34. štev. V Ljubljani, v četrtek . marca 181. Letnik IX. nseratl se sprej majo !n yelj» rigropmi vrst« y če «e tiska Ikrat, 1 i! '«II ,1 •! 'I U ), 1i J t, pri večkratnem tinkanji m oe>i* primerno tctnunjštt. R o k o piti oe ne vračajo, uerrtu-liovHn» pisni» se ne sprfjsaiftjo. N roonino ¡ rejam« opritvm&tvo (»rini.niarj-iic.ijft) in oiisreriirija nn Dunajski cesti št,. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po Dosti oreieman vella : a eeio letu iu poiiet» ïh etrt ¡eut 10 ei. kr. o .. — 50 V administraciji velja . 8 ?l. Političen list za slovenski n a r o ö. ¿a eeio ieto , , 40 kr «a rioi icta i ,. ''O „ T.a četrt ieta 'J ., 10 7 Ljubljani aom unHiljnn veliš 60 kr. več na ieto. Vredništvo ;e Rečne ulice št. 5. 7haia po trikrat na teden in «¡«•er v toreK, četrtek in »oooto. Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v torek 29. marca 1881 Slovenfcevim prijateljem iu naročnikom naznanjamo sledeče: Sklep , da „Slovenec" mora biti dnevnik, nam ostane vedno in nepremakljivo pred ( črni. Brž ko bode mogoče, se bode tudi izvršil, veudar pa ne popred, dokler se ne odstranijo zadržki ter nimamo poroštva trdne podlage njegovega [obstanka. Mnogostranskih opominov prijateljev: „Se ne prenagliti ter „Slovenca" v nevarnost postavljati, da bi zarad pomanjkanja duševne ali tvarinske hrane pešal ali celo od mrl," tedaj nismo prezrli in jih tudi zana-prej prezirali ne bomo. „Kaj bodo nasprotniki rekli! ' To bodi njihova reč in skrb; nas pa to ne briga ter tudi zarad tega ne bomo ničesar storili, pa tudi ničesar opustili. Nam ne gre za baharijo, ne za kako drugo nagajivost, ampak za boljše namene; zato nas tudi neslane besede nevednih ali nevošljivih protivnikov ne bodo v nepremišljenosti zapeljale. Za zdaj ostane tedaj pri starem : „Slovenec" bode izhajal po trikrat, na teden. Zarad naročnine je vse eno, naj je pošlje kdo kolikor hoče; vpisano bode ter poračuujeno. nai že dnevnik začne izhajati, kadar koli si bodi. Lepa hvala vsem prijateljem, ki so bili 'ako naglo za podporo dnevnika pripravljeni; Naj bi j'h še mnogo nasledovalo ! Svesto se na dejamo, da trud ne bode zastonj, če tudi ne gré vse po naših željah ; za dobro se dela tudi — s potrpežljivostjo I Vabilo k naročevanju „SLOVENCA-. Po pošti prejeman velja pri trikratnem izhajanji list za celo leto . . 10 gl. — kr. „ polleta . . 5 „ - „ „ četrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji sprejeman: Za celo leto......8 g). 40 kr. „ pol leta......4 ., 2() „ „ Četrt leta......2 „ 10 „ Posamezne številke . . . — „ 7 „ Za bogoslovce, dijake in učitelje: Za četrt let.a .... 1 „ 50 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 00 kr. več na leto. List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni. Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen) opraviiištvu, iui dunajski cesti št. 15. Javno zaupanje. (Konec.) Vgnjezdila se je namreč v poslednjih desetih letih javna napaka; pa kaj pravimo napaka ? Ra.,ši recimo naravnost: hudobija in očitna, na vse straui škodljiva krivica, ki vživa zraven še celo postavno in vradno potrjenje, „Cu ;te — nezaslišano" bo znabiti kdo vskliknil in vendar j« tako. Čujte: Vgnjezdila se je pogubljiva navada, da zapravljivi dolžniki, kadar pride njih zadolženo posestvo na javno, vradno prodaio, vse pokončajo, vse odnesejo, kar se odtrgati da, ter vradniji in kupcem prepu-itijo golo zemljišče. Naj lepši gojzdi, vrti s sadnim drevjem se do golega posekajo. Ihiše gre vse: okna, vrata, peči, opeke in streha, da celo zid se razruši, da ne ostane kamen na kamrni in le Jeruzalemske groblje kažejo, kje so nekdaj stale lepe hiše in velika vradna poslopja. In