\r i-iv "s JULIJ 17 P Aleknij 18 S Kamil * © 19 N 7. poblnk. 20 P Hieronim 21 T Praksed 22 S Maria Mart. 23 C Apolinar 24 P Kristina £ 26 S Jakob, apost. 26 N 8. pobink. ® 27 P KriStof, mud. 28 T Victor 29 S Marta 80 C Julita, dev. SI P Ignacij Lojol. + Iv LJUl ...... PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za »ero in narod — ta pravico i» resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ • PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 146. CHICAGO. ILL., PETEK, 24. JULIJA — FRIDAY, JULY 24, 1936 LETNIK (VOL.) XLV, Španska prestolnica bo kmalu v rokah upornih armad, pravijo zadnja poročila. — Levičarska vlada v zagati „ in je samo vprašanje časa, koliko ur bo še vzdržala. — Uporna letala potopila tri nadaljne bojne ladije. Burgos, Španija. — Prvo telefonsko poročilo iz uporne fronte v tej pokrajini, ki ga je poslal ameriški poročevalec v London, H. R. Knickerbocker, pravi, da uporne armade v severnih krajih Španije se naglo pomikajo proti Madridu, španski prestolnici, in da tekom dveh dni ne bo v Madridu več levičarske vlade, katero zadnje čase naziva j o tudi za "marksistično vlado". Knickerbocker je prvi ameriški no-vinar, ki je priletel z letalom v Burgos, ki se nahaja v stari Ka-fitiliji v severnem delu Španije. Lisbona, Portugalska. — U- bežniki, ki so prihiteli v stotinah preko gorovja v Portugalsko izjavljajo, da se deželsko prebivalstvo splošno druži z upornimi četami, istim pomaga in da se mogočne kolone, upornikov vale proti Madridu, kakor sneženi plazovi. Radijo poročilo iz Seville pravi, da so letala, ki so jih včeraj zasegli uporniki danes zjutraj bombardirali vladi udane bojne ladije in so tri potopili. Barcelona. Katalonija, — U- porniki so dozdaj prepeljali preko alžirske ožine že nad 7000 zamorskih vojakov, ki pomagajo upornikom na španskih tleh. Uporne sile so ojačene ob vsej vzhodni obali in se kakor obroč vedno bolj zožujejo okrog levičarjev, ki branijo Madrid in nekatere druge kraje. Več kakor polovico redne vojske je na strani upornikov. Vlada se ima zdaj zanašati edino na marksistično prežete meščanske delavce. Deželsko ljudstvo ni z vlado. General Mola, glavni vodja upornih Čet je podal izjavo, da ako radikalna vlada ne bo pobegnila iz Madrida po zraku, jo bo dal z vsemi ministri zapreti in jo postavil pred vojaško sodišče radi strašnega prelivanja krvi, katero je zakrivila trdovratna levičarska vlada, ki sedi v prestolnici. General Mola je izjavil ameriškemu novinarju: "Tukaj imate resnično poročilo brez cenzure. V naših rokah so vse glavne vojaške posadke. Imamo pro-vincije: Navarre, Asturijo, Ka-stilijo, Galicio, Leono, Aragono in Andalusio. Z eno besedo vse Vojaške posadke so proti marksistični vladi." Dalje je izjavil general: "Vse to kar vidite kaže, da je ftarod za nami. To je ljudska vstaja proti zloglasni rdečkariji, ki se je usilila na vlado. Samo Zapeljane! in zaslepljenci so, ki Re upirajo novemu preporodu Španije." General Mola vživa od strani Naroda vse povsod veliki rešpekt. ljudje ga pozdravljajo na cesti vse povsod z fašističnimi popravi, pravijo poročevalci. Pariz, Francija, — Poročila, ki so prišla v javnost vedo po« Vedati, da ako zmagajo uporne bo skoro gotovo poklican ^azaj na prestol kralj Alfonz, general Mola pa bo prevzel via-a°> kakor hitro se posreči zadeti Madrid. V vseh glavnih pristaniščih 80 že tujezemske ladije, ki spre- T OWN SEND PRIJET Aretirati ga je dal njegov lastni pristaš. — Zagovarjati se bo moral radi zbiranja fondov. Cleveland, Ohio. — Prav dramatičen dogodek se je vršil te dni v tukajšnjem mestu, ko je obtožil Dr. Townsenda, njegov lastni biviši pristaš Dr. Alfred Wright, ki je bil pokrajinski vodja Townsendove-ga gibanja v Ohio. Slednji toži Totwnsenda radi nepravilnega odstavljena in ima še druge razne obtožbe. Pri prvi zaslišbi je bil Dr. Townsend vprašan tudi radi oglašanja nekih svojih pilul, nakar pa ni hotel odgovarjati in je odšel iz sodne dvorane. To je sodnika raztogotilo, da je poslal za njim šerifa in ga privedel nazaj. Po kratki zaslišbi in pravniški bitki med odvetniki, se je določilo prihodnjo zaslišanje na dan 17. augusta. Dr. Townsend je pod poroštvom in bo na ta način prost, da obišče svoje že naznanjene shode po Novi Angliji. -o-- NADALJNI ZLOČINI ČRNE LEGIJE ■ Detroit, Mich. — Sodna za-slišba na tukajšnjem sodišču je odkrila nadaljne umore, ki so jih izvršili črni legijonarji. Obtoženci izpovedujejo, da so lansko leto v maju ugrabili nekega čisto nedolžnega črnca, vojnega veterana, ga privedli na neki samotni prostor in ga tam za zabavo ustrelili. Legijonarji so imeli tam svoje žene, pili opojne pijače in nato so šli na neki samoten prostor v gozdu, kamor so privedli ugrabljenega črnca, ga spustili ter streljali za njim, kakor na žival. Na vprašanje, zakaj fto to storili, je odgovoril vodja legijonarjev, da zato, da so uživali in videli, kakšno je veselje, če se ubije zamorca. Ubitega zamorca so potem našli, niso pa vedeli dozdaj, kdo bi ga umoril. Zares lepa svojat so ti črni legijonarji. _ jemajo na krov tujezemce v varstvo pred morebitnimi napadi in izgredi. Združene države bodo imele baje sedem ladij vseh skupaj v španskih vodah, ko priplu-jete tja v par dneh še dve kri-žarki. Tako je torej stanje v Španiji. Oficielna levičarska vlada je a strogo cenzuro zakrivala resnični položaj v deželi. Zdaj prihaja resnica polagoma na dan. Da je prišlo do tega krvoprelitja je povsem kriva rdeča vlada, ki je dolge mesece dopuščala vse mogoče stvari, kot požiganja cerkva, samostanov in drugih verskih ustanov. Mera je postala polna in zdaj se je konec palice obrnil in pada po hrbtu rdeče vlade same. Kar je vlada sejala, to zdaj žanje. RAZGLASIL DIKTATURO Vrhovni poveljnik španskih u" pornikov objavlja diktaturo nad Španijo. Lisbona, Portugalska. —i Vrhovni zapovednik nad upor-nimi__četami v Španiji- je sinoči objavil proglas vojaške diktature nad vso Španijo. Kljtib temu, da popolna odločitev še ni padla na bojnih tleh, general Francisco Franco razglaša diktaturo, na podlagi kateri bo razpustil vse one delavske organizacije, katerih člani sodelujejo z levičarsko vlado v boju proti upornikom. Ta nastop ne upli-va ugodno na mase in zna upornikom tuintam mnogo pokvariti. Kajti ljudje se boje vsake diktature pa naj pride odkjer-koli. DELAVCI ZMAGALI Camden, N. .J. — Delavci od RCA Viktor družbe, ki so stavkali skoro tri tedne radi spora z unijo, so se včeraj Vrnili na delo, zatem, ko jim je družba priznala vse zahteve, kakor tudi to, da bo družba sprejela nazaj na delo vse začetnike stavke. RAZKOL V DELAVSKI FEDERACIJI Washington, D. C. — Spor, ki ga je začel John L. Lewis, kot vodja nezadovoljnežev v federaciji,' se zadnje dni ni prav nič omilil, ne izboljšal. 'Eksekutivni odbor federacije je odločil, da se zasliši pred razsodiščem federacije Lewi-sa in vse nezadovoljneže. Slednji o tem nočejo ničesar slišati in vstrajajo pri svojih zahtevah, da se jim dovoli orga-jnizirati vse jeklarske delavce V posebni enoti. Predsednik federacije Wm. Green, je objavil, da se bo vršil 3. augusta glede tega posvet izvrševalne-ga sveta, kateremu bo predložen nasvet, da se nezadovoljneže enostavno suspendira iz federacije. TISKOVNA SVOBODA V NEMČIJI Berlin, Nemčija.