Potreba III. mestne deške šole v Ljubljani. (Govoril v seji občinskega sveta dne 25. vinotoka občinski svetnik Jakob Dhnnik.) Slavni občinski svet! a je prišel naš prečastiti gospod župan pred slavni občinski svet z vprašanjem o ustanovitvi, oziroma zgradbi IJL slovenske deške šole, gotovo ni storil tega brez opravičenega vzroka, zakaj njemu so kot predsedniku c. kr. mestnega šolskega sveta gotovo dobro znane razraere ljubljanskega ljudskega šolstva in kot tak tudi prav dobro ve, da so vse mestne šole do zadnjega kotička prenapolnjene. Temu v dokaz navajam le par slučajev. Na II. mestni deški šoli na Cojzovi cesti so izpremenili zaradi prenapolnjenih razredov že pred kakimi petnajstimi leti bivše garderobe v učne sobe. Taki sobi sta na tej šoli dve. Vsaka meri po 30 m2. Po § 8. rainisterijalnega ukaza z dne 19. mal. srpana 1875. 1. je potreben vsakemu učencu prostor 0*6 kvadratnih metrov. Ce bi ravnali pravilno, bi smelo biti v taki sobi približno le 18 učencev, v istini jih je pa 44! Oder te sobe meri 2*7 m2, a na odru je tabla, kateder, stol in prav tik table pa velika omara za shranjevanje šolskih potrebščin. Pri pisanju na tablo se mora vstopiti učenec zaradi tega, ker stoji omara tik table, proti desni ter piše takorekoč za sabo, namesto pred sabo; vrhu tega je pa vedno v nevarnosti, da ne pade v znak, sreca je le, v tera slučaju namreč, da stoje klopi tik odra, in bi ne mogel pašti nizko. Ge hoče priti učenec na svoj prostor, mora stopiti najprvo na oder in potem po zelo ozkem prehodu sredi sobe na odkazani prostor. Klopi so potisnjene po dve in dve skupaj do zidu; vsled tega ne raore priti učitelj s tretjim in četrtim učencem nikdar v dotiko, da bi mu kazal in popravljal naloge. Luč pada na šolsko tablo od zadej. Tabla se vsled tega blišči in učenci se vijejo na vse strani, da bi videli, kaj je pisano na tabli. Ventilacije ni nič; mislite si lahko, častita gospoda, kakšen je vzduh v tej sobi. To vpliva silpo slabo na zdravje učencev in na zdravje učiteljevo. Tudi za učitelja morarao skrbeti, da si v takih prenapolnjenih sobah ne kvari po nepotrebnem zdravja, ki je drago za njegovo družino. Pa ne samo z zdravstvenega, ampak tudi s pedagogiškega in didaktiškega stališča so prenapolnjeni razredi v veliko škodo učencem in učitelju. Učitelj se trudi na vso rnoč, da bi zadostil vsern zahtevam, a tega rau ni pri najboljši volji mogoče doseči in vsled tega ne donaša prenapolnjena šola učencem, oziroma staršera tistih koristi, katere pričakujejo od nje. S prenapolnjenimi razredi se preobkladajo torej učenci in ucitelj. Kako slabo vplivajo prenapolnjeni razredi in pa preobloženje učitelja z delom na zdravje učiteljevo, o tem se je razpravljalo na letošnjem shodu naravoslovcev v Diisseldorfu. 0 tem predmetu je poročal ravnatelj Dahn iz Brunšvika. V ta naraen je razposlal na 50 učiteljskih zborov vprašalne pole. Na podstavi odgovorov na ta vprašanja je prišel do zaključka, da vplivajo prenapolnjeni razredi zelo slabo ne sarao na zdravje učencev, ampak posebno še na zdravje učiteljevo. Učiteljevo delo je tnučno. Ravnatelj Dahn je dokazal, da dočaka od 1300 učiteljev iz provincije brandenburške kotnaj 40 učiteljev šestdeseto leto starosti! Le redkokdaj doživi kak učitelj sedemdeseto leto! V provinciji pozenski sta od 2119 učiteljev dočakala le dva petinšestdeseto leto! S peti npe tdesetim letoni je delavska raoč z delom in učenci preobloženega učitelja izžeta! O vzroku temu pravi omenjeni ravnatelj doslovno: »Schuld an diesem Ubelstand ist, dass den Lehrern nach und