tako posestvo, ki je bilo nekdaj veliko, znabiti dvakrat, trikrat več vredno, kakor posojilo, je zdaj v enaki meri dvakrat, trikrat manj vredno, kakor posojeno, le toliko, kolikor je gola, znabiti že leto iu leto neobdelana in negnojna zemlja vredna in upnik zgubi polovico in še več svojega posojenega denarja. Takih zgledov je vsak sodnijski okraj poln. Mislite si zdaj prizor: K takemu opeharjenemu upniku pride potreben prošnjik; mu pove svojo nadlogo in prosi na posodbo. Ponuja mu v varnost svoje pohištvo in posestvo ; Sanje. Kaj so sanje? Ali sanje kaj pomenijo, ali nič? Ali so gola igrača možgauskih živcev, toraj vselej prevara in laž; ali pa ima človeško telo še ktere do zdaj neznane organizme, ki zamorejo pokazati svoje bitje toliko uspešneje in vidneje, kedar drugi organi počivajo? To so vprašanja , ki čakajo še svoje rešitve, in tudi naslednjim vrstam ne pripisujem možnosti, da bi dale zaiiostiven odgovor nanje; pisane so le, da se stvar v misel vzame in morda koga k podobnemu preiskovanju nagne. V današnjem materjalističnem času, ko ljudje le to verjamejo , kar zamorejo potipati s prsti ali pa vsaj videti z očmi, v našem času, pravim, nikdo „izobraženih" ne veruje, da bi vtegnile sanje kaj pomeniti; sodi se sploh, da je to gola igrača domišljije v možganih, ker tatnošnji živci niso popolnem mirni. Meni pa ge dozdeva, da se konečna sodba o tej zadevi ne bi smela tako na lahkoma skleniti. Do zdaj se je mislilo, da ima človek samo pet čutov, s kterimi občuje s svojo okolico, namreč vid, sluh, okus, vzduh in tipalni čut. Pa kakor so novejše študije pokazale, da živalsko življenje ne obstoji samo v krogotoku krvi po telesu in v delovanju živcev , ampak da se vsak organ čni proces vrži s pomočjo necpga električ- nega toka, in da je prav ta elektrika ona oživljajoča moč , ki dela telo bolj ali menj živo, veselo, krepko ; — tako bomo morali priznati, da tipalni čut človeški in tudi živalski ni še dobro preiskan , in da je mnogo rahlejši in finejši, nego se sploh misli, da je čudovito natančen in rahločuten. !Obče je znano, in tega menda nihče ne bo tajil, da bližajočega se človeka prej čutimo, nego ga vidimo ali sli-š mo. Kedar se kak človek bliža, čutijo ga vsi navzoči že iz daljave, ne da bi ga videli, in nehote se začro o njem pogovarjati, in navadno potem ravno ustopi, kedar o njem govore; zato se je naredil pregovor: „kedar od volka govonš, pa pride." Ljudje mislijo, da je to slučaj; pa to ni res, slučaj se ne ponavlja tako pogostoma in tako redno; to je nek poseben čut, ki ga v njegovem bistvu še prav ne poznamo; pri psih, ki jamejo lajati pred prihodom , ali tuliti pred smrtjo kacega človeka, pravijo, da je to tako bister vozduh, čeravno še ni dokazano; pri ljudeh pa kaj ta-cega vendar ne bodo trdili, saj se vendar človek ne more ponašati s posebno bistrim vozdu-hom. Kakor električni tok preleti v enem tre-notku celi avet, kar bi prej nihče ne bil verjel , dokler ni bilo dokazano , ravno tako je tudi ta človeški čut, o kterem govorimo, čudovito bister, hiter, tenak ali ne vem, kako bi se izrazi), če se namreč znanec spominja svojega znanca, ki biva še tako daleč od njega proč, pravijo, da se onemu, kterega se je spomnil, Z8čne „kolcati", tedaj človek iz daljave zamere čutiti druzega človeka, ki upliva na njegov telesci organizem ! Se ve da, novošegDi, materjalistični „izobraženci" bodo s svojo sodbo hitro gotovi, ter bodo z bahatim smehom trdili, da so to gole, neumne, kmečke bajke. Jaz pa mislim, da je taka sodba prehitra, ako-ravno si ne usojam trditi, da to atvar bolje razumem, ko kteri drugi čiovek. Nbšo ljudstvo enoglasno trdi, da to „kolcanje"' izvira od