— Na ljudskem sodišču v Berlinu je bil te dni obsojen v dosmrtno ječo prominentni nemški novinar in urednik Walter Schwer-dtferger. Vzrok se navaja, da Se je vršila v Berlinu vsaki dan tajna novinarska seja. katere so se udeleževali tuje-zemski časnikarski poročevalci. Seje se ie udeleževal tudi jobsojeni in haie daial ooroče-jvalcem za tujezemce razne tajnosti o> nazijski notranji politiki. To ie menda ves greh in kmalu bi ga bilo to stalo glavo. Taka je svoboda tiska pod Hitlerjevo peto. PETROLJNI DELAVCI NA STAVKI St. Louis. Mo. — V Roxani, 111., je zastavkalo te dni 750 strojnih inženirjev in okrog 2, 200 delavcev v Shell Petroleum tvornici, kjer refinirajo, '(prekuhavajo m čistijo) gaso-lin in olje. Ves obrat stoji. Stavka je nastala, ker je družba odslovila nekega inženiria, ki je zaspal v svoji službi. -o- MACDONALD BOLAN London. Anglija. — Ramsay Mctionald, bivši dolgoletni angleški delavski vodja in mini-sterski predsednik je glasom poroičil, nevarno obolel. McDonald je star že nad 70 let. KRIZEMSVETA — Bruselj, Belgija. — V belgijskem mestu Leopold je prišlo včeraj do velikih demonstracij in izgredov. Okrog 3000 vojakov s^ je uprlo in demonstriralo, ker je vlada podaljšala rok vojaškega službovanja. Na postaji je prišlo do krvavih izgredov, kjer je bilo več ranjenih. — London, Anglija. — Vlada Velike Br.tanije je izdala novo naredbo za vojaško službovanje. Vojake bodo odslej dolžni služiti v času nujnosti in potrebe vsi moški od 18 do 60 leta. Vzrok temu pripisujejo vedno bolj napetim razmeram v Evropi. — Washington, D. C. — Vlada Združenih držav je poslala dve bojne ladije v španske vode, da ščitijo tamkajšne ameriške državljane. Ameriški poslanik je objavil vsem živečim američanom v Španiji naj se mu prijavijo, da bo v slučaju potrebe mogoče oskrbeti varnost v sedanji španski zmedi. — Quebec, Kanada. — Tu so prišli automobilski inženirji na novo zamisel. Na "fender" velikega truka so pritrdili močan magnetičen drog, z namena, da bi magnetičen drog pobral po potih in cestah Vse žeblje in bi se tako obvarovalo gumijeve kolesa pred poškodbo. Eksperiment se je obnesel. Na drogu sol našli po preiskušnji vse polno žebljev. — Kankakee, 111. — Ne daleč od tu v malem potoku, je Scotty Walton opazil, da se njihova mačka na bregu potoka bori z neko čudno prikaznijo. Šel je pogledat in našel, da se je mačka borila z malim morskim polipom, ki jih je najti v mehikanskem zalivu. Kako ie žival prišla sjro-ro nad 1000 mili daleč po vodi semkaj je uganka. -o- ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUMUNIJI Bukarest. Rumunija. — V Besarabiji blizu mesteca Se-cureni se je raztiril vlak. V nesreči je zgubilo 12 oseb življenje in 32 oseb je poškodovanih. DEMOKRATSKA ZMAGA V MONTANI Helena, Mont. — Demokratska lista, ki ji je načelo-val Elmer Holt, kandidat za guvernerja, je v torek sijajno zmagala v primarnih volitvah. Demokrati so šli v volilni .boj z geslom: "Z Rooseveltom naprej k zmagi." Holt je dobil nad 560 glasov in republikanska lista pa veliko manj. Lep dokaz, da volilci znajo soditi katera stranka jim je naklonjena in katera ne. NEW DEAL NA FRANCOSKEM Blumova vlada hiti z uzakon-jevanjem novih zasilnih odredb. — Pospešuje javna dela. Pariz Francija, — Eden izmed najvažnejših načrtov gospodarske obnove na Francoskem je zdaj, dobava 20-miljardskega posojila, katerega bo vlada potrošila za javna dela. Posojilo bo vlada razpisala v posebnih obveznicah in vsaki kraj, bo dobil svoj delež v primeru vladi danega posojila. To se pravi, vlada bo potrošila v vsakem okrožju toliko, koliko bo narod vladi posodil. Na ta način se bo skušalo znižati število brezposelnih. H zakonu za poslovanje francoske državne banke se je te dni sprejelo dodatek, ki bo dajal delničarjem več kontrole nad banko. Končno oblast in pravico za diskontno stališče francoske državne banke pa bo v rokah parlamenta. Nove sitnosti pa povzi»eeajo vladi in deželi nove stavke, po veleposestvah in srednjih kmetijah med sezonskimi poljedelskimi delavci. V nekaterih kra- i jih so ti zavzeli kmetije in tam nadaljevali s stavko,kakor stav-karji po tovarnah po mestih. To je vstvarilo med kmeti že odpor in proti temu kmetje ustanavljajo posebno kmečko obrambeno organizacijo "zelenih srajc," ki ima fašistični značaj. Kmetje pravijo, da bodo "zeleno srajčniki" skrbeli, da ne bodo kaki poljedelski delavci povzročali sitnosti po deželi in kmetijah. Iz tega je razvidno, da se nekaj podobnega kakor na Španskem kuha tudi na Francoskem. -o- POVODENJ V CHICAGI Chicago, 111. — Na Canal in Harrison ulici je počila 36 palcev široka glavna vodna cev, ki ima silno ' močan pri-Stik. Cev leži 40 čevljev globoko pod zemljo. Pritisk vode je bil tako silen, da je v kratkem času zalilo vso okolico. Poštni urad na Canal streetu je bil v pritličju več čevljev pod vodo, istotako pritličje Union postaje in vse proge, na kateri so stali vlaki. Delavci so gazili vodo do pasu, ko so reševali razno prtljago in druge stvari pred vodo. Ognje-gasci so odstranjevali vodo s 16 velikimi sesalkami. Iz Jugoslavije* Čin, kakoršnega ne pomni celjska kronika se je dogodil na celjskem mestnem pokopališču, katerega je povzročil pijani ponočnjak. — Smrtna kosa. — Številne druge novice iz raznih krajev v domovini. Razdejanje na pokopališču Celje, 6. julija. — V noči od sobote na nedeljo se je dogodil na mestnem pokopališču bogokleten čin, kakršnega ne pomni celjska kronika. Iz Teharji se je kmalu po polnoči vračala pijana družba petih fantov, ki se je nahajala tam na izletu z večjo skupino. Ko je družba imenovanih petih fantov, ki so po poklicu večinoma trgovski uslužbenci, prišla do železniških zapornic v Čretu, ki so bile spuščene, je eden iz družbe hotel zapornice dvigniti, da bi šli lahko naprej. Na tem mestu jih je komaj ugnal železniški čuvaj. Ko so šli dalje in prišli na most ki vodi čez Voglajno v Čretu, je bil namah prav tistemu, ki je že prej najbolj razgrajal, križ, ki se nahaja sredi mostu na ograji — napoti. Pijani fant je na račun Križanega spuščal občine je namreč zadel strašen udarec, da kaj takega ne pomnijo najstarejši ljudje. Kar na lepem so se nekega popoldneva privalili težki črni oblaki. Pritisnila je huda sopara, da smo komaj dihali. Komaj smo se zavedli, že se je vsula gosta toča kot oreh debela, klestila listje z drevja, zbila vse sadje in uničila posebno vasi Praprotno brdo dobesedno vse poljske pridelke. Žito je tako zbito v tla, da ga ne bo mogoče kositi. Z njiv je odneslo plodno zemljo in pota razdrlo. Ljudje žalostni hodijo po polju in s strahom gledajo v bodočnost ter se vprašujejo, kako bodo mogli preži-viti sebe in svoje družine. -o- Toča v Beli Krajini Med strašnim nalivom je kmalu v drugi polovici junija, tako poročajo iz Radovice v vse mogoče bogoMetje. Njegovi -Beli Krajini, začela nekega spremljevalci, štirje po številu, jvečera padati toča, ki je strah videč mučen položaj, v katere- ^judstva. Padala je nekaj časa ga so zašli, so tovariša mirili in krotili, kolikor se je pač dalo. Da bi se izognili mestu in policiji, so ostali štirje sklenili, da jo bodo zavili proti Celju za mestnim pokopališčem in dalje za hribom sv. Jožefa. Ko so pa prišli do mestnega in vojaškega pokopališča, je že omenjeni tovariš, ki je bil najbolj pijan, skoraj popolnoma podivjal. Na vojaškem pokopališču je izruval iz dveh grobov križe, podrl je dalje železno ograjo pri nekem grobu, s silo je nagnil tudi močan kamenit steber, ki vodi z mestnega na vojaško pokopališče. Prišedši do mrtvašnice je klical na pomoč in korajžo mrzle h...... če se ga kaj boje. Ostali štirje tovariši so svojega skoraj pobesnelega spremljeval-ia krotili in mirili, toda bilo je vse zaman. Grobar na mestnem pokopališču je odšel, videč bo-goskrunsko razdejanje pijanega mladeniča, na železniško čuvaj- FLU RAZSAJA V ČILI Santiago, Čila. — Po severnem delu Čile razsaja epidemija prave španske influenze, ki je zelo nevarna bolezen. Vzrok bolezni bo baje silni morski orkan, ki je ob obrežju razdejal pokopališča, da so mrtva trupla ležala izprana iz grobov po okolici. Isto tako je vihar zmetal na kopno vse vrste mrhovine iz morja/ ki gnijejo že cele tedne. -o- Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! sama, nato pa pomešana med dežjem, debela kot orehi. Strašno je omlatila ječmen, razsekala grozdje, krompir in koruzo. Kmetje so morali rž pokositi in hite škropiti trte, da jih ohranijo za drugo leto. Uboga Belokrajina. Že sedaj ni bilo dovolj za davke, s čim se bodo neki sedaj hranili? -o-- Strela Zadnje neurje je napravilo v dolnji Savski dolini veliko škodo, zlasti tam, kjer je padala toča. V Radečah je lilo kakor iz škafa in vmes treskalo in grmelo'. Strela je zažgala Štravsov kozolec; v Prapret-nem je pa strela udarila v zidarjev skedenj in ga upepelila s 14 vozovi sena, precejšnja količino žita in poljskim orodjem vred. Kača v obleki ^ , , , . Ko se je nedavno kopal v mco v Cretu, od kjer so telefo- Muri poStni upravitelj jy^ nirali po celjsko policijo. Poli- Brumec iz Gornje Radgone, je cija se je res podala proti mest-'po vrnitvi Se iz vode zapazil) nemu pokopališču, od kjer so da se mu je spiaziia v suknjič bili pa vsi štirje že odšli in jih velika kača. je dobila pri Skalni kleti ter vseh pet aretirala. Na policiji so pri temeljiti preiskavi do- Ker Obsojena sta nemenoma telesno gnali, da zadene krivda za raz- .poškodovala 62 letneea posest-grajanje samo enega, vendar so llika Dol ca Karla v Čačji vasi. bili zaradi kaljenja nočnega mi-;obgina Rogaška Slatina, da je ru kaznovani vsi, oni ki je raz-|za poškodbami umrl, sta bila grajal, pa najhuje. Policija je ^2 letni posestnikov sin Franc zadevo ovadila tudi državnemu, Strniiša iz Kostrevnice in 28 tožilstvu in se bo z nečloveškim letni posestnikov sin Kamen-početjem podivjanega pijanca gek iz Čačje vasi, obsojena' bavilo tudi še sodišče. Lahko si vsak na 3 leta robije. mislimo, da z ozirom na kraj bogoskrunskega početja kazen za skrunilca poslednjega bivališča rajnih, ne bo ravno milostna. Neurje na Notranjskem Rovte nad Logatcem. — Le-,'tos smo pričakovali, da bo naš trud obilo poplačan, pa je pri- Obneslo se je Poročano je bilo na tem mestu o razstavi češenj v Velikih Brusnicah na Dolenjskem. Sedaj poročajo, da se je stvar prav obnesla. Udeležba je bila sijajna in pohvala dolenjskih hrustank kar najboljša. Pridelovalci češenj so pa ta dan prodali na stotine ko- šlo vse drugače. Velik del naše;šar tega sočnega sadu. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. julija 1936 •J ^MERIKANSKI SLOVENEC t?rvi tn najstarejši slovenski ^ list v Ameriki. Ustanovljen teta J«9I, Izhaja viak dan razun ntdelj, pone-f elito v in dnevov po prasniklh< Izdaja in tiakal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav«! 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina] _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Ca čelo leto Z* pol leta _ Ca četrt leta Za Chicago, Kanado ia Evropo: Za celo leto _$6.00 Za pol leta__3.00 Za četrt leta _ 1.75 Posamezna številka ,, 3c The first, and the (Meet Slovene Newspaper in AmertM< Established 1*91. Issued daily, except Sunday, Monday and th* day after holiday«, ■t* j Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication officii 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription] For one year__ For half a year _ For three months _ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_$6.00 For half a year , _ 3.00 For three months _ 1-75 Single copy____ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office et Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Konvencija Townsendovcev Davek tu, davek tam, vse samo davek. Niti kozarca vode ne spiješ, da bi ne plačal davka. Da celo zrak je obdavčen. In še kako! Le pojdi v boljše distrikte iskat stanovanja, pa boš našel stanovanja najmanj še enkrat dražja če ne več, kakor pa kje v zaduhlih slumskih okrožjih. In če vprašaš po vzroku, ti odgovore: tu imate lepše, boljši zrak, itd. Zato pa seveda je treba slano plačati. Tako je. . . EH5 i ^m^mmurnmm a*« Skoro neverjetno je, kako je znani Townsend frapiral tisoče in tisoče Američanov. Njegov načrt za 200-dolar-sko mesečno pokojnino, vsem nad 60 let starim je v fikciji vrlo idealen. Lahko ga je naslikati s svinčnikom na papirju s številkami. Da številke se dajo pač prestavljati, kakor kocke po papirju. Vse nekaj drugega je pa, tako zamisel dejansko izvesti, tako da bi bilo za vse prav, za narodno gospodarstvo, kakor tudi za one, ki jim je tak načrt namenjen. Dr. Townsendov načrt je kakor bajka. Lepo se da povedati in naslikati, kakor tista povest o pečenih golobih, ki sami v usta prilete. Toda, ali je pa to res mogoče? Ali pečeni golobji res sami v usta lete? Prav tako je z Town-sendovim načrtom. Pa Dr. Townsendu koncem konca še ni toliko zameriti, pa naj že bo o svojem pokojninskem načrtu še tako najboljše uverjen in prepričan, da je mogoč. Ampak, da javnost kaj takega veruje, da tisoči in tisoči slepo slede taki politični bajki, temu se je pa za čuditi. To pa poka-zuje na vrlo plitko gospodarsko znanje ljudstva in zraven še to, da se premnogi Američani dajo zelo radi vsakemu političnemu šarlatanu potegniti za nos. Zadnji teden se je vršila konvencija Townsendovih pristašev v Clevelandu, Ohio. Na konvencijo so prišli vsi mogoči kričači, da so tam izlili golide obrekovanj in klevet zlasti proti sedanji Rooseveltovi administraciji. Roosevelt je za nič, sami pa brez vsakih skušenj, pa trdijo, da bi rešili razmere čez noč. Seveda! Z jeziki in pa na papirju. Značilno je pa še to. Socialist Tompson je odkrito povedal zborovalcem, da je Townsendov pokojninski načrt nemogč. Tudi drugi so to namigavali. "Nazadnje je pa vložil pritožbo Townsendov najbolj goreč zagovornik v državi Ohio in ga dal celo prijeti po šerifu. Dr. Town-send se je moral zagovarjati pred oblastmi radi zbiranja svojih fondov, itd. Sodnik ga je odkrito vprašal s pripombo, cla je ameriško ljudstvo upravičeno vedeti, če je on res odkrito iskren in če ne misli še naprej javnosti vleči za nos. Vse to kaže, da noben pameten človek, ki zna samostojno misliti ne da mnogo na take politične bedastoče, kakor so načrti Dr. Townsenda. Boljša socialna ureditev v družbi ameriškega ljudstva ne bo prišla po takih bajkah, kakor so to. Treba bo še precej trdega dela, predno bodo kaki uspehi. Zgodovina, ki je najboljša učiteljica, kaže jasim skozi vsa svoja tisočletja, da socialna vprašanja se ne rešujejo tako enostavno, kakor bi to znala povedati kaka bajka o pečenih golobih, ki sami v .usta lete. Z^to, konvencija Townsendovcev je brez pomena. Nič drugega, ni dosegla, kakor to, da je tistim, ki za to akcijo prispevajo, nekoliko žepe olajšala. Na Townsendov pokojninski načrt in njega uresničenje pa bodo zdaj lahko čakali še tisočletja. That's all. Davki zopet rastejo V v tih od 1930 pa do 1934 so radi splošne krize v premnogih krajih davke nekoliko znižali. Zgodilo se je tO, ker je veljava posestev padala. Ni pa bilo davkov radi tega man j. Oblasti so pa za toliko in še več navili1 davke na osebno lastnino, kot pohištva, in druge predmete. Na enem koncu so številke malo znižali, na drugem so jih pa | pripisali. Uvedlo se je pa tekom te krize še prodajni da-1 vek, ki znaša na vsakega povprečnega človeka od $36. do $60. letno. Ne manj, ampak davkov je vedno več in več. Slal»o pa "troštajo" obdavčevalci vse posestnike hiš, zemljišč in farm letos. Skoro vse občine, okraji in mesta pripravljajo novo povišanje davkov. V Cook okraju v Illfnoisu je bilo prav kar objavljeno, da bodo za leto 1935, od 17'' do 29'; višji davki, kakor pa leto preje. Tako se bo davčno breme zopet povečalo. In kdo ga bo plačal? Vsi. Lastniki hiš bodo na podlagi tega povišali najemnine stanovanjem in prizadeti bomo vsi. IZBOLJŠANJE Walkerville, Mont. Ker vam ravno pošiljam denar za naročnino za list Ame-rikanski Slovenec, si dovoljujem poslati še mali dopis. Vedno gledam, če se bo še kdo' drugi oglasil, pia vse zaman. Se pač vsakdo bolj težko pripravi k pisanju. Tukaj v Butte, Montana, se je veliko izboljšalo. Več mož je sedaj zaposlenih po jamah in tudi po trgovinah najemajo več ljudi za pomoč in posrež-bo odjemalcem. Tukaj je namreč odvisna vse, trgovina in drugo, po večini le od rudnikov in če v teh ni zaslužka, nastanejo tudi trgovine. — Dne 4. julija je bila tukaj po-'sebna slavnost in sicer v mestu Butte. Vršile so se velike parade in govorniki so razširjali svojo modrost. Bližajo se namreč volitve in med kandidati je tudi nekaj naših slovenskih rojakov, ki želijo priti v ra/^ie mestne odbore in urade. Lepo bi bilo, če bi rojaki ob takih prilikah podpirali svoje rojake in jim pomagali do boljših služb. Od avtomobilu je bil tukaj ubit Jožef Fuarina. rojen v Deskovi vasi št. 12, fara Stari I Trg ob Kolpi. Kakor pripovedujejo, je šel 26. junija zvečer preko ulice proti domu, oziroma proti stanovanju, pa je pridrvel avtomobil in ga podrl na tla. Pobrali so ga ter odnesli v bolnišnico, kjer je čez nekaj minut podlegel težki poškodbi ne da bi se zavedel. Pokojni zapušča v domoi-vini ženo Marijo ter odrašče-ne otroke in dve sestri. Tukaj v Ameriki pa enega brata. Bog bodi milostljiv njegovi duši. V društvu ni bil nobenem, kar je žalostno, in ga je pokopklo mesto'. — Tukaj rojaki vidite, koliko so vredna bratska in podporna društva v .