nach zu viel aufgepackt worden sei. Durch eine falsche Sparsamkeit sind die Classen zumeist ttberfullt! Der Lehrer kann dadurch naturgeraass nur mit der grossten Anstrengung das vorgeschriebene Pensurn bewaltigen. Von einera erziehlichenUnterrichtkannliberhaupt keine Rede sein." Iz tega je razvidno, častita gospoda, da so prenapolnjeni razredi v veliko škodo šolstvu, a učitelja pa spravijo v prezgodnji grob. Reklo se mi bode morebiti, temu nedostatku na drugi raestni šoli se pride lahko v okorn, če se škartira voditeljevo stanovanje ter izpremeni v šolske sobe. Jaz bi protestoval proti terau in žal mi je, da tudi voditelj na I. mestni šoli nima stanovanja v šoli. Voditelj je odgovoren za šolsko poslopje; če pa nima stanovanja v šoli, pa tisti čas, ko ga ni v šoli, ponoči ali med počitnicami, ni nobenega pravega gospodarja v šoli, vsled česar poslopje večkrat kakorkoli že trpi. Cestokrat raora občevati voditelj tudi s strankami, a vedno pa ne more sedeti v pisarni; če pa stanuje v šoli, ga najdejo stranke lahko v stanovanju. V tisti dobi, ko se je gradilo poslopje I. mestne šole, je počil glas: Voditelj ne sme bivati v šoli zaradi nalezljivih bolezni v družini, katere bi se lahko prenesle na šolske otroke. Dandanes na to nihče več ne drži, saj se napravi lahko v voditeljevo stanovanje poseben vhod. Letos se gradi novo giranazijsko poslopje in ravnatelj bo imel tudi svoje stanovanje v njem in sicer s posebnira vhodom. Ko bi bilo kaj nevarnosti zaradi nalezljivih bolezni, bi učna uprava tega gotovo ne privolila. Na realki in na učiteljišču imata ravnatelja tudi stanovanje v šoli, in vendar ni bilo nikdar slišati o kaki nevarnosti za zdravje učencev vsled tega. I. mestna šola je menda edina šola na Kranjskem, v kateri ni voditeljevega stanovanja in če bi bilo le mogoče, bi bil jaz koj za to, da se popravi ta nedostatek in nikdar bi pa ne bil za to, da bi se škartiralo voditeljevo stanovanje na II. raestni šoli na Cojzovi cesti. Take so torej razmere na II. mestni šoli; preidimo sedaj k I. mestni šoli v Komenskega ulicah. Gospod poročevavec šolskega in finančnega odseka povdarja, da so vsi razredi prenapolnjeni in da ni nič več prostora za učila. V ta namen priporoča, da bi se prizidalo severnerau traktu šest sob, češ, za par let bo že pomagano. Jaz sem, slavna gospoda, odločno proti temu prizidku. Prizidek bi veljal okolo 30—40.000 gld. Kakor born pozneje dokazal, priraste v Ljubljani vsako leto nad sto šolskih otrok. V treh, štirih letih bi bile te sobe zopet polne in bili bi tam, kjer smo danes: zidati bi morali tretjo mestno šolo in denar, ki bi ga izdali za prizidek — ne oziraje se na to, da bi se s prizidkom pokvarilo sedanje krasno šolsko poslopje — bi bil izdan po nepotrebnem. Pa tudi ne verjamem, da bi šolsko oblastvo privolilo ta prizidek, kajti že sedaj je na tej šoli enajst razredov in v par letih bi jih bilo pa petnajst, ali pa še več. Ljudska šola s toliko razredi bi bila nekak »unicum" v Avstriji. To bi se reklo, šolskega voditelja preobkladati z delom in ga trpinčiti ter mu kopati prezgodnji grob. In kaj bi bili na boljem, gospoda raoja, s tako šolo? Voditelj bi moral zanemarjati vodstvo, ali šolo, ali pa oboje skupaj. Kdo bi imel škodo? Nihče drugi, kakor otroci, oziroraa davkoplačevavci. (Občinski svetovavec g. dr. Požar kaže s prstom na poročevavca, g. ravnatelja Senekoviča.) Gospod tovariš dr. Požar kaže na g. ravnatelja Senekoviča, češ, ta iraa tudi toliko razredov na gimnaziji. Ali, gospoda moja, treba je pa poraisliti in jemati v poštev, da iraa