spominov daljnih ali bližnjih znancev, in sicer pravijo, da pride iz srca; zakaj bi zavrgel enoglasno sodbo tolikerih ljudi, podedovano že od prejšnjih rodov? Ali mar nemam več uzroka, spoštovati jo kot sad neke empirične znanosti? Pogosto se tudi zgodi, da se ljudem naznani smrt v daljavi bivajočih znancev ali posebno bližnih žlahtnikov na ta ali oni način-Iz mnogih slučajev navedem le enega, ki se kot resničen pripoveduje. Neka gospodična v Berlinu bila je zaročena z nekim mladim častnikom , ki ga je močno ljubila. Prišla pa je nemško-francozka vojska in nje ženin je moral na bojišče. Oez nekaj tednov sedela je ta gospodična med svojimi ljudmi pri kosilu, kar na enkrat glasno zavpije in v omedlevico obeta in dokazuje, koliko več je njegovo posestvo vredno, kakor dotična svota itd. Mu bode li upnik kaj verjel? Kaj posodil? Dvomimo; Baj v desetih enakih primerljejih gotovo devetkrat ne; če tudi bi se od marsikte-rega smelo soditi, da je pošten ali — ni ga več zaupanja. O to je v resn.ci zlo, ki veliko dalje in globokeje sega, kakor si marsikdo misli, ter korenine potrebnega nasprotnega zaupanja tako spodkopuje, da gotovo nima nikdo pojma o tem, kdor med ljudstvom ne živi in z njim ne čuti. In kar je naj žalostniši, ima ta očitna krivica za upnike in vse pomoči potrebno prebivalstvo javno, vladno potrjenje; saj ljudstvo tako sodi in se mu zameriti ne more. Glejte, naj kdo vkrade ali goljufa 100, 50, 20 gld., da tudi le 10, 5, 1 gld., bo po postavi in za-zluženji zato kaznovan. Prav tako in mora tako biti. Ali zdaj pa obrnimo to na zadolžena posestva. Tako posestvo prav za prav dolžnikovo več ni, in vendar poseka naj lepše gojzde, razruši drage h;še in poslopja, tedaj škode na stotine in tisoče napravi in to ne za leto, dve, tri leta, ampak 20, 50 let in sicer vse to nalašč premišljeno in iz hudobue volje in vendar — navadno brez vse kazni, le sem ter tje znabiti dobi zapora za kaki dan! Neverjetno in vendar resnično! Pa se znabiti nikdo čez to ne pritoži in tedaj, kjer ni tožnika ni sodnika! Mogoče, da se zdaj že marsikdo ali pa tudi nobeden ne pritoži, ker skušnja uči, da je vse zastonj. Ali pritoževalo pa se je, pa iztožilo ničesar. Sodnije in nadsodnije pravijo: ,,Ne moremo pomagati, nimamo nobene postave". Naj se pa pritožba naredi na ministerstvo, se pa tu izve: „Hodite po postavah, saj jih imate". Kaj je resnica? Resnica je, da tako neopravičljivo in nezagovorljivo djanje ostaja brez kazui, ter da upnik trpi veliko škode ali pa tudi vse zgubi, javnemu zaupauji pa se vseka Bmrtna rana. Pa ne le posamezen trpi škodo, ampak v prvi vrsti celi okraj, potem tudi dežela in cesarstvo. Namesti da bi sadje rastlo in marsi-kterega lakota rešilo, je posekano in sožgano. Lepi gojzdi so kinč dežele, zabranujejo sušo in presilne plohe ter ohranujejo vlažnost zemlje. Posekane goličave pa ostajajo navadno le nerodovitno grmovje, ali pa pusti kras. In vendar je pomoč tako neznansko lahka, da je le čudno, da se to ne zgodi. Zadostovalo bi, če bi se postava oklicala, da prodajalec in kupec zarubljenega blaga zapadeta po velikosti škode toliko in toliko časa zapora in da sta kupec in prodajalec dolžna vso škodo dvakrat ali še večkrat povrniti. Naj bi se to v vsakem sodnijškem okraju le enkrat ojstro izvršilo, bi radi vedeli, kdo bi si upal take posestva še dalje poškodovati ali take reči kupovati. Naj bi se pač to zgodilo, ter zabranilo tako res rokovnačarsko poškodovanje deželnega in državnega premoženja! — Skrajni čas je že ! Politični pregled. V Ljubljani 23. marca. Avstrijske dexele Državni zbor je sprejel postavo o reklamacijskih obrokih in postavo za pobiranje davkov v mescih