I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. JO kr. V Ljubljani 31. oktobra 1888 O b s e g : Nazn iu snopsa u izglas. Zemljepi Na odopi Kako zeleniad hraniti obrazi Politične stvari O sodih za vino. Naši dopisi Razne Novičar. v» reci Nasledki ke stvari bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto ni podkovski šoli ljubljanski se in mescvnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do- vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in bode prične 1. dne januarja 1889. leta. poukom v podkovstvu je združen živinskega in mesovnega oglednika. Jos. Fr. Seunig ? tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati : 1. S spričevalom, da se je pri kakem kovaču izučil za kovaškega pomočnika; 2. z (iomo\inskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. podpredsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleivveis začasni vodja podkovske šole. dn Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile 27 in 28. aecembi t. > in sicer 27 decembra Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti . ubožni list, 2. spričevalo o poštenem vedenji, in podkovske šole. 28. decemb šole iz podkovstva pa za učence podkovske in mesa. Kovači, kateri ogledovanja klavne živine in se naj se ogla 3. potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške cembra t. 1. hočej podvreči tej skušnj pr podpisanem vodstvu do 15. dne de pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c kr. kmetijske družbe v Ljubljani. a Šola traja do konca decembra 1889. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 25. oktobra 1888. Dr. Karol vitez Bleivveis. skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske majhno plačo v za knjige. Stanovanje dobodo učenci šolski hiši. Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Kako zelenjad hraniti. Zelenjad pobirajmo raz grede od spomladi do poletja, in sicer, kadar je najbolj razvita. Popolnoma naj Sveže ne moremo malo dlje vztraja v pa dozore samo jesenske rastline, zelenjadi po leti dolgo ohraniti, prav hladnem prostoru, n. pr. v ledenici. Zel en j a katero spravljamo jeseni v zimske shrambe ? Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo moramo dobro očistiti vsake nesnage ter nepotrebnega v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih listja. vodo pa izperimo rastline šele, predno jih ra 350 bimo. Koreninskim rastlinam odrežimo listje tik gomolje štom če ga imamo če ne, pa s kalnim vinom Kdor tako da še lehko poženejo zimski shrambi nai bodo rastline zavarovane ravna tako z novim kazi v njem vino. sodo ni se mu bati, da se iz- proti mrazu in toploti ter proti vlagi Če pa iztočiš vi iz soda in nimaš naliti Zavarujemo jih pa tako g* i treba da izmiješ i njega vse več vinsRe ostanke Ako ni bilo druži v vino, bode zadosti, če ga Na piano druge tako zemlj da so položimo rastline drugo poleg izpereš nekolikokrati s čisto vodo Če je pa bilo še korenine jim obrnene navzdol UlUgC taau, ^ ------- pokrijemo jih z listjem in ob hudem mrazu tudi droži Tudi tedaj je reba vanj s četjo (krtačo) ali z verigo. : moči po zunanji strani se omije sod iu koliko z mlj osuaži. Potem pa ga postav tako da izteče vsa voaa Okoli kola, zabitega v tla in s slamo ovitega, na- Na zadnje ga še zažveplamo in trdno zabijemo ložimo zelenjadi na kup v stožec kakor sem gori povedal Kup pokrijemo 5 iz njega, da ostane žvepleni dim v njem Tak sod ostane ti potem več mesecev vinski in Glavnato elj zložimo na zemljo, ki je s slamo treba ga j le še sem ter tja žveplati, če ostane več me pokrita, in sicer na kup ki je za dve do tri glave secev prazen Ako pa hočeš zopet vanj dejati vina visok Kup pokrijemo kakor sem uže povedal, izmij ga s čisto vodo in zažgi mu malo žvepla i da se okoli njega pa redimo jarek po katerem se od- prepričaš, če ti ni poleg vse krbi še vendar le kaj te deževnica lenjadn plesnil klet prenesemo ob kopnem le tisto Kedar je bilo vino na pip in je dalj časa teklo zelenjad, katero menimo kmalu porabiti Klet bodi zgodi se rado i da na konci „cikne u 1 to pa daj sicer hladna a zmrzovati ne sme v njej t ter mora sodu cikast okus, in treba je tak sod še poseb tudi dobro za prezračevanje prirejena biti lenjadi, ki je v Listje tiste ze- izprati Ako ni bilo tako vino dolgo v sodu, zadostuj kleti z zemljo ali peskom prisuta če ga nekolikokrati izplaknem moramo p stranjevati ridno prebirati in 5 kar je gnilega, od- je treba • • pridejati ekaj z vrelo vodo, sicer pa dobro sode in sod potem žveplati. Ko bi pa že močno bil cikav, tedaj ne kaže suhe shrambe spravljamo osobito čebulo m drugo nego da izbijem sodu dno na eni strani in vli česen Čebulo ali česen moremo vsekakor mraza jemo vanj nekaj špirita ter ga zazgemo Dno pa v tem ati Ako shramba nima oken, položimo čebulo zopet zakrijemo na lehko Cemu žveplanje? Poleg na slamo