna večina je 1241. Potrebna je torej ožja volitev, ki bo v soboto, 19. t. m. od 8. zjutraj do 2. popoldne v istih volilnih lokalih kakor v pondeljek. 2. Ljubljana, okolica: Oddanih veljavnih glasov 3405. Dobil je Mihael Dimnik 2351, Josip Petrič 812, razcepljenih 242, neveljavnih 34 glasov. 3. Radovljica-Kranjska gora-Tržič: Oddanih veljavnih glasov 3972. Dobil je Ivan P i b e r 2792, Fran Bar ti 989 glasov, 191 razcepljenih, 53 neveljavnih. 4. Kranj-Škofja Loka: Oddanih veljavnih glasov 2539. Dobil je Evgen Jarc 2371, Josip Petrič 73, razcepljenih 93, neveljavnih 35 glasov. 5. Kamnik-Brdo: Oddanih veljavnih glasov 2905; dobil je Ivan Lavrenčič 2817, Etbin Kristan35, razcepljenih 53, neveljavnih 21 glasov. 6. Vrhnika-Logatec-Idrija-Cerknica. Oddanih veljavnih glasov 4663 (tukaj je bila udeležba največja). Dobil je Anton Kobi 3492, Ivan Stravs 1121][ razcepljenih 50, neveljavnih 42 glasov. 7.Postojna-Senožeče-Ilirs. Bistrica-Vipava Lož. Oddanih veljavnih glasov 3614. Dobil je Jernej Ravnikar 3489, Josip Novak 92, razcepljenih 33, neveljavnih 76 glasov. 8. Litija-Višnjagora-Radeče. Oddanih 3665 veljavnih glasov. Dobil je dr. Ivan Zajec 2828, Miha C ob al 788, razcepljenih 59, neveljavnih 32 glasov. 9. Kr ško - Ko stan je vica-Mokr on o g -Trebnje. Oddanih 3013 veljavnih glasov. Dobil je Ivan Hladnik 2847, Etbin Kristan 101 glas, razcepljenih 65, neveljavnih 84 glasov. 10. Kočevje - Velike La šče-Ribnica-Zužemperk. Oddanih 3241 glasov. Dobil je dr. Vladimir Pegan 3113, Fran Bar ti 17, razcepljenih 111, neveljavnih 69 glasov. 11. Novo mesto-Cr no m elj - M etl ik a. Oddanih 3816 veljavnih glasov. Dobil je Martin Matjašič 3169, Fran Schiffrer 18, Peter Rauch 426, razcepljeni 203 glasovi, neveljavnih 29 glasov. «Razcepljeni» glasovi so večinoma prištevati našim kandidaturam, ker imajo volilne komisije po deželi sploh navado, da Štejejo posamezne glasove kot razcepljene. Socialno-demokratična stranka nima za sobotno ožjo volitev v Ljubljani z nobeno drugo stranko kompromisa in ga tudi ne bo sklepala. Vsako namigavanje v nasprotnem zmislu je brez podlage in naravnost iz trte izvito. Volilci! Ne dajte se begati z novimi manevri I Novi deželnozborski poslanci, ki so bili v ponedeljek izvoljeni s klerikalnim programu, so po poklicu: Miha Dimnik, kmet; Ivan Piber, župnik; Evgen Jarc, c. kr. profesor; Ivan Lavrenčič, dekan; Anton Kobi, posestnik in trgovec; Jernej Ravnikar, nadučitelj; dr. Ivan Zajec, zdravnik; Ivan Hladnik, župnik; dr. Vlad. Pegan, odvetnik; Marti Matjašič, občinski načelnik. Torej: 3 duhovniki, 1 profesor, 1 odvetnik, 1 zdravnik, 1 nadučitelj, 1 trgovec, 1 občinski načelnik, 1 kmet. Dr. Pegan in dr. Zajec sta baje kandidata za deželni odbor in sicer prvi mesto dr. Suš ter Sič a, ki je po spomladni volitvi provizorično sprejel deželno odborništvo, drugi pa za splošno kurijo. čudno postopa uprava ljubljanskih mitnic s svojim pazniskim osobjem. Dobili smo več pritožb. Ob 60 letnici je župan Hribar «pogostil» mestne delavce — na osobje, ki je uslužbeno na mitnicah se ni noben spomnil. Plače se nič ne zboljšajo; vedno so po starem! Službeni čas Se vedno enak! Pazniki zahtevajo remedure. Za sedaj so še mirni, ali, če ne bo nič, bodo merali zaropotati. — Pa tudi v drugih ozirih se potužujejo pazniki. N. pr. zadnjič je uradnik Kapler lastnoročno vrgel paznika po tleh. Za ta brutalni čin ga je kaznovala sodnija z dvadnevnim zaporom. Uprava mitnic je pa paznika iz maščevanja po 16 letni zadovoljivi službi vrgla na cesto, v naročje lakoti in bedi... Delavci! Tako se godi z nami! Kedaj bo drugače! Ljubljanski volilci! Za ožjo volitev so veljavno edino glasovi, ki se oddajo za kandidata, ki sta dobila v pondeljek največ glasov, torej za Josipa Turka ali pa za Etbina Kristana Vsak drug glas je v soboto neveljaven! Za esperantiste. Prejeli smo in priobčujemo: «Na prvem