gimnazijski ravnatelj svojega pisarniskega adjunkta, ki mu poraaga opravljati pisarniški posel in vrhtega iraa samo 3 do 4 ure pouka, dočim voditelj na 1. raestni deški šoli nima nikakega pomagača in poleg tega še 24 ur šole. Ze ti vzroki ne govore za prizidek, arapak za III. mestno šolo. Na podstavi števila otrok, ki pohajajo I. in II. mestno šolo, oziroraa števila razredov, ki jih iraata te dve šoli, govori pa tudi zakon za ustanovitev nove šole. Na obeh teh šolah obstoje vzporedni razredi že po 10 in nekateri še več let; § 12. zakona z dne 29. malega travna 1873. 1. pa pravi: ,,Šolo, katera je bila že pet let prisiljena, večje število svojih letnih stopinj ali razredov ločiti v vzporedne razrede, je po preteku tega časa ločiti takoj v dve šoli." Seveda, častita gospoda, šola stane denar, in raarsikdo pravi, da je prepričan o potrebi tretje mestne šole in bi prav rad glasoval za njo, ko bi imeli le denarja. Jaz pa pravim, če ga ni, ga moramo pa dobiti in poprej se morarao odpovedati vsemu drugemu, kakor pa šoli. »Denar, izdan za šolo, ni zavržen, ampak je plodonosno naložen.a Te besede je govoril v lanskem zasedanju deželnega zbora kranjskega mož blagega spornina, prerano urnrli poslanec Viktor Globočnik. In ko je neki poslanec katoliške-narodne stranke priporočal g. deželnemu predsedniku, naj bi deželni šolski svet bolj štedil z razširjanjem že obstoječih šol in še bolj z ustanovljanjem novih šol, češ, da dežela ne raore zmagavati tega bremena, mu je odgovoril Nj. ekscelenca baron Hein: »Stroški za šolo so neizogibni in Še daleko nismo tam, kjer bi raorali biti." Gospoda moja, tudi v Ljubljani še nismo glede šolstva tarn, kjer bi morali biti in tudi stroški za ljubljansko šolstvo so neizogibni. To hočem dokazati še z naslednjimi številkami, ki kažejo, kako raste leto za letom število šolskih otrok. Leta 1889. je obiskovalo mestne šole 1998 dečkov in 1609 deklic, skupaj torej 3607 otrok. Koncem letošnjega šolskega leta je pa bilo 2246 dečkov in 2337 deklic, skupaj 4583 otrok. V devetih letih je narastlo torej v ljubljanskih šolah 976 otrok, vsako leto torej povprečno 108 otrok. Očividno je, da bi bil v par letih prizidek na I. mestni šoli napolnjen in bi se nikakor ne mogli izogniti III. mestni šoli. Poglejrao še, kako so se razširjale v zadnjih devetih letih obstoječe mestne šole. I. mestna šola je imela 1889. 1. 8 razr.; danes iraa 11 razr. 11- n » » i) « n » n iv n Slov. dekl. „ „ „ 6 „ „ 11 „ Uršulinska „ „ „ 11 „ „ , 13 , N. deška „ „ „ 1 „ „ 5 „ N.dekliška „ „ „ 3 „ „ „ 8 „ Barjanska „ „ 1 „ „ „ 2 „ Marijanišče „ „ 2 „ „ 4 „ Lichtenth. „ „ „ 3 „ „ „ 8 „ Pred devetirni leti so imele torej Ijubljanske mestne šole 44 razredov, danes jih imajo 71; prirastlo je torej v de- vetih letih 27 razredov, ali na leto povpročno 3 razredi. Ge pomislimo, da so vsi razredi raestnih šol prenapolnjeni do zadnjega kotička, govore te številke dovolj jasno za potrebo III. mestne deške šole. Pa še nekaj, gospoda raoja! Mi vsi, kar nas je tu, zastopamo napredne ideje ter srao pristaši napredne stranke. Kot taki moramo pa tudi skrbeti, da si tudi šolstvo tako uredimo, da bo odgovarjala ta uredba naprednira idejam. Poglejmo si n. pr. ljubljanske šole katoliško - narodne stranke. Šola v Lichtenthurnovem zavodu je glede notranje oprave in glede poslopja samega najvzornejša šola na Kranjskem. Schulvereinska šola je tudi vzorno opravljena ter ne sprejema nikdar več otrok v en razred, kakor določa zakon in šolskozdravstveni predpisi. Prav tako je tudi z vadnico. Zato se ne sraerao