ter jo ž njo tudi pokrijemo vse skrbi, ki jo ima človek za sode, zgodi se vendar časi da kateri sples ali dobi kake druge glive vase. Ako ostanejo te v sodu in emo vina na nje izkazi se ? in ni ga mogoče spraviti v denar j in še doma sa o sodih za vino Pij o z nevoljo Kedar pa zažgemo žveplo v sod Najbolje sode napravljati iz hrastovega lesa zveže se žveplo s kislikom, in napravi nekaj pa se je izpremeni v žveplo ? se neka sokislina kislino, in ti dve biti pa mora popolnom zdrav. Ce je le količkaj pirav » ni za dolgo to rabo. Ako pa je zdrav, tedaj trpi sod iz njega če ravnamo ž njim, kakor je prav. Jemljejo pa ukončata glivice. Nekaj pa jih umori tudi to, da nimajo kislika, brez njega pa ni življenja, tudi gli je zato konec tudi kostanjev les 9 in ni slab sod iz njega, toda boljši Tudi žveplati moramo prav Sod mora biti trdo je že sod iz hrastovega lesa Borov smrekov les pa žveplo, ko izgori, ne sme kapati v sod, ampak ni dober za sode Premehek je in za to hitro zgnije, pa tudi vinu ne služi dobro. Vsakdo zna, da v nov sod ui vlivati vina, predno ga ne pripravimo za to. Hrastov les ima namreč nekak nabit, in potegniti ga treba zopet i v sodu, raztopi se v vinu Slednjič se zabije sod in sedaj njega. Ako ostane tak ogorek in vino dobi neprijeten okus. Ines lehko čaka da novega 1 rujnega vinca vanj » ne da se ti izkazi v njem okus po čreslovini 9 katere je veliko v njem i dobi tudi vino nekakšen okus, ki nam ne ugaja vrhu pa še izpremeni iu zato Po n SI. Gosp u vinu barvo belo v takem sodu precej potemni Ako ti je torej vliti novega vina v nov sod nalij v posodo poprej vrele vode, in dobro j Če prideneš kropu žveplove kisline vrele vode ne bode še zadosti, bode enim potom pa ampak vlij je 4 do 5krat, Razne reči * Kako se z mahom zaraščene senožeti očistijo? potem pa njem deni čiste vode v sod ter jo pusti čez noč v namen smo slišali uže mnogo pripomočkov koro Drugo jutro potem izliješ staro vodo iz njega, in to delaj toliko dni, da postane voda popolnoma čista in brez kacega okusa. Naposled pa zakuhajmo sod z mo- vsi so predragi ali pa pretežki nam bo prizadelo Malo dela in stroškov če uomo tako le ravnali. Precej ko dobro skopni sneg in se zemlja malo otaja po vrhu 351 prevlecimo z mahom zaraščene senožeti z železno brano. Ona izruje iz zemlje mnogo mahu, ki se potem na kup spravi in sežge. Če ponovimo to delo vsako pomlad, bode mah v malo letih z naših senožeti popolnoma iz-trebljen. Kedor ga pa hoče v dveh letih s svoje seno- moko o pre- neko- Podučne stvari. žeti iztrebiti, naj jo spomladi z neugašenim v zdrobljenim apnom poštupa dobro z železno bra vleče nab mah sežge in senožet 9 če mogoče liko z gnojnico zalije. Namesto apna se tudi gips prav dobro obnese. Da po senožetib, ki so z mahom zaraščene, ne raste rada trava, to ve vsak kmetovalec. Take senožeti so večinoma mokre in prav zato jim posebno ugajata apno in gips. Kedor ne verjame našemu nasvetu naj poskuša to, kar priporočamo, na manjšem prostoru Če bode tako ravnal, popravil bo dotični kos senožeti v prav kratkem času. , ki žre jajca. Znano je, da redimo kure Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje) 89. Ob poljedeljstvu v obče. novim življenjem so se prikazale tudi nove potrebe vsake vrste, in zato si je človek hišo postavil. Hiša in obitelj ste postali temelj občini, temelj urejenemu državnemu življenju, in ste porodili ljubezen domo- tedaj, kedar se je ta temelj postavil vinsko. Še začele so se v človeku razvijati plemenitejše in uzvi šenejše težnje, a vse do tedaj Je merilo človeško * zato Kura, da d<-bivam* i od njih dokler žive, jajec, in da imamo ked; ar 1 okusnega m-si. jzospodiuja zakolje, še bolj ali manj kuram, vsaj nekaterim, diše isto Ali delo samo na to, da zadovolji svoje vsakdanje, rekli bi živalske potrebe. Z vzgojem žitaric se je vzdignilo blagostanje celih narodov, in samo ob tem blagostanju so se mogle razvijati znanosti in umetnosti. To nam tako kakor nam j t ca. ter jih rade žro, puščajoč nam dovolj spričujeta Egipet in Grška. Če pregledamo zgo samo luščinje. To ni u<>bem g »spodimi po volji, iu gotovo bi rade vedele za kako sredstvo, da jim cdpra* vijo to razvado. d(>viro vseh narodov, povsodi se hočemo prepričati i koliko blago je delovalo poljedelstvo na življenje in razvoj njihov. Dokler je kako pleme kočevalo, toliko časa je je sila za hrano gonila na vojske, klanje in Ali pa je tako sredstvo? Po navadi ga ni, da od- plenjenje. Ali kakoi hitro se je modri in izkušeni praviš kuri tako samopašno razvado. Najboljše sredstvo je taki kuri nož toda nekatera kura je veliko vredna ljudje vati. potili, da zgradi hiše, da začne polj obdelo naselil se je v njegovej sredi mir in zadovoljnost ali že zato, ker ie posebnega plemena, ali pa zato, ker in ubojno orožje, s katerem je do slej napadalo in ubi-rada nese; take