zborovanju združnib slovanskih espe-rantistov ob priliki zadnjega svetovnega esp. kongresa v Draždanih se je pozdravljala z navdušenjem ustanovitev prvega slov. esp. krožka. Da izvrši naš krožek (Maribor, ob parku 1. III.) prvo svojo večjo nalogo, da izda namreč popolno slovnico esp. jezika za Slovence, se obračamo zopet na slavno občinstvo z nujno prošnjo, da nas podpira v večji meri ko doslej z naročili. Obračamo se posebno do slov. razumništva, z vso gotovostjo pa pričakujemo, da se prijavijo dotični p. n. gospodje, ki smo jim poslali tozadevne tiskovine, ki so povzročile naši itak zelo solzi blagajni velike stroške. Povdarjamo pa še enkrat, da sprejemamo iz srca radi tudi naročila tistih, ki ne nameravajo postati esperantisti, ki pa podpro s svojim cenjenim naročilom naše stremljenje. (Knjiga bode stala, 2 K ter se razpošiljala po poštnem povzetju).» Previdnost z Ameriko! «Glas Naroda», glasilo Sakserjevegi podjetja s «šifkartami», prinaša dannadan gorostasne laži, da se vračajo boljši časi v Ameriki in da je dovolj dela. Temu nasprotno pa je žalostna resnica, da tava danes še na sto-instotisoče ljudi ;brez dela po ulicah in vse kaže, da bo letošnja zima ena najtrpkejših izza dolgo vrsto let za brezposelne delavce. Rojaki onstran oceana naj bodo previdni in naj nikar ne gredo vabljivim agentom na limanice. Frank Petrič Ghicago, 111., severna Amerika, 22./11. 1908. Glasovnice za ožjo volitev se dobe v sredo, četrtek in petek od 9 do 1. opoldne in od 3. do 6. popoldne pri deželni vladi, na dan volitve pa pri volilni komisiji. Kdor je izdubil legitimacijo, dobi drugo pri deželni vladi, če se izkaže s kakšnim dokumentom. Grozna nesreča. Piše se iz Opatije: Ko je v petek, dne 4. decembra ob 7. zjutraj, vozil vlak opatijske električne železnice popotnike iz Lovrane proti postaji Matulje, dogodila se je v Iki med Lovrano - Opatija nesreča, ki bi bila grozna, da ni bilo slučajno le malo ljudi v vozovih. Ko je prispel ta takozvani kolodvorni vlak opatijske električne železnice iz Lovrane na vrh klanca v Iki in počel voziti proti Iki, odpovedale so zavore in vlak je pričel leteti s strašno brzino po klancu v Iko in pri prvem ovinku je ves vlak zletel š tira in naravnost v bližnjo hišo skozi zid v kuhinjo. Vozovi so se razbili in 3 osebe so bile težko, štiri pa lahko ranjene. Voznika voza so našli pod prvim pre-obrnjenim in razbitim vozom. Moralo je priti več ljudi, da so s kolom vzdignili voz in potegnili ponesrečenega izpod njega. Bil je težko ranjen. Se slabša se je godila sprevodniku Samplu, katerega je sunek šiloma vrgel preko voza. Med potjo je skočilo nekoliko popotnikov, ki so videli, da ae bliža nesreča, iz voza. Dobili so pri tem le lahke poškodbe. Dva popotnika pa, ki nista imela toliko poguma, da bi skočila med drdranjem iz voza in sta ostala v njem, sta bila težko ranjena. To ni prvi enak slučaj na progi opatijske električne železnice. Dogodilo se je takih slučajev že več. In kdo pri tem največ trpi P V prvi vrsti uslužbenci te železnice, ki so vedno z eno nogo v grobu, s drugo pa v zaporu, v drugi vrsti pa občinstvo, ki si pri takih okolnostih ni nikoli sigurno življenja. To je vse zato, ker v nevarnih bregih, katerih je na tej progi od Matulj do Lovrane vse polno, niso položili zobnatega tira. Delavski žepni koledar za leto 1909 je ravnokar izšel Cena 80 vin., po pošti 10 vin. več. Meso! Meso! Razpošiljam goveje meso zadnji del 5 kg 6 40 K; telečje meso od stegna 6 kg 5'20 K j goske B kg 6 — K franko proti povzetju. Za dobro postrežbo jamčim. 