•takih slučajih. Na obisku &o se tukaj mudi-|li Mr. in Mrs. John Prebilich .iz Californije. Najprej so se podali na obisk v Calumet, in |Detroit, Mich., pogledat znan-|Ce in prijatelje ter sorodnike in nazaj grede proti domu so I se oglasili zopet pri nas na |Walkerville, ker so tudi oni j pred leti tukaj živeli. Ko so I se vračali nazaj v California, j30 vzeli s seboj tudi Mrs. John jKovačich z njenim mlajšim si-jnom Johnom, ki so šli na obisk iv San Francisco in Sebastopol, j k njenim prijatel je^ in sorodnikom.. Posebno želi Mrs. Jvo-'vacich videti svojo bolno se- strično Mrs.' Maclronich, ki se že več časa nahaja v bolnišnici v San Francisco, Calif. Veliko slavnost bo priredilo društvo sv. Ane št. 208, dne 26. julija na dan praznika sv. Ane, patrone tega društva. — Ker društvo letos obhaja 10 letnico obstanka, naj se zberejo vsi člani in članice omenjeno nedeljo ob 10. uri v dvorani Holy Savior. Vabljeni so tudi člani odrastlega in mladinskega oddelka dr. sv. Janeza Krstnika št. 14, na to slavnost. — Sv. mašo bo daroval ob pol enajsti uri naš č. Father M. Pirnat, Po sv. maši bo banket v zgoraj omenjeni dvorani, kjer bodo obiskovalcem banketa na razpolago najrazličneja okrepčila. — Pozdrav naročnikom in čitate-ljem tega lista. Mary Kotze, zast. SMRT ROJAKA Forest Citys Pa. * V tem poročilu hočem nekoliko opisati smrt in poLiv'ui rojaka Johna Sivic. Kukc • je že bilo na kratko omenjene, je omenjeni umrl dne 8. tega meseca, po dolgotrajni in hud. bolezni, katera je bila posledica ležkega dela v premogorovih, - Katerih je pokojni delal do svoje onemoglosti. Ko je to pustil je kaki dve leti sem pa tja zaslužil kak dolar na streetu. Dve leti pa ni mogel prijeti sploh za nobenu aelo, da bi kaj zaslužil. Zadnje Zimo je večji del prebil v postelji, le spomladansko sonce ga je nekoliko poživilo, da je vstal in zaiel počasi hoditi. Pa ga je iop.t napadla bolezen in morai je zopet več tednov silno trpeti v postelji dokler ga smrtni rešila.. Bogu-vdano je prenašal vsd težave. Dostikrat sem se 'jokaiu, ko sem ga slišala vzdihovati za panoč k Jezusu in Mariji, katere škapu-lir ozir. svetinj ico, je viidno nosil pri sebi, ko je hodu še v jamo delat. Še zadnji dan je ženi govoril tako le: Vsaki dan sem molil, kakor nam jo misijonar FatherOdilo naročal, }•> jo pred več leti imel tukaj sv milijon,, le danes še nisem molii. t,To je rekel zadnji večer, v moji navzočnosti). Mary, moli ti, ce jaz ne bom mogel, ker Father, misijonar je rekel, da kdor opravlja to molitev vsaki dan, bo Tistega duša rešena iz vic prvo :oboto po njegovi smrti'. — Vidite, tako trdno zaupanje je imel on v j Marijo. — In tako se ;,e zgodilo, Ida je bil ravno r.i soboto polo-jžen k večnemu poči t k j. Lepa je j bila njegova smrt. Previden s sv. ■zakramenti za umira.ioi' ,e iz- dihnil svojo dušo. Zadnji večer pred pogrebom so mu prišli zapeti člani cerkvenega pevskega zbora s Father Jevnik na na čelu lepe žalostinke. Društv • Najsv. Imena je prišlo molit k njegovi krsti rožni venec in d/uge molitve. V soboto 11. t. m. je bil pogreb ob veliki udeležbi faranev in sorodnikov. Sestra, ki živi v daljnem Clevelandu, je tudi prišla na pogreb. S sestro pokojnikovo, Antonijo Baraga iz Clevelanda, O., sta prišla tudi njegova dva prijatelja Josip in Ana Ponik-var. Iz Little Falls so pa prišli rojaki Tomaž in Fany Keržič s hčerko in sinom. Že pri pogledu na pogreb se je videirt, kako je bil pokojni priljubljen in spoštovan. Cerkveni pevski zbor je pel pri sv. maši žalostinke. kakor tudi pri odprtem grobu na pokopališču sv. Neže, kjer leži njegovo truplo poleg že dolgo poprej umrlega sinčka, kjer si je pokojni izvolil prostor, da bo počakal splošnega vstajenja od mrtvih. S pokojnim je tudi A-nerikan-ski Slovenec izgubil zvestega naročnika, dasi bo še prihajal v njegovo hišo do leta 1341, ker je zapustil delnico kot naročnino za list, da bo še njegova družina lahko brala ta list in se pri tem spominjala, kako skrbnega očeta, oziroma moža so izgubili. Doklor je mogel je še v svoji bfciezni rad prebiral vse lepe liste, zlasti A-merikanskega Slovenca.Ave Maria in pa iz Ljubljane v stari domovini poslane liste, kot so Misijonski list, Glasnik Srca Jezusovega in še novi list imenovan Prijatelj bolnikov. Ko ni mogel več čitati, mu je bilo s-lno dolg čas. Le v miru počivaj dragi moj zet. Zelo žalujemo za teboj s tvojo ženo, dvema sinovoma in šestimi hčerami, katere si zapustil. Upanje pa nas kre; i, da se bomo enkrat združili nad zvezdami. 1 M. S. -o- VABILO NA SEJO North Chicago-Waukegan, 111. Članstvo Dr. sv. Družine, št. 6, DSD. uijudno vabi vse svoje članstvo, na posebno nujno sejo, ki se l»o vršila v soboto dne 1 avgusta ob 7:30 zvečer v šolskih prostorih. Pridite vsi polno številno. Razpravljali bomo tudi o sodelovanju in vsem kar se tiče nove maše č. g. novomašnika Matha Setničarja, ki bo imel ponovitev nove maše v naši cerkvi 23. avgusta letos. Pridite torej vsi. Z bratskim pozdravom! Joseph L. Drasler, tajnik --o--- DESETLETNICA DRUŠTVA SV. ANE Butte, Mont. Nekoliko prostora prosim v našem cenjenem listu, v kate-jrega sem se namenila napisa-,ti malo poročilo, — Letna se-j zona se je pričela, ljudje si |iščejo zavetja pred soncem in jhladnegfl prostora. Večina |Onih, ki delajo po uradih in prodajalnah, v tesnih in zabuhlih prostorih si vzame pri-i 1 i k o koncem tedna, da se pelje ven iz mesta na sveži zrak, katerega nam naša država Montana nudi v izobilju, kajti [visoki hribi, pokriti s snegom skoraj celo leto svežijo zrak in gorski studenci žuborijo veselo v doline, ponujajoč svojo osvežujočo in zdravo pijačo ter vabijo in kličejo od dela utrujene k svojim bregovom, da se razvedrijo, umirijo in poživijo ter odpočijejo, za zo-petno delo, ki jih čaka. To se ponavlja leto za letom. Narava se obnavlja, le človek se stara. Stari umirajo in dajejo prostor mladini. Tako je bilo od kar i svet stoji in tako bo ostalo dokler bo svet stal. Po vseh državah Unije si krajevna društva različnih jednot prirejajo razne piknike in izlete na prostem. Zasledujem namreč dopise v Ameri-kanskem Slovencu in v Glasilu. Skoraj vsako društvo priredi vsaj en izlet na leto. Tako tudi vsa tukajšnja slovenska društva v naši naselbini, priredijo skupen izlet ali piknik vsako leto. Ker je letos ravno leto 1936, je zlasti za društvo sv. Ane št. 208 zelo pomenljivo, kajti to društvo obhaja letos na go-dovni dan svoje patrone dne 26. julija desetletnico. Žal mi je, da moram zapisati, da je precejšnje število* teh, ki so bili navzoči na naši slavnosti leta 1926, ko je bila blagoslovljena naša zastava, ni več med nami. Med temi se zlasti spominjamo botra naše zastave Mr. Thomasa Gerguri-ča, člana dr. sv. Janeza Krstnika št. 14. Njegova osebnost in prikupnost do vseh je bila že priobčena v Glasilu. Vendar moram še enkrat zapisati, da ga bomo pogrešali na vseh društvenih ' prireditvah, sejah in povsod v vseh slučajih, v veselih in žalostnih. Zato pokojnemu blag spomin, ki bo ostal med nami še dolgo vrsto let, njegovi družini pa izrekamo iskreno sožalje. Sožalje in tolažbo izreka tudi skupno članstvo dr. sv. Ane št. 208. Pozdrav čitateljem tega lista, ki je najboljši slovenski katoliški list. Theresa Mihelich NAJMANJŠA ZVER Najmanjša divja zver živi v Avstraliji. Domapini jo imenujejo Mulgura. Komaj 15 cm je dolga in vendar je nenasitna. Lovi živali, ki so mnogo večje od nje, ter jim izsesa kri. Zajci, kokoši, golobi, celo mali prašiči nimajo pokoja pred nenasitnico, ki ni večja od naše pedi. Z ostrimi zobmi se zaje za uhlji, raztrga krvno žilo in pije dotlej, da sita zaspi. Pri vsej di v j osti svoje narave živijo krvoločne male živa-lice nežno družinsko življenje. Samica nosi svoje mladiče na seskih cel mesec in z njimi skače previdno čez drn in str. V skritih gnezdih dobivajo lovci često po 15 smrčkov tesno stisnjenih drug ob drugega, ki se vedejo, kot da bi bili najnedolž-nejše stvarce na svetu. List "Ani. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev \ \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. *DOGODKI * med Slovenci po Ameriki Vročina in suša La Salle, 111. — Silna vročina je pretekle dni pritiskala na nas. Dne 14. julija smo imeli 113 stopinj nad ničlo in drugi dan 111 stopinj. Od silne vročine je že več ljudi umrlo. Poleg vročine vlada po polju in. vrtovih tudi silna suša. Kaj bo če se nas Bog ne usmili in pošlje dežja? Še vode ne bomo imeli za pitje. Smrtna nesreča rudarja Taylorvile, 111. — V tukajšnjem premogovniku Peabody Mine se je dne 14. julija zgodila velika nesreča. Utrgala se je velika plast kamenja in zasula dva rudarja sta pod težo kamenja izdihnila. Eden teh je rojak Louis Pintar, star 43 let. Srečo je imel Cleveland, O. — Ko je An- 5 ton Fortuna vozil svoj avto, se je po nesrečnem naključju zadel v njegov avto neki drugi voznik s svojim vozilom. For-tunov avto se je prevrnil in ob enem tudi docela razbil. Na srečo pa Mr. Fortuna ni dobil posebnih poškodb, dočim je drugi avto tudi razbit, njegov lastnik pa v bolnišnici. Utonila sta La Salle, 111. — Zadnji petek 17. julija, sta se šla kopat v Illinois River dečka Alex Mahnič in Robert Ravnikar, prvi deset,drugi devet let star-Baje sta hotela prepluti reko, kar se jima pa ni posrečilo. Utonila sta. Z njima je bil še neki drugi slovenski deček, kateremu se je pa posrečilo da se je rešil. Vročima ga je zmagala Cleveland, O. — Med silno vročino, ki je zadnje dni pritiskala tudi ua naSe mesto, se je rojak Josip Rupnik, katerega je žena vodila k zdravniku, naenkrat zgrudil na uličnem hodniku na tla in umrl. Doma je bil pokojni iz Cerknice na [Notranjskem. Bival je več let v Ameriki in bil zadnje čase brez dela in na reliefu. Smrt jih je pobrala — V Clevelandu. O., je v St. Alexis bolnišnici umrl Joseph Može. Bil je samec in star 17 let. Zanušča tuki>j brata in enega bratranca. Do-fna je bil iz Pcdbrež.ja na Krasu pri Sežani, kjer zapušča dve sestri, enega brata in več sorodnikov. — V Clevelandu, O., je [umrla Antonija Seršen, rojena .Tratar v starosti 61 let. Bolna i.ie bila pet let. Zapušča brata, i v stari domovini pa brata in j tri sestre. Rojena je bila v Mokronogu na Dolenjskem in je prišla v Ameriko pred 34 let. Katoliška društva, naročajte svoje tiskovin* od katoliške tiskarne "A. S." • ph aj « tn .s »•H k1*" 4» O > !