je sevega škoda zaklati. Njej pa kaže jalo, ostalo mu je samo v obrambo proti napadanjem posebno jajce pripraviti. Napravi se ji pa tako le: Na- divjih tujcev. Veliki in blagoslovljeni predeli, na katerih vadno jajce se predere in izpihne; potem se vlije skozi je komaj pest ljudi mogla živeti, podajali so sedaj dovelj luknj > gorušične tekočine, in če ji še kaj boljšega pri- hrane gostemu stanovništvu. na svetu uže malo plemen, katera bi voščiš, prideni še nekaj popra tekočini. Tako jajce za- Danda delaj ter ga položi potem na kraj je sicer gnezdo za jajca. Kura seže ti željno po njem ter ga nakljuje in pije ono zmes. brez poljedelstva živela, pa tudi taka plemena, kjerkoli prihajajo v dotiko z naprednejšim svetom, odmah spoznajo, kako so slabi kako jim brez gospodarstva ni obstanka. Ta potreba se prav lepo zrcali v prekrasnem nago-skusi pa še potlej drugi in morebiti tretji krat, in če voru nekega glavarja kočevniškega plemena v severnej najde vselej tako prijetno tekočino v jajci, popusti ti Ameriki, ki nam ga je priobčil Crevecoeur. Ali ne brž ko ne popolnoma svojo samopašno razvado. Lehko sodiš, da ji ne bode ljuba prvi krat; po- vidite, rekel je glavar svojim soplemenikom, „da beleči « SI. Gosp. * sebe, Zoper spečenino. Kdor ima nesrečo, da speče kar se tu in tam nameri, otroka s kropom ali ali s čim drugim, povemo mu nekaj pripomočkov. Na drgne se navadnega mila > polije po njem malo vode ter oboje umesi. S to zmesjo se namaže kos platna na debelo času. ter položi na rano. Bolečina odjenja v malem , če se pa ponovi, dene pa se še nova taka obveza, pa bode počasi čisto dobro. Ako storiš tako hitro, kadar se še opečeš, ne bode še celo mehurčkov. Če si pa se prav v živo opekel, prideni pa milu arnike. žive ob zrnju, mi pa ob mesu. Za meso treba več kot 30 mescev, da doraste, in je tudi redko. Ali ne vidite, da se belcem vsako zrnje, ki je v zemljo vržejo, dejal bi stotero vrača? Meso, ob katerem mi živimo, ima štiri noge, da pobegne, a mi samo dve, da je vlo-vimo. Ali ne vidite, da zrnje ostane ondi, kamor je belci posejejo, in da lepo raste ? Zima je nam čas težav- nega lova. a belcem je čas miru in počitka. Radi tega imajo toliko dece, in žive dalje od nas. Zato pravim vsakemu ki me hoče poslušati: preden bodo cedi v našem selu od starosti se posušili, lu preden bodo SI. Gosp. u nehali javori po dolovih sladora dajati, uničiti hoče pleme, ki zrnje seje, mesojedce, ako se sami lovci ne odločijo, da začno zrnje sejati." Koliko modrosti in izkustva v teh besedah! Vsi časi in vsi narodi so se morali prepričati o nj ihov »52 istini, in kjer so do tega prepričanja došli, tam so se govrstnejša uporaba zemlje in njenih proizvodov, upo tudi blagostanju vrata odprla. Povest vseh narodov raba strojev, vse to so pridobitve znanstvenega dela. brez izjeme priča nam, da je poljedelstvo bilo vedno No kedaj in kako se )e začela prva kultura žitaric, temelj narodnemu blagostanju državnemu obstanku poljedelstvo. SI smo pa še poljedelstvo Ljudstvo seje neprestano množilo, ali še vedno seje nahajalo dovelj nenačete zemlje. Toda nastopili so drugačni časi, in treba je bilo pomisliti, kako se hoče privezalo k uji najstarejša nomadska plemena m ljudi združilo v drža dnice. Ker se šele z državnim urejenjem začenja povest, toraj je po vsem da temu pomagati. Od prastarih časih se je delalo m prvi početeK in osuuteK poljedelstva sega v ono dobo sejalo vedno po enem kopitu. Kar je oča znal je naučil sina. Novotarije in zboljševanj ? tisto o katerej nam povest pripovedovati ne Osnutek so počasi ta se skriva si pot krčile. Ni temu bilo vselej neznanje krivo več bojazen, » tem ste) ; n t m tedaj Pravlj v ajdavuejšo prešlost, v najgo in pripovedke starih narodov j in nezaupanje. Še le s početkom našega katere so pesniki raznovrstno olepšali, pripovedajo, da stoletja se je učinil prvi odločni korak k napredovanju poljedelstva. Do tlej je bilo poljedelstvo prosto, težaško so sami bogovi prišli neba da so ljudi poljedelstva katero znanost ni rokodelstvo, bilo je pastorče marala. Ali sedaj je vzela znanost tudi poljedelstvo v svoje okrilje in kmalu so se pokazali blagoslovljeni naučili. Grškej obdarila T Indij bil sam Brahm, v Egiptu Izida v Demetra, a v Rimu Oerera, ki je ljudi v žitom Kitaju je bil velik moder cesar začetnik poljedelstvu, a Peruvauce je poučil sam Inka Vse te plodovi te skrbi in strežbe Glasoviti učenjaki Thaer, pripovedke nam samo potrjujejo ono j da je osnutek Davy Saussure so spoznali, da je poljedelstvo samo No ta ena veja prirodnih znanosti > in da ono more napre oovati samo z znanstvenim raziskovaujem vanjem. Zasluge teh mož hoče spominjati i preuče- hvaležno poljedelstva starejši od same povesti ljudske, negotevi odgovor nas pa vendar ne zadovoljuje; človek bi rad vsaj pobližema znal koliko je staro naše