3»—2 Ludovik Her«ohlowitz, dobavitelj c, kr. državnih uradnikov, Zator( Gallolja. Zahtevajte po Tieb gostilnah, kavarnah in /. brtvnicah " Svoji k svojim! Slovenke I Zahtevajte po vseh trgovinah pravi slovenski izdelek ZVEZDNO" JI CIKORIJO iz prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani. YICABUA = se priporoča. Milko Krapeš orar in trgovec z zlatnino, zapriseženi ■odnijski cenilec, Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepDih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče a slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se božične in novoletne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto! 52—0 34. }ax li sin = LJUBLJANA = Dunajska cesta št. 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. Pisalni stroji ,ADLER(. Vozna kolesa. = Ceniki zastonj in franko. 24-2 V življenju nikdar več 600 komadov samo gld. 1-65 1 krasno pozlačena preciz. ura z verižico s 3 letnim jamstvom, 1 moderna svilena kravata za gospode, 2 fina žepna robca, 1 prstan za gospode z imit. biserom, 1 elegantna broša (novost), 1 par gumbov z imit. bri-ljanti, 1 žepno zrcalo, 1 denarnica, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentirano zapono, 1 album, 10 najlepših slik sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 nikel-nasti tintnik, 20 važnih dopisovalnih predmetov in še 600 raznih predmetov, za dom neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja samo gld. 1*65. Pošiija proti povzetju, ali če se denar naprej pošlje 3—2 Dnn. ceD.razpoliljalDica, F. Lustf Krakov 463. Kar ne ugaja, se zamenja. [ggggggggggssggggasggssgžsi KAVARNA preje ,Tedesco< ¥ Trsta m priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago 10 vsi važni in slovenski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni Napitnina je izključena. čPcUniJcč meriho Materi itriijo *Si>bf\s» po ceni t**r rxm*&l/ii>o-pc4cn>ali na/cmntfo V Jfyubytui* i/Cotodvors** 'täakcvrxbuiifiyttsrula Aj/bse* i 15—9 PP pozor! PP Ljubljana, Kolodvorske ulice Ite?. 22 se priporoča. Vsak dan celo noč odprta. Vsak pondeljek koncert seksteta na lok ob prosti vstopnini. S spoštovanjem Štefan Miholič, kafetir. ¡1 mMraiaiarararafarararaiaiarilg Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode Ljubljana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—18 (üfHür □MiMMMfil rgJEirgiigiiBJüIüIf >f« Telefon it. 177 Sš 52—1 L Tomažič zaloga piva IT eil m ''¿a m bs. ? i "v i ■ m m 11. Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebačko in :: češko pivo :: Za 36 kron se dobi: zimska snknja, snknena obleka, posamezne hlače, modni telovnik, pelerina zastonj. 6-5 Za odjemalce na debelo priporočam dolge pelerine, zimske Jopice ln klobnke z velikim popnstom. Angleško skladišče :: oblek :: O. Bernatovič Ljubljana :: Mestni trg štev. 5. GRICAR & MEJAC, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—3 obleke za gospode, obfeke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode ln == dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. =—= Stanje hran. vlog: nad 30 milijonov kron. Rezerv, zaklad: nad 900.000 kron -H Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši, Prešerno?e ulice 3, poprej na Mestnem trgn zraven rotovia, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po -9 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. 26-2 Denarne vloge se sprejemajo tndi po pošti in potom 0. kr. poštne hranilnice. Posoja na «omljllča po 4 '/»'/o. na meniot in na vrednostne listine pa po 5'/*, naleto. H- Prva domača slov. pivovarna G. Auerjevih dedičev pod novim strokovnim vodstvom priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje novo varjeno, priznano izborno »■«< v sndpih in Kteklanicah. \) bjtibljai% \A)oIfoue tilicc st. 12 ~ proda se hiša, gospodarsko poslopje, vrt, gozd pripravno za obrt v Ribnika pri Kisovcu, biizu Zagorja ob Savi, pod zelo ugodnimi prg ji. Več se poizve pri lastniku 4—4 Francu Vozelju v Ribniku, p. Zagorje. BLUZE ID novo kupujte darila otrokom = v slovenski trgovini L Toni, 5V. petra c. 3J. Šolske potrebščine, šolske torbe, albumi za fotografije in razglednice, poezije, pisemski papir v ka etah in omotih, okvirji za fotografiije, ročne torbice, denarnice i. t. d. — Velika zaloga najnovejših božičnih in novoletnih razglednic. — Cene zmerne, postrežba * stiogo solidna. * 7—7 35 letni velik uspeli! 