april in maj , ter pričel debato o zemljiškem davku. V pctnajstorico desnice (eksekutivni odbor) volili so Poljaki namesto Smolke dr. E. Čerkavskega. Češki klub v Pragi je sklenil resolucijo, v kterej ojstro obsoja umor ruskega cara. Itosansko poveljništvo bo popustil fzm. Wurtemberg, ter pojde v Levov. Vlado Bosne prevzame iml. Dahlen. Litzelhofen , ki ¡e bil poveljnik v Levovu, pojde v pokoj. Za metropolita v Bosni je imenovan Sava Kosa-novič in prisegel casarju že zvestobo. Uberalei bodo zopet zoper pobiranje davkov glasovali. Hohenvvartov klub je izdelal postavo za borxui «lavek, ter jo je poslanec O b re za predložil državnemu zboru. Za sekcijskega šifa pri naučnem mini-sterstvu je imenovan neki Pozzi, na pol Nemec, na pol Lah, pa sovražnik Slovanom, kakor se je pokaznl v Dalmaciji. S takimi imenovanji nas osrečujeta Taafte in Konrad! pade. Ker je bilo to pri njej nekaj nenavadnega, zapisali so dau in uro, kdaj se je to zgodilo, čez nekaj čuta prišel je ueki ranjeni častnik v Berlin, ter je naznanil tej rodbini žalostno vest, da je oni častnik , ki je bil ženin hišne hčere, v bitki pri G. — usmrteu, on sam pa, namreč ranjeni častnik, ki je to novico prinesel, je v isti bitki dobil svojo rano in videl pasti svojega tovarša. Prašali so ga potem, kteri dan in ktero uro da se je to zgodilo , ranjeni častnik ju imel to zapisano, — in na občno začudenje se je pokazalo, da je bil tisti dan in tista ura, ko je gospodičua tako nenadno v omedlevice padla! — Takih pripovedk, ki gotovo ne morejo vae zlagaue biti, dalo bi se še na stotine nabrati, naši kmetje jih vedo prav mnogo; v mestih pa so že bolj redki. Ni namreč vsak človek enako občutljiv za to čudovito daljnočuteuje; na kmetih, kjer ljudje zmerno žive, kjer bolj glavo in srce kuitivirajo, nego trebuh, kjer v čistem zraku bivajo in svojih živcev nimajo pokvarjenih po raznih strasteh, tam so ljudje veliko bolj rahločutni in nežni, nego smo mi v mestih. Človek nežnih živcev čutil bo kako nevarnost že iz daljave, pijanec pa ali sicer človek spridenih živcev ne čuti nevarnosti, dokler ob njo ne zadene; nežnemu človeku zadostuje dvoumna beseda, da mu pretreseš ž njo celo telô, človeka spačenih živcev pa ne gane druzega, ko poleno ali pest, tako neob čutljiv mu je postal ves organizem. Kdor se toraj hvali, da ne veruje v nič višega, nič duševnega, da nič ne sluti, ko to, kar potipa, da nič ne čuti, ko le morda še klofuto mu priloženo, in kdor toraj vse take reči, pristopue le nežnejim, kot babjeverstvo zasmehuje in se zavolj tega svojega surovo materjalističnega mišljenja štuli kot jako „izobraženega" člo veka, — on le dokazuje, da ima popačene živce, da ni zdrav, da je kakor oglušen, — maujka mu enega čuta — imenoval sem ga prej „daljnočutenje." Ta čut reši mnogo ljudi iz kake nevarnosti in morda nam je prav za to dan. Sliši se dostikrat, ko ljudje pravijo: „Nekaj mi je pravilo, nikar ne hodi —", „nekaj mi je pravilo, nikar se ne pečaj s tem človekom — " itd. Ljudje toraj poznajo ta čut, pa ne vedo, kaj je in od kodi pride, za to mu pravijo „nekaj"; saj tudi učenjaki nié več ne vedo o tem čutu, ko da je „nekaj"! In ravno ta „nekaj", ta do zdaj neznani čut se ogiaša v časih, ne vselej, tudi v sanjah, iu v takih slučajih se po mojih mislih zgodi da zamorejo sanje biti resnične, ali pa da nekaj pomenijo. O tem pa hočemo v prihodnjem listu še nekoliko pomeniti se. Vuauje države. Husija- Vjet je 24 letni Zeljabov, o kterem sodijo, da je bil duša nihilistične zarote in eden od treh glavnih voditeljev njenih. — Več policijskih uradnikov je bilo iz službe izpuščenih, ker so premalo ojstro nadzorovali početje nihilistov. — Ru