poljedelstvo. Da si je kultu človečanstvo vse čase. Za njimi so se spustili še mnogi venda ni dvojb ra bili da je drugi istem času so se začele bujno razvilati vse zelo raznem času iu po se začela v najstarejšej dobi, goj raznih bilin se začel v znih krajih. Najstarejši spo- veje prirodnih naukov, ii uma so prišle sedaj na mnogo pridobitve človeškega korist poljedelstvu. Kemija pri Gizehu se minik ob vzgoju bilja imamo z Egipta piramidi haj slika ki nam predočuje vzgojene nas je poučila, kakošen je sestav zemlj in kakošna smokve. Kedaj je bila ta piramida zgrajena, tega za je hrana, ki jo biline iz zemlje srčejo. Ona nas je upo- gotovo ne znamo, povestničarji se no morejo zediniti tila s čim moremo nadomeščati zgubo, ki jo je setev iz zemlje potegnila, s čim moremo opešano zemljo poživiti. Botanika nas je upoznala z notranjim življenjem Recimo, da so bile piramide zgrajene okoli 2000 Kr tedaj stoje Pr. uže 4000 let. No narod, ki je zgradil tako veličanstvene spominike moral biti užo dobro biline, ter nam pokazala njene potrebe. Pa tudi coolo- urejen in / _ « • ti i visoko naobražen. V takem narodu je moralo meteorologija so doprinesle svoje mnogo učene glave gija, fizika predku umnega poljedelstva. Kar so začele in nadaljevale, tisto je sijajno Liebig. Dokazal je, pa tudi prodrl je z dokazom poljedelstvo prava in čista znanost na poljedelstvo uže lepo vesti > in zato ni dvojbe, da je v Egiptu poljedelstvo še nekaj stoletij starejše. V Kitaju šil kemik je cesar Chen o 2700 let pr. Kr. odredil, da se ima » da je vsako leto slaviti narodna svečanost, na katerej se mora ta mu brez znan- posejati petero koristnih bilin, namreč riža, pršeuica stvenega temelja ni napredka. Razvoj prirodnih naukov itd. Ta odredba nam jasno pokazuje, da so se te bili je deloval uže v tem času ljudstvo z uprav čarobno v poednih krajih morale uže izgojevati keda zato je Liebigov nauk tako brz sile, in vsem naprednem svetu. Ustanavljal in društva, ki so delale na to, da z instvenim pre il po uvidel njihovo korist, odredil je svečanost, da tem bolje toli koristnih bilin. Po vsem oljedelstvo v Kitaju isto tako so učene zavode učvrsti, iu razširi vzgoj tem ni dvojb da je učevanjem povzdignejo gospodarstvo. Sedaj je nehalo nezaupanje v novotarije in zboljševanja, praktični gospodarji sprejemajo dandanes z največim zaupanjem pridobitve znanstvenega raziskovanja. Gotovo se ni v no- kakor v Egiptu benem stoletju človečanstvo po vseh krajih toliko pomno uže v najstarejšem času bil v nepretrganej zvezi z Mezopotamijo, in je jako ve staro, kakor v Egiptu. Egipt je rojetno, da so ob Evfratu v istem času žitarice vzgajali In če je bilo tu tako, zakaj ne moglo poljedelstvo isto tako staro biti tudi v Indij in žilo, kakor v današnjem nekaterih zemljah pskih na Malajskem otočju? Da-si povest je naraslo prebivalstvo za polovico, sem in tje se je lajskih plemen ne sega v daljne prešlost idskih in ma- vendar ni tudi potrojilo. Ali vkljub vsemu temu množenju nahaja mamo razloga i zakaj ne bi verovali, da je poljedelstvo človečanstvo svoj vsakdanji kruh na onem istem zem- na plodnih rečnih obalah ljišču, na katerem je preje mnogo manje število komaj živeti moglo. To nam najbolje jamči, da je gospodarstvo v veliko napredovalo, a za ves ta napredek se nam pričelo v najdavnejšej prešlosti (Dalje prihodnjič.) je zahvaliti znanosti. Boljše obdelovanje zemlje, mno 353 Nasledki 77 šnopsa u (Dalje.) Pustni bal v Zalesji in njegov konec Je uže taka, da se „pust ta praznik vseh norcev povsod na kak posebni način obhaja Po priprostih kmetskih vaseh in krajih oddaljenih od velikih cest in večjih mest se ob tem času privošči družini bolj pošteno kosilo; na peči je v veliki skledi pokrita špehovka, do katere je vsakemu prosta pot, a tam tudi iz sovraštva; pri tem odnesel je marsikedo potolčeno butico domov, katero je potem dolgo časa moral pestovati in zdraviti ter ostati brez dela in vsega koristnega posla. Tako divjanje ob pustnih dnevih je v Zalesji od leta do leta vedno bolj rastlo in se množilo. Posledica bila je pa tudi kaj britka in konečno v nebo upijoča. Bil je leta 1876 v Zalesj zopet pust, ali kakor ga je zvečer napravi se bil Plahtač prekrstil: „KarnevaK Z navadnimi burkami pričeli so Zaleščani tega leta uše na pustno — » prava gostija, pri kateri je dosti dobre juhe, sveže in suho kuhano meso, kos boljšega Kruha in par vrst klobas ter za nameček š© kaj drugega. Gospo iar tega večera privošči svoji družini tudi po nekoliko kozarcev vina. Pred večerjo odmoli se navadno skupno še zadnjikrat veseli del sv. rožnega venca. Večerja prične se potem okolo osme ure zvečer in traja do 11 ure v noč. Vsakdo nedelj > prec r taču. Rekli so: „Letos moramo ga opoludne obhajanje »Karnevala" pri Plah pokopati pa tako > da ga.do sedaj še nobenkrat ta u nismo. Predrznenci