58—o Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa se doseže, sko se uporablja mno-= gokrat odlikovano == želodčno tinkturo lekarja Piooolija Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. . ni i 1»» Anton Sare £jubljana • sv. Petra cesta štev. 8. Zaloga platna in baloga blaga. Izdelovanje perila za gospode in gospe. s S 3 S = Pralnica in = svetloükalnica kolodvorske ulice št. 8. v težki svili, volni in drugim modnim bl.-gu, v krasnih model h n«j-noveiš» niolna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekloe, krstno opralo, predpasnike, vsevr-tno perilo ¡n druga oblačila. N*j-fim-jše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, jopice m druge pletenine. — Fine zavratnice, naramnice, ovratnike, srajce n dnsgo perilo za gospode pr poroča največja narodna konfekcija M. Krištofič- Bučar Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28 Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—5 Nizke cene! Velika suknena zaloga! Priporočljiva sle venska trgovina za moško in žensko blago pri 5?.. s sv. Cirilu in Metodu Cjutljani, Ongarjetf« ulice 1. Velika suknena zaloga! Nizke cene! LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 21 krznar Izdelovatelj eeplo 6—2 « n >o o >M Ü U1 o Pu Priporočam slav. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših in raznovrstnih kožuhovin in klobukov Lastna izdelovanje čepic vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kož. Slavno vojaitvo se opozarja na bogato izbero kap in vseli drugllv - vojn»k!li potrebščin. —— Prevzemam vsakršna v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupujem kože» divjačine po najvišjih dnevnih cenah. o je in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Ustanovljeno I. 1S32. Adolf Hauptmann v Ljubljani I. kranjska tovorna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. Ustanoyljeno I. 1S32. Napak je misliti, da se „dobra kava" pripravlja le iz „samih kavinih zrnc", nikakor — zakaj dober pridatek poveča kavino moč, njeno barvo in 6 3—3 njen okus. — To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega JrancH upa' pridelka za kavo. Modna trgovina Pavel Magdič, Ljubljana, Prešernove ulice 7. Svilnato blago, baržunl, pilil In tenolce. Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine. 6—4 Jabots, Ftcbfls, danski ovratniki in KrdVate. Svilnati in bariunasti trakovi. Pozameiterija, porte Id ¡norce, krepince ti žnore za tapetniks. Krepi In flori xa žalovanje. Zlate In srebrne resice, čipke In žnore. Šerpe lz BVlle, &ipk ln volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlače, otročje perilo in odeje za vozičke Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavioka. Gumbi ln rasllfine Iglei Raslične podlog krojače e in potrebiiine sa krojače in iivUje. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Idrijske iipte, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovl venci. Dansko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke, Modrci In potrebftčine sa modroe. Glace rokavice in rokavice za uniformlrance, pletene, letne In zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda Krtače za obleko, glavo in zobe. Razna narodna pletena in Vezena ročna dela. Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, napnnike in žepne rute. Pravo Jaerovo normalno perilo, tricot srajce, jopice io Mate. iV* rež a s* te ln potne Jopico, »raj« oo, fieploe ln paaovl za i,)ort. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za maniete. Za lovce: Telovniki, nogavice, rokavice, dokolenlce. Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratni roboi. Jiarodni traKoVi in zastave, narodne čepice, torbice in drngi domači narodni izdelki i. t. d.