<*• O f—« l/l O s t 2 ca ca >28 .t; o 5 ? r .... 03 os rt — ^ i 1 p* O g CO c cJ r* S Ižn s I i« <2 'S o V „ m o S •W > •s O | TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (Metropolitan Newspaper Servict/ Napisal: Edgar Rice Burroughs Talsoj ko. j? Lady Beth objela mrzla voda m sc je veduo bolj potapljala v neznane globine • jezera Merodacb, se ji' je srce stisnilo in bi bila skoro omedlela. Vendar se je obvladala, kajti hotela je kljubovati nakanam tega trino-škega Baalovega duhovna in .to ji je dalo moč in jo držalo pri zavesti. K nalu je otipala da ima pri sebi neko malemu možu podobna bodak), katerega je skrbno skrivala pred drugimi. Bila je tudi dobra plavalka in v prostorni mreži, se je dalo 4e dovolj dobro plavati; da se je kljub teži lave, obdržala primernoma dovolj pri vrhu vode, prepričana da se ji bo posrečilo se rtšiti. S hitrostjo, kolikor ji je pač dopuščal pritisk vode, toda ne brez načrta, je raztegovala mrežo, ki se je v vodi vedno bolj razvijala, da je imela v njej vedno več prostora, vendar nikakor ni •noRla preprečiti, da bi se vedno bolj ne pogrezala vsled teže debelega kosa lave, privezanega za mrežo. Vedno globokeje in globokeje je lezla Lady Beth v vodo in zdelo se ji je, da je to jezero res brez dna, bakor ja govorilo Canaansko ljudstvo. Njena moč je pojemala, vendar je ie prijela za nožič in s trudom prerezala mrežo, ki jo je obdajala. Tedaj bi ji pa bile skoro pošle moči, in je že omedlevala- Petek, 24, julija 1936 AMERIKANSKI SLOVENEC DARDANELE V BAJKI IN ZGODOVINI Blran 3. Meseca junija se je pričela v Montreuxu konferenca o ponovni oborožitvi Dardanelske morske ožine. Na tej konferenci naj bi se rešilo enkrat za vselej vprašanje morskih vrat, ki je Evropo razburjalo vsaj tolikokrat, kakor vsako drugo mednarodno vprašanje. Dardanele so predstavljale začaran prehod med morji, za katera so se potegovali vsi narodi, ki prebivajo ob Sredozemskem in Črnem morju v vseh časih. Zadnja konferenca v Montreuxu je že 22. mednarodno raz-globljanje o vprašanju plovbe skozi Dardanele. Z njo se pričanja novo poglavje v zgodovini^ evropskih morskih ožin. Dardanele so tudi po svoji zgodovini docela svojevrstna pomor- ditev v resnici dokazali. Dokler so Turki pazili na Dardanele in so njihovo naravno lego, ki nudi vse ugodnosti za o-brambo, izkoriščali ter jo podpirali še s trdnjavami, do takrat ni mogel Dardanel nihče zavzeti. Poseben vojaški pomen pa so Dardanele dobile z razvojem topov. Ko se je to orožje razvilo tako, da ga je bilo lahko uporabljati tudi na večjo razdaljo, so Turki s topovi zaprli prehod skozi Dardanele, kadar so hoteli. Zdaj bi bilo treba več brodovja, da bi varovalo vstop vanje. Do tedaj so Dardanele igrale v vojni zgodovini sveta vlogo samo, kadar so hotele orjaške vojske iz Azije na evropsko celino. Že perzijski kralj Kserkses je tu stopil na evropska tla. ko je zgradil orjaški most iz kakih 700 ska pot. Okrog njih je spleten ,adij Tudi Aleksander Veliki se neminljiv soj romantike in prav- !.je tu prepeljal v AziK Leta Ijičnosti. Se danes se spominja- 1356 so Turki prekoračili mor_ MEDNARODNA POROKA mo zgodbe o grških zaljubljencih Heri in Leandru. V tej zgodbi zaljubljeni Leander najde smrt, ko plava čez Dardanele proti sko ožino in so tako kot gospodarji Carigrada zavladali nad deželo, ki se je do zdaj imela bati napada samo z morske strani. gradu svoje drage. To bajko so 0d tedaj. naprej se utrditev Dar Grki imeli za resnico, zgodovi- jdanel postaIa za gultane nar Pausamas piše v svojem de-'jsko vprašanje, kateremu so zme- lu celo, da je videl še lučko v tistem gradu: lučko, ki je prinesla Heri in Leandru pogubo, ko je prej toliko noči kazala Leandru pot čez morje. Popotnika, ki se vozi skozi to morsko ožino, pozdravljajo od daleč razvaline trojanskega mesta, ki ga spominjajo na prihajanje in odhajanje neštetih ljudstev in rodov, ki so tu gradili na razvalinah enega mesta zmeraj nova in nova naselja. Cesar Hadrijan, ki mu, je sodobnost dala naslov "popotnik", je imel ob dardanelski obali svojo najljubšo vilo. Tu je živel zagonetni Ejilinijec Antinous, ki si je pozneje sam zadal smrt v Ni-lovih valovih, da bi se žrtvoval srečo svojega gospodarja. Se bolj ob morju se dviga Ahilov grob, kateremu je Byron posvetil nekaj najlepših strani v svoji raj obračali vso svojo pozornost. Najprej je leta 1462 sultan Mohamed II. zgradil utrdbi Sed-dil-Bahr in Čakan-Kalessi. Nasproti tema dvema je Mohamed IV. postavil tako zvar.e nove Dardanelske gradove: Kum, Kale in Killid-Bahr. Vse poznejše utrdbe so se razvrstile okrog teh gradov, ki so jih sčasoma zelo razširili in oborožili z veliki- Na sliki je videti Mrs. Ruth Bryan Owen, ki je več let bila v zvezni diplomatski službi. Na Danskem je bila kot poslanik Združenih držav. Tam .menda se je zaljubila v Danca kapitana Boerge Rohde, ki služi v kraljevi častni gardi in sta se te dni poročila. Mrs. Owen bo seveda vsled poroke morala pustiti službo poslanika. « i najdbo je narava in pa tehnika človeku že dala vse na razpolago. V zraku je dovolj dušika. S pomočjo majhnega električnega stroja bj bilo mogoče za malo denarja pridobiti vsak dan najmanj 100 kg tega važnega gnojila na ta način, da bi električni strojček priključili na električno na-[ peljavo. ! Tudj takozVana "mrzla luč" bo morda praktičnoi kedaj prišla do veljave, kar bi bilo zelo važno, ker bi se s tem prihranilo mnogo stroškov, ker se velik del energije pri luči spremeni v toploto. Kakor vidimo, je še polno stvari v življenju, ki bj člove-!ka lahko razveselile, če mu j bi jih kdo iznašel. Najbolj pa bj se tisti iznajditelj veselil sam, kar bj bogato' zaslužil. _—rtf- . UMETNI NOS Clan Harwardove univerze v Londonu prof. Fair je baje sestavil umetni nos, čigar zmožnosti so tako velike, da zavoha vonj stotisočkrat prej, kakor je to mogoče ugotoviti s kemično analizo. Instrument je imenoval iznajditelj osmoskop. Da začne delovati, ga je treh p spraviti v zvezo s človeškim ncscm. Umetni nos pa ima še drugo vrlino: ščiti namreč človeški nos pred utrujenostjo. --o-- POVRATEK RUSIJE V EVROPO Odlomek iz podobne diplomatske zgodovine.) A. Kuhar. Vprašanje postopnega vračanja sovjetske Rusije v krog evropske politične zgodovine je del našega živega doživijanja evropske politike. Treba bo perspektive mnogih desetletij, pre- kjer sta navezali prve s'.'.ke z nezadovoljnimi, torej v svetovni vojni premaganimi državami, da z njihovo pomočjo organizirata splošno vstajo v Evrof/, kar je še vedno najvišji cilj zur.anjepo- den jo bomo mogli iza pno in jlitičnega udejstvovanja vade in nepristransko zajeti ter j o znan- Kominterne. stveno predelati na podlagi di- 3. V tretjem poglavju ki ob- plomatskih listin, ki danrs še po- sega okrog 10 let In ga zaklju-čivajo v arhivih zunanjih mini- priglasitev sovjetske Rusi-strstev in bodo po starem obi-|je v Zvezo narodov 1. 1934, bo-čaju izročene javnosti šele po >mo našteli vse zaporedje stike preteku 60 let. Zelo težko je tu- 'sovjetske diplomacije z evrop-di ločiti to vprašanje od svetov- fskimi zmagovalkami z odkritim no-nazornih stremljenj Ki so bi- 'ramenom, da bi od njih dobila la, ki so še in ki še ve.Jno osta-!gospodarskih ugodnosti za svoje nejo gonilna sila v izoblikovanju 'gospodarske petletke, a tudi nji-;'zunanje politike sovjeb^e Rusi- ;i10vo politično in vojaško oporo i je, radi česar bi bilo treba imeti! proti zunanjim sovražnikom, ki !pri rokah tudi arhive 'osrednje- jse čedalje bolj oglašajo. V tem ga tajništva komunistične inter- razdobju, hodita diplomacija in nacionale ali Kominterne. Saj je komunistična propaganda že na-ta bila dolgo skoraj istovetna s videzno ločeno pOt in se na med-ko'misarijatoni za zunanje zade- 'narodnih diplomatskih toriščih ve in sta se obe ustanovi, v ko-1 druga drugi sramežljive izogib-likor tiče delovanje v inozem- ijeta. RAZNOTEROSTI KAJ HOČEJO ŠE IZNAJTI? Živimo v stoletju tehnike, . , . zato smo z vedno rastočimi iz- mi topovi. Turki so si zmeraj ~ _ . . •„ „,. , - ,,J najdbami ze precej razvajeni prizadevali, da bi svoje utrdbe1,- „ „„„, , ... • , j.,. „ „ , , iJn nismo z vsako zadovolmi prilagodili napredku orožne teh- v • « . , S1 ■i -r. i v - .it lv,>1 Pa zele, da bi človek na- nike. Dolgo časa so s temi trd- njavami popolnoma varovali Carigrad. S pomočjo teh trdnjav so tudi lahko dolgo časa preprečevali Benečanom prehod skozi Dardanele. Če so kdaj malo popustili v svoji pažnji, se je to pfczneje bridko maščevale. Dne 26. junija 1770 pe je sedmim ruskim vojnim ladjam pod poeziji. Ni čuda, saj je pesnik, admiralom Elphinstoneom po-ceprav je bil šepav, sam prepla- srečilo, da so Turke presenetile. val Dardanele po vzoru junaka Leandra in je bil zelo ponosen na ta svoj uspeh. Še južneje izginja na obzorju grob kartaginskega junaka in zmagovalca Hanibala, ki je baje hotel od tu podjarmiti Vzhod. Na dnu Dardanel počivaajo razvaline orjaškega, čez 400 ladij broječega brodovja Arabca Maslama, katero so leta 69S Bi-zantnei s pomočjo glasovitega "grškega ognja" potopili. Z bro-dovjem je šel na dno eden naj-glasovitejših mohamedanskih poveljnikov. Za trdnjavo na obali leži na hribu,'ki se razgleduje daleč čez kopno in čez morje, grob tuni- Neovirano so prodrle mimo prvih utrdb, ker niso bile trdnjave dovolj založene s streljivom. Toda dalje si Rusi niso upali. Ta napad je Turkom povzročil zdravilen strah, ki jim je dal pobudo, da so svoje utrdbe ob Dardanelah izboljšali. Pozneje so pa to svojo pažnjo spet začeli zanemarjati. Zato se je leta 1807 spet posrečilo osmim angleškim linijskim ladjam, 4 fregatam in večjemu številu manjših ladij, da so brez vsakega zadržka prešle morsko ožino in se 20. februarja prikazale pred glavnim mestom t Romanskega cesarstva. Prav velikih predoval v tehniki tako daleč, da bi lahko naravnim silam ukazoval po mili volji. Kako lepo na primer bj bilo, ko bi solnce sijalo, ali pa, ko bj deževalo le takrat, kadar bi se nam zl.jubilo! Saj vertio, kako je neprijetno, če eden ali drugi pričakuje lepega vre- li jo nasičena, tedaj sije solnce bi bilo to za vsakega kmetovalca, ko bi mogli t0 s svojim stvu, šele zadnja leta ra' idezno ločili in začeli hoditi vsaka svojo lastno, četudi druga drugi paralelno pot Oboje je treba upoštevati pri obravnavanju snovi, ki naj tvori predmet naslednjih razmišljanj. VERJAMEM IN NEVERJA-MEM Na seji neke pariške banke so nekoč sklenili, naj vsak izmed navzočih upravnih svetnikov da- 1. RUSIJA SE OBRi-E V AZIJO, < Kako naravna je bila za bolj-ševiške zmagovalce kretnja, s katero so obrnili Evropi hrbet in posvetili vso svojo pr o revolucionarno energijo Aziji in nje- Vračanje sovjetske Rusije nazaj v Evropo bi se dalo deliti na jnemu zavojevanju, dokazuje niz več področij, od katerih bi bilo :dogodkov iz prvih dni ievolu-eno bolj zanimivo kot drugo. Jcije. Filozofe bi zanimalo, kako je fi- j Dne 8. novembra 1917 pade lozofija komunistične kulture, >Kerenskij in je ustanovljena dik-ruje 20 frankov v dobrodelne ,tako neizprosno samostojna tatura proletariata pod vlado Ko so po seji sešteli jIpred 20 leti, zaradi raznih me-'sveta ljudskih komisarjev. Že namene, zbrani denar, so ugotovli, da aparatom regulirati. Nerodno 'manjka 20 frankov ter da eden bi bilo pa to, ko bi vsak imel | izmed navzočnih ni nič prispe-tak aparat, da bi delal vreme, val. Vsi so se nehote ozrli v u- kakor bi se mu zljubilo. Kadar bi kmetu bilo potreba ne- pravnega svetnika, Žida, ki so ga vsi poznali, da je strašen sko- koliko več moče, bi pa meščan- puh. Ta je opazil dvomljive po- ski izletniki hoteli več suhega in solnčnega vremena. To bi bila lepa kolobocija v zraku! Zato bo morda le prav, če take iznajdbe pustimo v miru, ker iz tega itak nič ne bo in mena, medtem pa v potokih iše Za naprei Popustimo skrb lije izpod neba. Vendar pravi- |za solnce hl dež ljllbeimi Ro' jo strokovnjaki, da se bo to |gu' kateri sicer skrbi za nas' vprašanje dalo "lahko" iires- čeprav tudi on nikdar vsem ničiti, ko je podlaga 'za t0 že justre$?el ne bo-dana. Dovolj je že znano, ka-1 Druga taka iznajdba, ki bi ko pravzaprav nastaja dež. bila za kmeta v^tžna, bi bila, Pri tem igrajo veliko vlog0 z kako bi se poceni lahko prido-elektriko .nasičena kondenza- bivala umetna gnojila, katera cijska jedra, katerih je v sedaj za drag denar izdeluje-ozračju vse polno. Kadar so jo le velike tovarne. Mišljena ta jedra električne energije s0 sevada Umetna gnojila, ki sproščena, ali pa, kadar ;so z imajo dušik. Tudi za tako iz- rMJIflllilrr31llljJlir[IIC2rfl(illlMJli:3irillMIINiC3l][(llllMIIC3!III9i1lltllC311lllll1IIMC3MUMl!!IlIC314tllMI lillC31illlll tllllC3IHt ItllllUCailtilllllM IC3f ^ I St. Paul Federal Savings j I & Loan Association i reS'nZ^S't^: —S S™ ftS I *»« wes, Cermak Rcmd, _____ . Chicg., Itlinois j redina Ildirima. Ildirim pomeni blisk, spomin nanj je ohranjen v Ryronovi pesnitvi "Korzar". Današnje male vasi na darda-nelskih obalah so nekdaj predstavljale venec cvetočih mest, katera je 1403 mongolski, osvo-jevalec sveta Timurlenk razrušil v prah in pepel. Uničevalec tolikih narodov in tolikih cvetočih Pokrajin je stal na desnem bregu Dardanel in gledal cez ožino evropske obale, kateri naj bi ve-'ifcl njegov naslednji pohod, to-('a »emiri v Aziji in vstaje v njegovem svetovnem cesarstvu so Pa poklicale nazaj; v Samarkan-j»u je krvoločnega vladarja, ki ni od nikdar truden od vojskovanja dohitela smrt in mu preprečila načrt, da bi čez Dardanele udaril v Eyropo. Zgodovina angleškega zanima-OOj za Dardanele se pričenja leta , t Teda> J'e admiral Duckworth 16. februarja kot vodite'-" anglejkegft brodovja proti £jrkov prvič prodrl v morsko ?ž»no. Toda tam mu je postalo jasno, da pomeni napad na I)ar-"najnevarnejši in naj-Cž.11 podvig V vojni Zgodovini", naslednji Časi so to njegovo tr- edina posledica je bila. da so Turki začeli zdaj svoje utrdbe z mrzlično naglico obtoževati. Angleži so se zbali, da ne bi zabredli v past in so se 2. marca naglo umaknili. Pri umi':u pa so jim turški topovi, ki so zdaj bili sposobni za delo, prizadejali silne izgube. To je bil zadnji nasilni poskus za prehod skozi Da-danele. Odslej sc noben tak poskus ni več posrečil. Kdor je hctcl s svo-iimi ladjami skozi Dardanele, je moral dobiti dovoljenje Yurkov. Ti pa so pustili tuje b~ine ladje skozi Dardanele samo, kadar je šlo za varstvo njihovih koristi. I Leta 1912 so Italijam med tri- 9 politansko vojno zasto;;; poslali veliko brodovje nad Dardanele in jih obstreljevali. Mo>;tli so se vrniti praznih rol^. Prav tako tudi v svetovni vojni ni zaveznikom vse do zadnjega uspelo, da bi se polastili te važne pomorske poti. Vsem so št' v spominu silo-viii boji, ki so divjaii ves čas svetovne vojne ob Dardunclah. Kdov oglašuje — la napreduje. Telefon: Canal 2138 FINANČNO POROČILO (Statement) ASSETS First Mortgage loans a) Direct reduction loans Oother loans a) Loans secured by shares of this ass'n............. Real Estate owned .................................................... Investments :i) Stock in Federal home loan bank................ Cash on hand and in banks.................................... Furniture, fixtures & eiuiprnent (less allowance for (leprc-ciatioir) ........................................ Premium on Bond .................................................... Premium on Federal Insurance ............................ TOTAL ASSETS ........................................ LIABILITIES Private Shares' Installment thrift shares.«.......................................... Optional savings shares ........................................... Prepaid shares .............................................................. Full paid income shares ........................................... Secretary of Treasury ................................................ Home Owner'.' Loan Corporation.......................... Advances from Federal home loan bank........... 1 axes accrued ami unpaid on real estate owned Accounts payable ........................................................ Loans in process . .........................................;............. Income collected in advance................................... Reserve for uncollected interest............................ Fed'tfal insurance reserve ........................................ Reserve for contingencies ......................................... Real estate reserve . .............................................. Bonus on shares ....................................................... Undivided profits ...................................................... ....................................$465,436.40 $465,436.40 | 2,458.06 glede in začel zatrjevati: "Svojih 20 frankov sem pošteno odrinil." Predsednik je vljudno omenil: "Tega sicer nisem videl, vendar pa verjamem." Nato' je Lavailland med strašnim krohotom vseh navzočnih sarkastično zaklical: "Jaz sem pa videl, pa v kljub temu ne verjamem!" SLOVENSKEMU OBČINSTVU V CHICAGI! Chicago. I?I. Podpisani želim s tem obvestiti slovensko občinstvo, da jaz nisem več z zvezi z "Slovenian Home Federal Savings and Loan Association", na 1904 V mak Road. Seveda se pa še vedno pečam z prodajanjem zemljišč, z nabavljanjem posojil in z zavarovalnino vseh vrst in sicer na naslovu 2116 West Cermak Road, Chicago, Illnois, v kateri obrti sem že nad 23 let. Obenem sem v zvezi s Fosojil-nim in stavbinskim društvom njaječih se vplivov in duhovnih 'naslednji dan izide prvi manifest interpenetracij podleg a duhov- revolucionarne vlade, v katerem nim silam Evrope ali se vsaj pu- beremo, "da vlada ruskih delav- stila od njih deloma p. praviti. Gospodarstvenike bi zanimalo, kako se je gospodarska struktura komunistične države, kako se je način pridobivanja, proizvodnje in razdelitve gospodarskih produktov, bostopno prilagodil evropskim pojmom in kako je istočasno evropski kapital v raz- eev, kmetov in pomorš-Jakov ne priznava nobenih narod.,ih meja, ki so iznajdbe krvoločnega kapitalizma", in da tudi "ne pozna nobenega drugega sovraštva kot razrednega". Zaradi tega "ponuja mir vsemu delovnemu ljudstvu vsega sveta . . ." Dne 15. novembra, torej 6 dir pozne- nih oblikah zasedel postojanko zia j je, izide manifest na vse ruske postojanko v sovjetskem narod- 'narode, ki jim "prinaša svobodo nem gospodarstvu ter, opirajoč j in neodvisnost ter odreštev iz se na večne zakone narave,^za- okovov, v katere jih je vklenil čel tudi od znotraj izpodrivati j zli duh evropskega kapitalizma", ali v osnovah spreminjati social- j Dva dni kasneje, dne 17. novem-na in gospodarska načela komu- ibra 1917 pa izide znameniti ma- nistične revolucije. Naslednja študija se bo izognila Lama dvema poljema ter se bo omejila zgolj na zunanjepolitično zgodovino sovjetske Rus;je, ki je nivest na azijske narode, na vse tlačene, izsesane in tep^ne azijske narode, ki jim vlada revolu-cioarnih delavcev, kmetov in po-moščakov Rusije vrača svobodo ter ponuja bratsko sodelovanje 9,300.00 2,458.06 i 17,257.65 | 9,300.00 | 17,925.62 | 398.04 1 77.00 I. 121.94 | $512,974.71 | 22,94o.90 70,867.90 140,632.62 64,300.00 50,000.00 50,000.00 6,329.95 2,729:57 1.102.45 10,000.00 7,132.64 vsaj 4% dividend svojim delničarjem. Prečitaj te posebni tozadevni oglas, kjer je finančno poročilo omenjenega posojilnega društva, v tej današnji Številki. Federalno stavbinsko '"n posojilno društvo sv. Paula, nudi posojila na prve vknjižbe in vas svojo mednarodno kari je; o takoj Cer- po revoluciji 1. 1917 začela v A- za ideale revolucije v berbi prozi ji ter se polagoma vrnila v(ti krvolokom kapitalističnega zapada". Naslednji dan 18. novembra 1917, pa je imel Ljenin na seji ljqdskih komisarjev velik govor, v katerem je revolucionarni vladi začrtal sledeče zunanjepolitične smernice: Obr-nimo se v Azijo, Evropa-nas ne razume, zato jo bomo porušili. Samo s pomočjo Azije bomo dosegli svoj cilj na zapadu ter bomo *ia razvalinah evropskega kapitalizma postavili zgradbo proletarske svobode! (Dalje prih.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA" vrnila v (ti Evropo in k njeni konservativni politiki. Snov, ki obsega razmeroma kratko razdobje 18 let, od revolucije 1. 1917 do začetka 1936, bomo zaradi lepšega pregleda razdelili v naslednja poglavja: 1. V prvem poglavnt bomo obravnavali prvo dobo r^volucio- sv. Paula, katero posluje že nad narne zunanje politike, ki traja 47 let in katero ni nakazalo do- nekako do sredine 1921. leta. V slej še nobenkrat mafij, kakor tem času sta bili uradna držav na zunanja politika*in komunistična idejna propaganda istovetni ter sta obe obrnili hrbet Evropi in njeni kulturi i a se posvetili v prvi vrsti zav.jevanju Azije in njenih narodov. 2. V drugem poglavju, ki obsega leta od 1921 do 1914, bomo vabi, da pridete v njegov urad. 'zasledovali prvi preokret. v delo-ob katerikoli priliki. V vsakem j vanju, sovjetske diplomacije. U-času boste točno in prijazno po- jradna zunanja politika in idej-streženi. na propaganda se še večno uje- Se priporočam! mata, toda zapustili sta azijska (Ogl.) Frank P. Kosm.-ch torišča in se ebrnili v Evropo, POZOR! Kadar potrebujete premoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak drug prevoz, tedaj me pokličite na telefon. JOHN ŽELEZNIKAR Auto Truki za splošni prevoz 2045 West 23rd Street, Chicago, 111. Tel. Canal 4534 398,747.42 79,975.00 436.46 432.00 2,263.01 6,329.95 2,729.57 18,235.09 i 37.96 I 3,788.25 | $512,974.71 E X = )C3t1ltltSIIIIICattJ1111111tlCJ1111I1IIIIIICatlllJJIJttt]£atTllllllltJicaiIft:iLlllllCJIIilttlltl3IIC3lll11]111lllC3lltilIlIltllC311illll1IHIC3ttlllIllltllC3ilErilllT1flC total liabilities Najboljše pivo obte pili na partijah, društvenih veselicah, piknikih, če naročite pivo od JOHNA KOCHEVARJA West Side Distributor of MONARCH BEER 2215 V/. 23rd Street CHICAGO, ILL. Telefon Canal 6177 f ltr*n * AMBRfKANSKI SLOVENEC Petek, 24. julija 1936 rrrrr "Za srečo" POVEST — SPISAL FR. M ALOGRA J SKI PISANO POLJE J. M. Trunk » V obče pa so bile žen- sek videti bojazljivejše nego moški, a so bile med njimi vendarle tudi take, ki so z dostojnim vedenjem osramotile marsikaterega moškega. Do desetih zvečer je trajal vihar, potem pa so začeli postajati sunki vetra redkejši in redkejši. Večina potnikov je bila tako preplašena, da tega niti zapazila ni. Ljudje so strmeli še vedno tja pred se; iznebiti se niso mogli one otrplosti, katero jim je bil povzročil strah pred gotovo smrtjo, in še vedno so pričakovali odločilnega dogodka, ki jih je imel pogubiti. Še le, ko se je začul klic: "Nevarnost je pri kraju!" in se je ta klic ponavljal večkrat, se je razvedril zdaj tu, zdaj tam kaki obraz. Bilo je pri brleči luči videti, kakor bi se ljudje drug za drugim probujali iz težkih sanj . . . Začelb je postajati čim dalje živeje, in ni trpelo dolgo, da se je tudi začul prvi smeh. Komaj je bila nevarnost pri kraju, že se je začela lotevati ljudij zopet lahkomiselna veselost, in bili so med potniki taki, ki so se zdaj norčevali iz drugih) radi tega, ker so bili v strahu, kakor bi se sami ne bili čisto nič bali. To je dalo povod raznim majhnim prepirom. Nekateri so začeli iz veselja, da se je bilo vse tako po sreči izteklo, celo piti in peti, tako da so tisti, ki bi bili šli radi že spat, na glas mrmrali ter zahtevali mir in red. Med tistimi, ki so si želeli počitka, so bili tudi Tonček, France in Jakob. Poiskali so si svoj kotiček in kmalu so spali vsi trije. Tudi strah utrudi človeka, zato so spali trdno in dobro. Da bi se mogla ponoviti nevarnost, na to nobeden ni več mislil. Zjutraj odpre prvi oči France. Danilo se je že. Skloni se po koncu in začne vleči na uho. Od časa do časa se je ponavljalo neko zateglo, čudno tuljenje, ki ga je bilo najbrž tudi vzdramilo iz spanja. S početka se kar ni mogel izpametovati, odkod ta glas, a naposled je izprevidel, da mora prihajati le iz ladje same. Toda kaj je to? Kaj takega še ni bil doživel na la-diji! Tuljenje je bilo prikrajšalo tudi drugim spanje, kajti drug za drugim so se začeli prikazovati potniki. Jakob, ki se je bil vzbudil kmalu za Francetom, je bil vsled nenavadnega glasu, ki mu je donel na uho, tako preplašen, da mu je sapa zastajala. Tisti pa, ki od vsega tega ni čisto nič slišal, je bil Tonček. Smrčal je tako, da se je zdelo človeku, kakor bi se hotel izkušati z onim tuljenjem. France in Jakob sta ga komaj spravila iz spanja, in sicer še le potem, ko so bili že vsi drugi na nogah. "Sanjalo se mi je, da me je riba požrla, in da igram harmoniko v njenem trebuhu," izpregovori, brišoč si oči. "I se ve, potem je pa umevno, da te je bilo tako težko spraviti po koncu," pripomni France. "Ha, naspal sem se pa le!" se pohvali Tonček ter se skobaca počasi na noge. VsJ trije gredo na to na krov. Tu še le zvedo, zakaj to tuljenje. Bila je namreč taka megla, da se ni čisto nikamor videlo, in zato je dajala ladija s takozvanim meničnim rogom znamenja v to svrho, da bi se mogle naproti vozeče ladije izogniti o pravem času. "Kaj, ta zna pa bolje trobiti nego naš pastir doma?" opomni Tonček. Bil je Tonček tudi danes jako razpoložen. Kakor je bilo včasi težko spraviti iz njega kako besedo, tako je pri drugih prilikah več govoril, nego je bilo treba. Tudi danes je delal vsakovrstne opazke. "Neumni pa so," reče zopet čez nekaj časa, "da se na tako široki cesti, po ka-koršni se vozimo mi, bojijo trčiti skupaj! To imamo pri nas pa že drugačne voznike, nego ti tukaj, ali ni res? . . ." Da>vodijo po širnem morju ravno tako pota, kakor po suhi zemlji, in da se prav mnogokrat zgodi, zlasti v temi in megli, da zadene ladija ob ladijo, tega Tonček niti slutil ni. Med prejšnjimi besedami Tončkovimi je bilo zazvonilo k zajutrku. Vse se obrne proti stopnicam, hoteč v spodnje prostore, ko strahovit sunek ladjo skoro prevrne ter povzroči, da popadajo potniki kakor snopje po tleh. Le tisti, ki se je slučajno oprijemal za kako stvar, se je obdržal na nogah, a tudi njemu je pretreslo ves drob. "Ob nekaj smo zadeli!" zakliče mlad človek. /Z drugo ladij'9 smo trčili vkup," pojasnjuje nekdo, in ta je imel prav. Angleški parnik "Cromatyshire" se je bil zaletel v njih ladijo, a odplul je brž naprej, ne da bi se bil brigal za ponesrečene. "Hitro, hitro!" pozivlje tretji. "Voda prodira v ladijo, in nagibljemo se že!" Toda nihče se ne gane, niti ta ne, ki je govoril in pozival. Vsem so bili otrpnili udje, in bilo jim je, kakor bi se jim po žilah pretakal težek svinec namesto krvi. Gledali so nekako neumno drug drugega in se čudili, ne da bi vedeli komu. Njih obrazi so bili bledi, izpremenjeni, da naravnost spa-čeni. To niso bili znaki navadnega strahu, to so bili znaki smrtne groze. Mnogi so se režali in smejali, a to je bil smeh blaznežev. Dve, tri dragocene minute so prešle, predno so se začeli zavedati ter misliti na rešitev. A zdaj se prične divji krik, vrvenje in drvenje. Nekateri so leteli dol si položili okrog života rešilne pasove, drugi so mislili na to, kako jih bode zeblo, če pridejo v vodo, in so se oblačili v trdnejšo obleko, a tretji so bili zopet tega mnenja, da se rešijo laže, če bodo imeli manj tibleke na sebi, ter so se začeli slačiti. Nekdo je prinesel na mesto, kjer so stali France, Jakob in Tonček, cel kup rešilnih pasov ter jih vrgel pred njimi na tla. "Vzemita." veli France Tončku in Jakobu ter si sam pripne brž en pas. A Tonček in Jakob se nista zmenila za njegove besede. Zadnji je bil še zmeraj ves trd in se je tresel tako, da si ni mogel pomagati z nobeno roko; Tonček pa je motril z njemu lastno hladnokrvnostjo, kako so odpenjali mornarji majhen čolniček ter ga začeli spuščati v morje. (Dalje) Poleg vašega naslova in imena je datum, kedaj vam na očnina poteče. Obnovite na-ronino pravočasno. Napačna j e misel1- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec Bom izkupil. G. Molek postane tupatam vrlo hud nad burbonci. Prav in mu pritrdim, kolikor so kaki burbonci slabi ljudje ali vsaj precej zarukani ljudje. Ako so v zmoti, je treba malo potrpljenja. Nekaj nekega fajta ima g. Molek z burbonci glede — znanosti. Menda je hauptburbonec Arthur Brisbane v imenu vseh burboncev znanost malo potisnil v kot, in nad tem je g. j Molek hud. Kdo bi ne bil, ako mu je resno za znanost? Nekdo je menda sprožil misel, da bi se morala prav znanost postaviti za mir in vsaj skušaii ga doseči. Menda pa j je Brisbane v imenu vseh bur-jboncev nad tem zavihal svoj |iios in menil, da se s kako znanostjo nikamor ne pride pri jkakem miru, in to bi bila krivica za vsako znanost, in nad ^ako krivico se zgraža g- Molek in bere levite tem burbon-cem. Do sem bi še šlo. Tu se malo pritaknem, pa bo bržkone hudo padlo m mojo prazno bučo, kakor je že navada pri vsakem, prepiru. Vsa čast vsaki znanosti, eksaktni znanosti, na svetilnik spada, ne v kak kot, pomaga znanost in naj pomaga, tudi pri miru naj po-maera, in Brisbane je najmanj v zmoti, ako meni, da bi pri miru ne pomaerala znanost. G. Molek ie mnenja, da so burbonci zoper pomoč no znanosti, ker npk.iko hočeioi delavstvo obdržati v odvisnosti'in , suženjstvu, v — džungli ga j hočejo imeti. Džunp-1. moč vir-1 je pomeni bivališče živali kjer1 vladasila močneišenra. vlada borba, Za obstanek, neiznrosna in neusmiljena borba. Hudobneži, ,ako ne pustijo priti človeštva iz tega džunela. G. Molek je z? rešitev iz teera, džungla. in zopet se strinjam, in potom — znanosti ie le moco-ča ta rešitev, nravi, in zopet mu pritrdim. Zdaj bo pa — padlo. G. Molek prišteva med zna- nost, baje neovrženo znanost, ekstno znanost tudi' — mate-l-ialistično naziranje o svetu in življenju. Snov,materija., to je vsa znanost, vse drugo je baje bavbav, mesta, mineštra, humbug in bluff. Po materialistični — znanosti je človek le ifnalo bolj razvita žival, je prišel iz džungla, od ali izmed živjali, nastane iz snovi in izgine s snovjo, tacol, ampak iz džungla mora človek vun, pravi, in edino sredstvo potegniti človeka in človeštvo je znanost, so najrealičnejše znanosti, znanstvene direkcije. Vse prav, ako ste vi mjaterialisti in ateisti z vašo golo snovjo na pravem, ako pa niste, se motite, če materializem ni i-esni-čen, ni nobena znanost, kako hočete z neznanostjo, zmoto, prevaro, neresnico človeka izvleči iz džungla, ko ga, po vašem, naravnost "znlan&tveno" z materializmom potiskate in podite v — džungle, med živali?? Tudi džungle je treba poznati, imeti znanost tudi o džunglu. Ako pa materialistično naziranje o — džunglu ne odgovarja resnici, toraj nikakor ni — znanstveno, kako naj taka neznianstvenost reši človeštvo iz džungla, Znanost je napredovala, naj bi še bolj napredovala, grdi so burbonci, če hočejo znanost potisniti v kot, povsod se mora znanost zaposliti, ker še smo prav hudo v džunglu, in vsaj do neke mere je mogoče priti iz džungla, popolnoma to ne bo mo-gočei tudi to je prav potrebna znanost, ampak če materialistično naziranje o svetu in življenju ni resnično, ni znanstveno, potem je s tem spod-naknjen vplivu resničnih zna- nosti temelj, ker ravno ta materializem potiska človeštvo — džungl, pa poživlja znanost, naj človeštvo iz džungla rešijo. Od upov in nad živimo. G. Molek meni: "Razvoj človeške družbe vodi v znanstveno direkcijo, katera iztrebi vojno in vsa druga socialna ter materialna zla s sveta tako gotovo kakor gotovo jutri izide soln-ce." Kako pa, če direkcija materialističnega naziranja ni — znanstvena, zmotna, napačna ? Upi so in nade, ampak dejanj, rešitve in iztrebljenja raznih zla ne bo. tako "gotovo kakor gotovo izide jutri sonce." Arthur Brisbane in burbonci gotovo niso na pravem, ako se protivijo vplivu znanosti, eksat-nih znanosti na vse panog§ človeškega prizadevanja, ampak če se materialistično in ateistično naziranje prišteva med — znanosti, ko objektivno ni znanstveno, ni resnično, ne bo rešitve, nikoli stalnega iztrebljenja socialnih in materielnih nedostavkov, nosi članek naslov: "Znanost ešuje človeštvo" toraj nikoli materialistična — neznanstve-nost. -o- DRESIRANE ČEBELE O dresiranih bolhah smo že slišali. Morda je kdo kje v kakem cirkusu dresirane bolhe tudi že sam videl. Sedaj pa poročajo 0 dresiranih čebelah. Te dresirane čebele pa ne bodo nastopale v cirkusu ampak bodo služle drugim resnejšim namenom. V čebelarskem zavodu v Moskvi so poskusili, da bi čebele privadili na določene rastline. Dajali so jim piti strup, v katerem so bili namešani vonji določenih cvetlic ali rastlin, da bi tako čebele pri nabiranju medu navadili na te rastline in na te cvetlice. Pravijo, da se je ta poskus na kratko razdaljo dobro posrečil. Ali pa bodo čebele tudi na daljše razdalje ubogale, to bo dokazala šele dolgotrajna preiskava. Te poskuse so izvedli zaradi tega, da bi bolj okrepili pra-šitev nekaterih koristnih rastlin. ŠIRITE AMER. SLOVENCA DR, J. E. uiwiiii ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAK! SLOVENCI! Kadar želite o. IETER.Y krasiti grobove svo-;iAi_r jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 1849 W. Cermak Rd. Chicago, III ANGLEŠKI MOLITVEMKl ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec: « THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE. Usnje, zlata obreza............$2.25 Usnje, rdeča obreza ................................................................................$2.00 COMMUNION PRAYERBOOKS. Tr