namenili so se pusta še v četrtek po pepelnici po- kopali. Kar je bilo še dobrega prebivalstva v Zalesji, ob žalovala je britko spridenost Plahtačeve druhali, toda brez izmed družine si pripravi kako pošteno zabavljico za uspeha. Predrznim grešnim naklepom pa pravični Bog kratek čas. Ta pove eno, oni zopet drugo, da se malo večkrat konec stori, prej kot so se zvršili. Koliko posmejajo. Veselje in zabava je prav lepa in nedolžna, kratov se primeri, da Bog samo ob takih prilikah trde- Ko pa ura 11 cdbije je tudi večerja končana; molitev vratnim spridencem svojo mogočno roko kaj gorko in po tej se opravi in ženske z hišno gospodinjo vred ku- trdo občutiti da. henjsko in namizno posodo, katera se je tega večera rabila, dobro očedijo vse maščobe in jo pomijejo. Potem pili ? O i pustne nedelje noter do poludne pustnega dne plesali, rjuli, rogovilili in po vasi okolu razsajali hišni oče zopet v roke vzame molek in se skupno od- so uže Plahtačevi našemljeni pustovi čestilci. Popolu* moli žalostni del sv. rožnega venca. Vsa družina poda dne nameravili so pa napraviti velikanski korzo; zato se v božjem strahu k počitku, da drugo jutro za časa preskrbeli bili so si grdih naličnikov ali „larf", katere vstane in gre k pepeljenji v svojo farno cerkev, po takih predstavljale so vsakovrstne živalske glave; ena med krajih se navadno še dandanašnji cerkvena postna za- njimi, najgrša namreč, vpodobovala je pa vraga samega, poved pri vseh svojih olajšavah strogo in natančno Ko so bile šeme uže vse tako opravljene, pričel se je drži; od 11. ure pustnega večera pa do velikonočue ne- zopet pravi peklenski ples teh pošasti; plesna dvorana delje, ko se od Gospodovoge ustajenja pride, ne pokusi bila je več peklu nego sobi podobna: „Alo, na korzo!" se več mesa, ali kake druge jedi z maščobo zabeljene, zaupil je oni In velika noč je z vsaki vražjo naličinko. Drugi se oglasi e taki krščanski družini zopet „Šnopsa sem, da bode potem več glasu". Tretji zarenči prava radost, pravo nekaljeno veselje. Cerkveni zapovedi z medvejem glasom: „Dobro!" Poteklo se glede velikonočne spovedi zadostila je uže vsa družina; litrov te peklenske' tekočine nekoliko ? z mirno vestjo in v strahu božjem použije se velikonočno jaguje", katero vsakemu izmed družine prav po grlih doli. „Sedaj se u pa malo za korajžo še porukajmo", reče vražje oprav ljena šema. Iz početka šlo je nekako le bolj za „špas u dobro tekne. šnopsarski duh razvnel jim je čutnice kmalu tako ? Na ravno tak način obhajali so pred Plahtačevo da je iz „špasa" resnica postala. Peti pričele so pesti dobo tudi v Zalesji po vseh hišah pustni dan, spokorni stoli zginili so iz svojih mest, kresalo se je tako, j postni čas in sveto velikonoč. da je vse uprek letelo. Pri tem potolkli so Plahtaču vso Nesrečni Plahtač je pa z drugimi grdimi navadami namizno posodo, kar je je ravno v sobi bilo in razbili tudi poštene pustne veselice Zaleške vse prekopicnil in vsa okua. Jozeljnov Štefan, bil je prav pošteno natrkan odpravil. Mesto teh vpeljal je v Zalesji grde pustne dobil je pr gorko preko hrbta se stolom svoji navade, kakoršine so se ob taistem času le v spridenih razburjenosti skoči v kuhinjo, pograbi tam na mizi primorskih mestih pustne dni godile. Vpeljal je maš- ležeči veliki kuhonjski nož, zakadi se nazaj med pre- karado, korzo in pohujšljive pustne plese; dalje grdo tepalce ž njim, mahne trikrat nezmern08t v jedi, okolu sebe ter enemu se bolj pa pravo požresnost v pi- trebuh prepara, drugega zabode ž njim v prsi in tre-jači; grdi „šnops" ob takih prilikah se je kar ulival po tjemu pa vrat prereže, na kar zbeži. Ko so razgrajalci grlih doli. Bolj ko je bil kedo ostunno našemljen in več to videli, vdero jo naprosto in za njim. Dva ranjenca z preparanim ko je pil in žrl, za večjega korenjaka je veljal. Kolika sta kar na mestu obležala, tretji pa, sprememba na slabo memo poprejšnjih časov! Rogoviliti trebuhom, vbral jo je tudi na prosto; do 300 korakov in žreti pričenjaio se je uže na pustno nedeljo, nehalo je še tekel za Jozeljnovim Štefanom, potem se pa navadno še še na pepelnico, da dostokratov pa tudi pa onemogel na tla zgrudil. Vsi trije ranjenci bili so v v četrtek zvečer potem. Večkrat navstali so med naglici maziljeni se sv. poslednjim oljem ; spovedal se mljenci pijanimi tudi pretepi, tu radi ljubosumnosti, nobeden več ni. Umrli se pa še tisti večer. Mesto , Kar »54 nevala", pokopani bili so potem v cetertek popoludne smotra, nastale so denarne zapreke, vremenske nezgode v Zalesji trije prosilne smrti ugonobljeni zaleški fantje preteča vojska zahtevala je izrednih stroškov, pa vsemu kot žrtva nesrečnemu „šnopsuw in grdih Plahtačevih temu vkljub kaže proračun za leto 1889 presežek do- razvad. Jozeljnovi Štefan, ker je videl, kaj je naredil hodkov nad 100.000 gld. To veselo vest hotela