preveč čuditi, če pošilja marsikak naprednjak svojega otroka v te zavode, naraesto v prenapolnjene in zakonitirn higijeničnim predpisora ne zadostujoče slovenske mestne šole! To so torej nagibi in vzroki, ki so me prepričali o potrebi III. raestne šole. Želim pa, da bi bil tudi slavni občinski svet tako prepričan o tej potrebi kakor jaz ter se natančno informoval o razmerah ljubljanskega ljudskega šolstva; zato ne stavim še danes predloga o zgradbi III. mestne deške šole, arapak predlagam sledeče: 1.) Magistratu se naroča, da izposluje potem c. kr. mestnega šolskega sveta natančnih podatkov in dokazov o potrebi III. mestne deške šole. (Sprejeto.) 2.) Ti podatki in dokazi naj se cimprej predlože občinskemu svetu s pri mernimi nasveti in predlogi. (Sprejeto.) 3.) Preko predJoga šolskega in financnega odseka glede prizidka na I. mestni šoli se preidi na dnevni red. (Odklonjeno.) Ustavoznanstvo. (Spisal Fr. Orožen.) N. Šolstvo. 2. Okrajni šolski svet. (Dalje.) krajni šolski svet irna višji nadzor nad ljudskimi šolami v dotičnem šolskem okraju. Šolski okraji na Kranjskem se strinjajo s politiškirai okraji, kar zadeva njih okoliše. Na Stajerskem n. pr. se strinja šolski okraj s sodnijskira okrajera. Mesta s posebnim obČinskira zakonom ali statutom (n. pr. Ljubljana) so poseben šolski okraj. Člani okrajnega šolskega sveta so: a) Predstojnik politiškega okrajnega oblastva kot predsednik. b) Eden duhovnik za vsako tistih verozakonskih družeb, katerih dušno število znaša v okraju črez 2000. Izvolitev gre škofijskemu oblastvu, oziroma senijoratu. c) Dva zvedenca v učiteljstvu, katera se izvolita od okrajne učiteljske skupščine. d) Dva uda, izvoljena od okrajnega zastopa; kjer pa okrajnih zastopov ni, voli dva uda deželni odbor. Predsednikovega namestnika voli okrajni šolski svet. V mestih s posebnim statutom so Členi mestnega šolskega sveta, ki ima področje krajnega in okrajnega šolskega sveta : 1. Predsednik je župan ; njegov namestnik v raestnern magistratu njega nadomestuje tudi v predsedništvu niestnega šolskega sveta. 2. Vsaka verozakonska družba, katere dušno število šteje črez 500 duš, ima v zastopu po enega duhovnika. 3. Učiteljska skupščina raestnega šolskega okraja voli iz svoje srede dva uda. 4. Občinski zaslop voli iz svoje srede ali izmed drugih dva uda. 5. Šolski nadzornik mestnega šolskega okraja. Okrajni šolski svet se shaja najmanj po enkrat v mesecu k rednemu posvetovanju. Ge treba, pa se skličejo izredne seje. Za veljavno sklepanje rnora biti pričujoča večina udov. Pritožbe zoper razsodbe okrajnega šolskega sveta gredo na deželni šolski svet. V nujnih slučajih sme predsednik neposredne naravnave narejati, pa si raora v najbližnji seji pridobiti privolitev okrajnega šolskega sveta. Minister za bogočastje in nauk imenuje za vsak okraj enega okrajnega šolskega nadzornika za dobo šest let in tam, kjer bi posebne okolščine to zahtevale, tudi več šolskih nadzornikov. Včasih pa ima okrajni šolski nadzornik po več šolskih okrajev. Nadzor nad učenjera veroznanstva ne spada pod okrajnega šolskega nadzornika, arapak pod višjo cerkveno gosposko. Okrajni šolski nadzornik ima dolžnost, šole občasno obiskovati in ogledovati On ima pravico. v didaktično-pedagogičnih stvareh nasvetovati in opažene napake odvrniti. On tudi vodi okrajne učiteljske konferencije. Okrajni šolski nadzorniki imajo dajati o svojem poslovanju okrajnemu šolskerau svetu poročila, katera se morajo predlagati s sklepi, zarad tega narejenimi, vred deželnemu šolskemu svetu in ta pošilja posebna poročila ministerstvu za bogočastje in nauk. Okrajni šolski nadzorniki dobivajo za svoje poslovanje splošni znesek iz državnih pomočkov. Okrajnemu šolskerau svetu in okrajnemu šolskemu nadzorniku gre častni naslov »cesarski kraljevi". 3. Deželni šolski svet. C. kr. deželni šolski svet je najvišje šolsko oblastvo v deželi in sicer za ljudske in raeščanske šole, učiteljišča in vadnice, srednje šole (gimnazije, realne gimnazije in realke), kakor tudi za vse v obseg istih spadajoče privatne in posebne učilnice, v kolikor te stoje pod najvišjim vodstvom ministerstva za bogočastje in nauk. Deželni šolski svet kranjski obstoji: 1.) iz deželnega načelnika, ali namestnika, od njega imenovanega, kot predsednika; 2.) iz dveh poslancev deželnega odbora; 3.) iz enega poročevavca za upravne in gospodarstvene šolske zadeve; 4.) iz deželnih šolskih nadzornikov; 5.) iz dveh katoliških duhovnikov; 6.) iz dveh udov učiteljskega stanu; 7.) iz enega poslanca občinskega zastopa ljubljanskega. Pod številko 3, 4, 5 in 6 navedene ude imenuje cesar. Opravilna doba pod številko 5, 6 in 7 oraenjenih udov traja šest let, opravilna doba odposlancev deželnega odbora se pa ravna po času raandata deželnega odbora. Udje učiteljskega stanu dobivajo opravilno pristojbino iz državnih novcev. Deželni šolski svet nadgleduje nad okrajnirai in krajnirai šolskimi sveti, ima na skrbi in vodi učiteljišča in k njim spadajoče vadnice. Nadalje potrjuje ravnatelje in učitelje na srednjih šolah, vzdržanih po občinskih poraočkih, varujoč posebne pravice, katere gredo občinara, družbam in privatnim osebam; tudi izreče svoje rnnenje o učnih crtežih, učnih pomočkih in učnih knjigah za srednje in strokovne šole in daja letna poročila o stanju vsega šolstva v deželi na ministerstvo za bogooastje in nauk. Vseučilišča in višje šole sploh ne spadajo v področje deželnega šolskega sveta. Seje deželnega šolskega sveta so ali redne ali izredne. Zadeve, zastran katerih se mora storiti katera razsodba ali izročiti ministerstvu za bogočastje in nauk katero innenje ali nasvet, se obravnavajo zborno, vse druge zadeve se pa rešijo pod osebnim odgovorom predsednika, kateri inora v vsaki seji naznaniti deželnemu šolskemu svetu naravnave, narejene v tem času. Pritožbe zoper razsodbe deželnega šolskega sveta gredo na ministerstvo za bogočastje in nauk. Vlagati se raorajo pri deželnem šolskera svetu in iraajo odložno moč, če se to zgodi v 14 dnevih po razodefcju izpodbite razsodbe. V nujnih slučajih utegne predsednik narediti neposrednje odredbe, a mora v najbližnji seji si dobiti privolitev deželnega šolskega sveta. Deželnih šolskih nadzornikov posebni poklic je, imeti naravni vpliv na pedagogično-didaktične zadeve šol po občasnih ogledih, voditi preskušnje, čuvati nad poslovanjem šolskih ravnateljev, krajnih in okrajnih šolskih svetov itd. Deželni načelnik pa sme za posamezne slučaje izročiti opravila te vrste tudi drugira udom deželnega šolskega sveta. Nadzorniki dajejo zastran tega svojega poslovanja poročila deželnemu šolskernu svetu, kateri zopet poroča ministerstvu za bogočastje in nauk. D e ž e 1 e Dolenja Avstrija  Gorenja Avstrija  Salzburško  Tirolsko  Predarelsko  Koroško  Štajersko  Kranjsko  Trst z okolico  Goriško in Gradišče . . . Istra  Dalmacija  Geško  Moravsko  Šlezija  Galicija  Bukovina  Skupaj . . . Š t e v i 1 o >cc > •" s 22 14 10 19 13 11 13 11 10 8 10 33 20 14 19 13 240 •C * > ^ M O 2 11 6 2 8 1 54 |.s. 28 14 5 26 3 8 68 12 12 13 93 38 10 76 10 416 '«j N m 11 3 22 3 14 18 I14 10 80 47 7 54 11 331 (Dalje prili.) |||^