je vlada po svojem blagaj zginil je in jo preko meje nekam tja doli v Italijo popihal, od kodar se še do danes ni več nazaj vrnil. Imena umorjenih pa tukaj zavoljo tega ne navedem ker njihovi domači še žive in jim je spomin na pustni dan leta 1876. še vedno skeleča rana, katera se jim nikdar do konca življenja njihovega več zacelila ne bode. Na tako pietužno-britki način so Zaleščani nave- ničarju državnemu zboru in vesolinemu svetu naznaniti takoj prvi dan. In to je prva imenitna za vso državo pomenljiva dogodba začetka letošnjega zborovanja. Druga zopet po drugi strani pomenljiva dogodba je letošno lice avstrijske vlade. Pristop ministra Schonborna čuti se v zbornici, denega leta bili n pusta u pokopali. Gotovo britko sva- rilo za vse predrzne čestilce „kurentaCi in šnopsarske bratce! Nad to v nebo upijočo hudobijo žalovalo je tudi nebo. Ob 3 uri popoludne pričelo je grometi, treskati in liti tako, ko bile bi se vse nebeške zatvornice na stežaj odprle; ploha trajala je neprestano tega pustnega tudi o novem gališkem ministru Zale^ki-u trdi se sploh, da bode vsekakor stanoviten, zvest pristaš Taaffe-jeve vlade in sedanje državnozborske večine. odstopivšem ministru Zemljakovske-vem trdijo bil z enakem veseljem deloval v zvezi z levičarji, pa da se mu je prestrigla nit proti volji. nekateri, da Lice a de kaže toraj večjo celoto, enoličnost in dne v Zalesj do ure zvečer. Bog je pravičen (Dalje prihodnjič.) stanovitnost, kakor pred, ena maroga na najvažnejšem področji se pač tudi sedaj še kaže, toda ni dvomiti da p se ta msroga ali da izmiti, ako pa bi to ne šlo, morala se bode izrezati. Pa lice je spreobrnila tudi zbornica sama: Pogreša in njegovo ki bode gotovo tuai odločen se njej velikonemški rogovilež Schonerer mesto zavzima župnik, Politične sl\an. trden Avstrije. Tudi srditega velikonemca Pickert brala je smrt, žalibog pa tudi izglednega politika po- go- državnega zbora Dne 28. oktobra 1888. Zopet je državui zbor zbran v važuo delovanje. Komaj da se je poleglo nekoliKo škripanje in stokanje, s katerem se je dognal pomenljiv in na zdravi podlagi stoječ zakon o višjem državnem davku na špirit, že se pa sedaj obeta prememba zakona, po kateri se ima iz-datno obtežiti brambovska dolžnost oziroma pomnožiti Pa tega zakona vlada še ni vornika Greuter-ja in blagega Izidorja Zota. Na predsedništvu dobi stari Smolka na svojo desnico levičarja Chlumecki ja na svojo levico pa desničarja Zeithammer-ja, kar je očividno nekako narobe. Naši dopisi. moč naše vojne brambe. I/ predložila, pač pa je predložil vedno pridni in skrbni denarski minister Dunajevski državni proračun za leto 1889. Celovca (Cesarska slavnost in razkritje msgr Andrej Einspielerj ev eg a spomenika.') Celovška podružnica sv. Cirila in Metoda praznovala bo dne 14. novembra Predložil ga je takoj prvi dan in očividno imel je Jožefa 1. Nadejamo se da bo veselica izborna ; spomin 40letnega vladanja presvitlega cesarja Franca vabimo pri tem jeden tehtni uzrok in ravno tako pomenljiv tedaj vse rodoljube, ki morejo od doma, da nas gotovo namen. Zdavnaj že in po pravici izreka se želja da počastijo isti dan. Veselica bo zvečer v prostorih hiše vendar enkrat proračun gotovo bil pred letom za katero katol. rokodelskih pomočnikov. Isti dau popoludne ima veljati; do sedaj trajalo je še vsako leto posvetovanje ob 4. uri se bo razkril Eiuspielerjev spomeuik na mi- o proračunu do mesca aprila ali tudi maja proračunskega rodvoru pri sv. Rupertu. Hvaležnost do toliko zasluže- leta. tem da je finančni minister prvi dan predložil nega moža bo gotovo privabila mnogo rodoljubov z zbornici državni proračun, odvrača od sebe odgovornost dežele in sosednih nam slovenskih pokrajin. Spomenik da se, ako se to zgodi, proračun zopet letos odobri pre- je jako lepo in okusno delo ljubljaLskega kamnoseka kasno. Kar je pa očividno ministra naj bolj gonilo takoj Srečko Tomana iu dela mojstra vso čast. Na svidenje prvi dan predlagati proračun, je vsebina in to izredno toraj dne 14. novembra! Delavni dan, to je sredi se je povelj na vsebina letošnjega proračuna. Prestolni govor zato izbrala, da se zatnore vstreči po večstranskej želji leta 1879 stavil je vladi poglavitno nalogo v tem da duhovščini, ki se namerava slavnosti v obilnem številu pride do ravnotežja v državnem gospodarstvu. Dolgo, udeležiti, a je ob nedeljah bolj na dom navezana. Nade- skorej 10 let, je trajalo prizadevanje priti do tega jamo se tudi od drugih rodoljubov obilne udeležbe ! 35 5 Iz Ljubljane Državni zbor sredo mi nulega tedna preložilo se je politično delovanje v državni zbor. Slovenski poslanci imeli so takoj v četrtek popoludne svoj razgovor ter so rešili vsa pereča vpra- šanja. Ob 6 uri zvečer bil je zbran grof Hohenwart-ov klub. Razgovor v njem bil je precej živahen in je trajal nad eno uro, pa konečno rešilo se je sklepanje o nekaterih važnejših rečeh, ker ste bili dve deželi skupaj zastopani še slednik Greuter po enem poslancu. Novoizvolj iv dr. Gasser vstopil je v klub na Gospod deželni predsednik baron Winkler podal se je včeraj na Dunaj. Deželni glavar dr. Poklukar bil je dne 25. m. minuli četrtek pri cesarju v avdijenci, katera je trajala dalj časa. Kakor čujemo, zanimal se je cesar za raz- zbora in obče za vsa gospodarska, pa prave deželnega tudi druga važneja vprašanja dežele Kraujske. Na prihodnji mesečni živinski somenj ljubljanski novembra dopuščeni so vsled dovoljenja c. kr. deželne vlade tudi konji, ker je bolezen smrkavost med dne konji sedaj že popolnoma prenehala. Oznanilo in vabilo. Dne 14. novembra priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico v dvorani družbe katoliških rokodelskih pomočnikov slavnost v proslavo 40 letnega vladanja Njih Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa m Spored, kteri se bode natanjčneje pravočasno naznanil po listih in vabilih, obsegal bode: a) Slavnostni govor. Deklamacije. Petje. Komični prizori itd. Po poredu prosta zabava, govori iu napitnice. Začetek slavnosti je ob 7. uri zvečer Ravno na ta dan sredo 14. novembra) ludne ob popo na Št . uri razkrije slovesno tudi družba sv. Mohora Rupertskem pokopališču spomenik pokojnemu msgr. Andreju Einspielerju združeno s cerkveno slav-nostjo po naslednjem sporedu: 1. V Št. Rupertski cerkvi: Bilije: Officium defunetoruaa. Noct. et Laudes grobu: Libera". Odkritje spomenika. Pesem žalostinka Nagrobna pesem. . Na Govor. Vse slovenske rodoljube opozorujemo že danes na te važne slavnosti ter jih vabimo in prosimo, da se jih z vseh krajev širne naše slovenske domovine izvolijo udeležiti v prav mnogobrojnem številu. Celo vc » dne 20. oktobra 1888 Združeni slavnostni odbor n Ciril-Metodove u podružnice" in Družbe sv. Mohora" Ljubljanski „Theater se po neki iz- Občina Podkraj, imenovala je preblagorodnega gospoda Friderik viteza Schvvarz c varja v Post kr. kraj o gla j za svoj častuega člena Novičar iz domačih Dunaja. — D in tujih dežel. zbo ima ta teden gotovo seje, ker prva vršila se je včeraj v torek; danes zbo ruje zbornica poslance za soboto odgovorih tudi iu prihodnj obeta se Včerajšnja seja bila je zanimiva, deloma učnega ministra Gautscha na po terpelacijo Hock-ovo zarad zgradbe Celovškega semenišča na stroške verskega zaklada in pa na interpelacijo Nabergojevo, zavolj slovenske ljudske šole v Trstu. Na prvo in na drugo interpelacijo odgovoril je mi nister obširuo in sicer je nadrobno dokazaval ravnanje celovškega škofa po da blagodušuo, zgradbo in izredno veliko vsem postavno in celo ker sam mnogo žrtvuje za to nujno potreb je pomanjkanje duhovnikov na Koroškem \ Glede Nabergoj nister interpelacije odgovarjal j mi z vso zgodovino te slovenske ljudske šole, izrekel ------------- -.c^okega, da se ministerstvo ni smatrala kompetentno v tej zadevi pa je v sog lasji z sodbo c. kr. namestnistva Tržas kaj zauKazati mestnemu magistratu društva »Edinost Tržaškemu, pritožbo pa je ministerstvo ozirov, ki so v s )glasj zavrnilo, zavolj z onimi druge inštance. Sicer pa v tej zadevi teče pritožba društva »Edinost višji upravni sodniji in je ta došla 12. oktobra t * pri naj- ministerstvu dne > da odda svoj protipis Konečno odgovarjal je minister še na interpelacijo Roser-jevo zarad osnove posebnega poduka o zobozdravstvu na zdravniških oddelkih vseučilišč. šila se je volitev prvega podpredsednika Potem m je prejel od 274 oddanih, 244 glasov dosedanj podpredsednik Chlumecky, ki se je zahvaljeval v daljnem govoru. drugi potem Na predlog barona Romaszkan > vršila se je je pre potem takoj volitev druzega podpredsednika ter jel Zeithammer od 258 oddanih 238 glasov, ter se je tudi on na kratko zahvalil za skazana mu zaupanje ter obljubil biti nepristransko. Potem vršile so se dopolnjilne volitve v odseke. Za tem nadaljeval se je v prejšnji seji pretrgan dnevni red, pred vsem razprava o predlogu Pernerstorferjevim. Govorili so še: vladni zastopnik sekcijski načelnik baro Erb dalj poslanci: Eichhorn dr Pscheiden javi v „Laib. Ztg." soditi, zadovoljil s sklepi deželnega Furenkranz in Pernerstorfer, kouečne se je predlog iz bil predlog zbora. Postavil se je, kakor videti na stališče da za- ročil budgetnemu odseku /ržen pa je stopa interese nemškega gledališča ter tako protitežje da naj bi budgetni odsek o tej stvari, kar hitreje po- drži dramatičnemu društvu Vse to kaže > da se celo z 94 gla proti 78 lož ne nemci ljubljanski in pa posestniki nekdanjih strinjajo s čudnimi načeli, katere je zastopal v tej zadevi deželni poslanec baron Schvvegel v deželnem zboru Potem vtemeljeval je dr. Roser svoj predlog zarad prenaredbe postopnika v sumarnih in bagatelnih tožbah ter se je konečno ta predlog izročil justičnemu odseku. Konečno povprašal je poslanec Steinwende vinskega inioistra o razdelitvi dohodkov glavne Gotovo z namenom, da vriš zavolj ločenega za- trgo- proge kona v narodu potihne, izdal kralj Milan manifest in stranskih prog severne železnice in stavil vprašanje, do svojega naroda v katerem izreka, da hoče v oja-jeli hoče minister dotične tabele predložiti železniškemu jočanje države preu^trojiti ustavo srbske v smislu in odseku. po željah vsih strank. ta namen imenoval je kralj da Potem je predsednik odločil prihodnjo sejo za pregledovalno komisijo in v njo pozval vse pomeuljive sredo ob 11. uri dopoludne in le in pride v razpravo : politike vseh različnih strank. Kralj odtvori delovanje Poročilo budgetnega odseka o pokritji na nas komisije sam jutri dne 1. novembra in želi. da se delo spadajočega dela izrednega v delegacijah dovoljenega kmalu dožene in potem takoj vrše nove volitve za de- kredita 47*3 milijonov. 2. Nadaljevanje dnevnega reda prejšnje seje. želni astop Srbski. Za sedaj vsaj se kralj posre čilo za se zbuditi v deželi dobro menenje i Pol. Cor i Poročilo justičnega odseka o hrambi lastnine ve pripovedovati, da kralju povodom tega čina doha proti škodam storjenim po rudokopstvu. 4. Poročilo gospodarskega odseka o predi i s i h delitev zapuščin. Nemška. od mnogo zastopov srbskih gorke zahvale iu za Ravno se vrača cesar s Hamburga, priznanja. Obetajo se tudi deputacije, katere hočejo kralju osebuo izraziti zahvalo in zadovoljnost. Francoska. — Zbornica poslancev je zopet zbrana kjer se je vdeleževal slovesuosti dokončanih zgradb z jn Boulanger, oni ki samovladi kraljevi pripravlja pot, zdiuženje tega velikega prostega pritišja s carinskem ozemljem Nemškem. Pri teh slovesnostih navzoči so bili tudi knez Bismark in Moltke in cesar je po končanih slovesnostih zopet zvonec nosi med nasprotniki sedanje republi kanske vlade. obiskal kneza. Sedaj še le se iz zanesljivega vira poroča, da je cesar Viljem pri priliki, ko ga je vračajo- astop, Priredil je veliko pojedino, in pri pojedini je velik govor, v katerem je na debelo in na govo-drobno dokazoval nezmožnost sedanje vlade in krivičnost se Berolinu pozdravljal mestni z čega se z Laške v se zelo nevoljne^a izrazil o pisavi nemških berolinskih listov glede rodbinskih zadev cesarjevih. Po uradnem danje samo ustave. Za ljudstvo zahteval je pravico da si in neposredno izbere predsednika francoske države i. t. d. > ,Reichs un d Staatsanzeiger' rekel je cesar potem ko je govoril o svojem potovanji in pa o dokadh -očutja, katere je našel pri tujih knezih in rodovih za nemško državo: dnevnika prestolnega mesta pa so med tem zadeve njegove roibine v javnost tirali in o njih se razgovarjali na tak način, kakor bi si tega zasebnik Boulanger pridobiva si s takimi besedami že nekoliko pristašev, to da resnični republikanci ne poj- dej mu na limanco vedo da pi plošnih ne posrednjih volitvah predsednika zmagal bi oni, ki bi za volitev hotel in mogel potrositi naj več denarj tako i/ in bi voljen ne hotel zapustiti prestola več drugače nikdar ne dopustil. Cesarja to ni samo zelo žalilo temveč je v njem zbudilo največjo nevoljo. Pred vsem kakor vsled sile. Časnikarji imajo v politik govoriti ali pisati prepoveduje cesar, nega očeta da se besede njegovega pokoj-navajale zoper njega. To njega kot sina najglobokeje žali in je najbolj neumestno. Sedaj se pa listi berolinski prepirajo med saboj, koga je karanje cesarjevo najbolj zadelo. Včeraj popoludne se je cesar Viljem srčno poslovil veliko besedo, te vrste ljudje so večinoma židovskega rodu in so med saboj v ozki zvezi po vseh deželah, zato postajajo mnogokrat tudi predrzni. Žitna cena od kneza Bismarka v Friedrichsruhe in vrnil v Berolin. se potem v Ljubljani 27. oktobra 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banašk Srbska. Metropolit Teodozij izrekel je na 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold zahtevanje kralja Milan-a, da je ta njegov zakon s 75 k rži 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold. 10 kr kraljico Natalijo razdružen. Kraljica ugovarja, da je ovsa 4 gold kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold da se poda Nata- 44 kr. razdruženje neveljavno in govori se, lija na Rusko. Zakon je pri pravoslavnih enako ne-razdružljiv, kakor pri katolikih, formalno pa ima v Srbski Metropolit toliko oblast v cerkvenih zadevah, kakor med katoliškim svetom rimski papež. Ločeni kraljici preostaja toraj materijalno ugovarjanje, to da oblastva nima, katero bi smelo preiskavati pravomočnost izreka metropolitov ali bi ga smelo predrugačiti. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. >9 lwj Lil^^orJj-j \ t _ % « J- V . > ^nRtf^K V Kranji 25. oktobra Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilcgr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki,