STARE RESNICE JIH TEPEJO Precej iznajdljivosti je treba,, da prikažeš zvišanje cen kot izboljšanje življenske ravni. Titovcem je zadnje tedne ni primanjkalo» Ko je Zvezni izvršni svet z začetkom oktobra povišal nekatere cene,, je obenem zvišal tudi plače delavcem in uslužbencem. V sledečem razpravljanju teh odlokov so na vse kriplje poudarjali drugo točko, a prva je kljub temu trmasto prihajala na dan. Na papirju je zvišanje plač več kot odtehtalo povišanje cen, tako da so se jugoslovanski časopisi milo pritoževali nad zlo-bo Časopisov v sovjetskem taboru, ki so govorili o zvišanju živi jenskih stroškov» Na papirju naj bi se dvignila žlvljenska raven, a imajo le prav ljudje v Jugoslaviji, ki se pritožujejo in godrnjajo, čeprav niso pod sovjetskim vplivom» Predvsem je prav- lahkomisleno, da titovci govore o zvišanju sivi jenske ravni, a so zvišali prejemke le delavcem in uslužbencem» Čeprav se je odstotek kmečkega prebivalstva po vojni dokaj znižal, je število kmetov in obrtnikov v Jugoslaviji le še precejšnje. Treba je dokaj marksistične zaslepljenosti, da bi jih popolnoma prezrl» Treba bi bilo še več zabitosti, da bi ne uvidel, da se njihovi dohodki ne bodo uradno povečali, pač Pa da se bodo povišali njihovi izdatki» Režim je zanje pač slaba mačeha»Po uradnem pojmovanju se jim vedno predobro godi. Zato se za višje cene ne smejo odškodovati» Podražile so se cene kruhu, sladkorju, tobaku, elektriki in ael©*nlückm vožnjam. Recimo# d» višje cena kruhu na bodo prt*«4ol* kmetov, ki pečajo doma In ji» ni trobe kupovati »elce. A vsekakor bodo prizadeti o- brtnlkl» Celo delavci lr\ uslužbenci so prizadeti bolj, kot so predvidevale statistike» Nekatere restavracije so zvišale ceno kosom kruha toliko, kot so jo uradno zvišala cena po kilogramu» Dražji sladkor prizadene vse.Ni še toliko let tega, kar sc je sam Tito pritoževal nad strkturo prehrane prebivalstva in je priporočal, naj ljudje jedo manj kruha a več sladkorja» Težko ga bo ubogati, ker je oboje zdaj bolj slano. Zvišanje cen tobaka in cigaret je prava revolucija, ker je bito kajenje skozi leta v Jugoslaviji zelo poceni in so se ljudje temu pač privadili, čeprav trdijo, da so cene cigaretam šc vedno nizke, kadilci Pač godrnjajo, kadar segajo v žep, , da plačajo svojih 20 Morav» Podraženje toka se bo bolj poznalo v me'stih, kjer mnogi kuhajo na elektriko, a tudi vaščani bodo prizadeti, čeprav titovci spet trdijo, da so cene toka še ved-ho nizke. Ni pravega razloga, da ne bi bil tok poceni, saj so zgradili mnogo vodnih elektraren, ki obratujejo z malimi stroški» Višje železniške voznine so v glavnem prizadele oskrbo most, ki jo že itak pereče vprašanje. Trgi še vedno zavise od blaga, ki ga prinesejo- na prodaj kmetje iz okolice. Bližnja okolica-ne zadošča več za mesta, ki so se dokaj povečala» Potovanje iz daljnje okolice z vlakom pa bo spet dražje. Kmet si ga ne bo privoščil samo zato, da vidi mesto. Delavci tn uslužbenci bodo še vedno potovali s svojimi sindikalnimi popusti enkrat ha leto na počitnice, a višje založniške potniško tarife pač ne morejo obiti učinka, da bodo ljudje manj potovali z vlakom» Kor so cestne zvezo slabe, se to pravi, da država ne bo deležna tiste povezave, ki jo nudi razvit promet. Kor so z višjimi cenami vsi prizadeti, ni pač nič čudnega, da se kmetje in obrtniki skušajo odškodovati, kar so na papirju no bi smoli» ! Ljubljani so recimo frizerji povišali cene» Drugi obrtniki tudi teže k Povišanju. Kmetje bodo skušali dobiti več za svoje pridelke. Tudi samo povišanje plač nagaja po svojo, kot se to čudno sliši. Ni šo minilo leto od takrat, ko so titovci pridigali, da morajo biti plačo zvezane z proizvodnja Ldtno če se dvigne proizvodnja, je mogoče povišati plače. Brez te povezanosti med proizvodnjo in plačami grozi nevarnost inflacije» To nikakor ni izvirno titovsko dognanje, temveč stara resnica» To so stari in oguljeni objektivni zakoni tržišča, ki jih posebno Kardelj rad navaja» . če se plače povišajo, imajo ljudje več denarja in hočejo več kupiti» Temu se pravi povečano povpraševanje» č-e je na prodaj prav toliko blaga kot preje - če se torej ponudba ne izpremeni - bodo cene narasle do tiste stopnje, kjer bo povpraševanje spet v ravnotežju s ponudbo» Na drug način je to mogoče povedati takole1, če je več denarja, a blaga toliko kot^ .preje, bo to blago več vredno, oziroma cene se bodo zvišale» Zvišanje plač torej po svoje prispeva k dej stvu, "da 'Cene teže' navzgor» Fo stari navadi se titovci. ''„bore'' proti temu s političnim in administrativnim pritiskom» Ni 'do.lgo tega/ kar so ''administrativni ukrepi'1 imeli zeio slabo ime,a zdaj so spet pridobili na ugledu« Tržne inšpekcije ih ljudjski odbori ''podvzemajo mere’1 proti neupravičenim skokom cen» Kateri skok cen je upravičen in kateri ne, je po gornji razlagi pač težko določiti» Na vsak način bo mačehovska oblast (pritisnila na politično najmanj priljubljene sloje» Kaka socialistična trgovina bo že našl.a upravičen razlog? da poviša cene. Zasebni obrtniki in kmetje so v težjem položaju, čeprav so v gospodarskem pogledu spolzki kot jegulje» V nekaterih krajih so v svojih ukrepih šli,tako daleč, da so postavili maksimalne cene» Na prvi pogled mora to posebno ugajati vnetim komunistom, ki ljubijo diktaturo proletariata, a če bi. se nekoliko bolj zar nimali za gospodarstvo, bi videli, kako obupen ukrep je to in kako jih spet tepejo objektivni zakoni tržišča. Sama določitev maksimalnih cen je le izraz pobožne želje. Le oblast postavi ceno tako, da je povpraševanje po gotovem blagu večje kot ponudba pri tej ceni, nastane vrzel med ponudbo in povpraševanjem. Zamaši jo črna borza, kot dobro vemo iz vojnih časov, in celo naj strožja kontrola jo ne more popolnoma preprečiti. Eno samo zdravilo zares zaleže- več blaga. Le se ponudba poveča, tako da zadosti povpraševanju ob določeni ceni, črne.borze ne bo več, niti ne bo več potrebna maksimalna cena». Tržišče so bo uravnovesilo brez administrativnih ukrepov. Titovci se tej 'resnici ne morejo izogniti,kot bi se radi. Res je sicer, da nanjo niso pozabili in da so prizadevajo za večjo proizvodnjo. Res je tudi, da so zaloge blaga za široko potrošnjo.večj e, kot so bile preje» A spet je ros, da je kvaliteta tega blaga slaba in zato zanj ni velikega zanimanja. Veliko pa je zanimanje za boljše blago» Javna tajnost je, da nemški turisti prihajajo na počitnice v Jugoslavijo brez denarja. Da plačajo stroške, enostavno prodajajo obleko in drugo, kar so pri-ndpli sabo» Iz Jugoslavijo odhajajo takorekoč goli, a so le poceni prišli skozi. Dokler so to dogaja, pač ni mogoče govoriti o zadostni oskrbi tržišča z blagom za široko potrošnjo. In dokler titovci tega ne izboljšajo, jim tržišče ne bo dalo miru. Livljenska raven so ne bo dvigala, kot bi bito dobro za naše ljudi doma. , + DR ALOJZIJ KUHAR Z žalostjo smo zvedeli za smrt č.g.dr.Alojzij a Kuharj a.26.oktobra je v New Yorku na proslavi štiridesetletnice slovenske svobode v resnično labodjem spevu še dal duška svojemu slovenskemu in jugoslovanskemu občut ju,nakar ga je dvakrat zadela kap in na sam praznik 29.oktobra je izdih= nil svojo blago dušo,"pripravi j en kot .redko kdo",kakor je pisal dr.Krek. V mnogih osmrtnicah po raznih listih so bili izpuščeni nekateri do= gddki v zvezi s pokojnikom,katere nam je pa sam dobro pojasnil: Slutil je drugo svetovno vojno in v skrbi za s lov.nar .vprašanje pred ložil-banu dr.Natlačenu,naj pravočasno pošlje v glavna zapadna središča študijske skupine,oborožene z vsemi možnimi pripomočki,da bodo ob uri od ločevanja mogle braniti našo stvar.Predlog ni bil sprejet in škodo je mo ral občutiti sam dr.Kuhar,ko je, mod vojno na zapadu manjkalo primernih kadrov in so se v službo emigrantskih vlad vrinili komunisti. 8.septembra 1944.je v radijskem govoru iz Londona rotil slovenske domobrance,naj nehajo sodelovati z okupatorjem.Njegovo kasnejše pojasni= lo je bilo,da je bil tedaj to edini možni način,da opozori slovenske do= mobrance na usodo,ki jih sicer čaka.Pri tem je imel v mislih dogovor med Angleži in Titom o izročitvi vseh kolaboracionistov,česar pa očividno v ■govoru kajpak ni smel omeniti. Nadejal se je,da bodo doma morali postati pozorni na ton njegovega poziva in da bodo izvajali zaključke.Sodeloval je tudi pri sklepu,da naj odpotuje v Belo krajino minister France Snoj, da bi v domovini stopil vVö tik z'domobranci in jim odprl oni,kaj jih 5a ka.Takšno je bilo dr.Kuharjevo pojasnilo in ni razloga,da ne bi verjeli v iskrenost njegovega namena.Nemogoč e pa ga j e.kritizirati za tp,da je Predvideval možnost uresničitvi nasveta; stiki z domom so bili prešibki in v tujini nikdar niso mogli prav dojeti položaja doma. Tudi tega si niso mogli misliti,da bi partizani Snoju preprečevali na vse načine,da bi prišel v stik z domobranci.Ni šlo v njihove račune,saj so imeli zma= 'go vendar že v žepu. Naj bo pokojniku lahka, tujo zemlja! HUDIČA Z BELCEBUBOM? . V svoji rubriki poroča g.Simonič o Protikomunističnem dnevu,ki so ga 31.avgusta ob Niagarinih slapovih priredili Ijotičevci.Glavni govor= nik na tej prireditvi js bil g.W.H.Smyth iz New Yorka.Z ozirom na sklica telje tega dneva,nas tudi govor g.Smytha ni iznenadil,ker zboraši goto= vo nikomur ne dovolijo časti glavnega govornika,če ne trobi v njihov reg ali pa ostane vsaj nevtralen. Začudili pa smo se prisotnosti g.dr.Kreka,ki sicer v krajšem nagovo i’u ni podpiral 1 jo tičev šČine, čeprav jih je zagotavljal, "da se bomo mi olovenci borili rame ob rami z vami in vsemi protikomunističnimi borcih sveta,za osvoboditev podjarnljenih in predvsem za oživitev res= ničnih narodnih in političnih svobod v Jugoslaviji." Ker nismo mogli ra zumeti,kaj ga je pripravilo,do se je udeležil prireditve jugoslovanskih iašistov,smo ga.Prosili za pojasnilo.Odgovoril je,da je vedel,kdo prire= Da antikomunistični dan in da je to bil antikomunistični dan in nič dru= gega."Povabij eni so bili zastopniki zveze slovenskih antikpmunističnih borcev.Govoril je tam Amerikanec,gospod W.H.Smyth iz New Y0rka,ki je res voliko pomagal naši stvari in. so ros vnsto prizadova^Sovodo nisom v,g= Čel,kaj bo on govoril.Te okolnosti so me nagnile,da sem povabilo sprejel Le mar mi ni bilo,da bo kdo tolmačil prisotnost kot podpiranje ljotičev= stva.Ne vem pa koliko jim pri tiče pridevek fašistov.Niihov tisk v inozem stvu se mi zdi soliden." d Ci z dobro organizacijo in izvežbanirai agenti hitro omrežijo in jim - ob Pasivnosti naših političnih strank - servirajo svoje ideje,ki so antipol koraunističnim.Nj. dvoma, da mladi generaciji,na begu iz Jugoslavije,ki še nikdar ni občutila demokracije,in demokratskih svobod,to ugaja.Toda če 3e že to razumljivo za mlade ljudi,ki so rastli pod rdečo zvezdo, vendar ne razumemo tega pri g.dr.Kreku,ki se s politiko bavi že dolga desetlet= L jo tičevcev ne gre soditi samo po njih besednhTreba je tudi poznati njihovo naravo,njihov način dela,njihovo organizacijo,njihovo prilagodili vostprilikam.Treba je Paziti, česa se izogibajo pisati’in o čem nočefo g? voriti. Le če vse to upoštevamo,potem bomo razumeli zakaj se poslužujejo masovnih-sopotniških organizacij in prireditev,zakaj ne vstopijo v jpvc= nost z Zborom, zakaj taje ali prikrivajo svoje medvojne zločine v Srbi = Dl, zakaj enostavno odklanjajo polemiko z vsakomur, zakaj v svojem ti = sku ne dovolijo svobodnego razprnvljnnjn in znknj delujejo proti ienokr« ticnemu sistemu političnih strank. Kdor vsega tega ne vidi, ta jim bo v svojem aktivnem protikomunizmu nasedel,kaj ti res je, da so Ijotičevci od ioni protikomunisti, - za kaj so,vam pa nikdar ne bodo jasno povedali in.se o tem javno spustili v razpravo. Potemtakem mora biti jasno, da imamo opravka z desno totalitarnost= Do,ki ni dosti manj nevarna kot leva. Toda.kakšen smisel ima ves naš uro tikomunizem,ce naj bi - po besedah Hrvatske ;zore,ki jo izdajajo če že ne razočarani pa vsaj omajani nekdanji dalmatinski zboraši, - rdečega Ranko -ni3*r'l 2 ozirom na to gotovo ne gre, da bi demokratično raz= Položeni Slovenci sodelovali v knknšni koli obliki z Ijotičevci, ki so 'im °e vedno pri srcu ideje,ki jih je odnesel čas. v J UR ERNI ST VO ZA IZSELJENSKO NEDELJO V domovini smo v adventu obhajali izseljensko nedeljo.Družba sv. Rafaela jo je organizirala. Namen je bil, da eno nedeljo v letu molit= ve in dobra dfela darujemo za svoje rojake,ki so morali oditi za kruhom v tujino in so tam izpostavljeni mnogim navernostim v verskem in nrav= nem oziru. Zdaj smo mi sami tudi izseljenci? nahajamo se v tujini in sami spo znavamo nevarnosti,ki pretijo našemu verskemu in nravnemu živij enju.Kar družba sv.Rafaelo v domovini ne more tako delovati kot nekdaj, pa mi sami obhajajmo na prvo adventno nedeljo ( 30.novembra) "svojo" izseljen sko nedeljo.Noj bo nedelja povezave v naravnem in nadnaravnem smislu vseh naših izseljencev izven domovine. To nedeljo molimo drug za drugega: vsi izseljenci za vse izseljen ce! Molitev je močna vez med dušami, globoko seže in mnogo pomaga.Fo = litvena vez gre skozi božje Srce in prinaša milosti molivcu in vsem, za katere molimo. Kristjani te vezi ne smemo in nočemo zanemarjati ali pod cenjevati. V raznih delih sveta, v zelo različnih razmerah živimo, smo malo v stiku med seboj, osebno se večinoma ne poznamo, pa je končno ra zumljivo, da pozabimo na tisoče svojih rojakov,ki so po svetu in so prav tako kakor mi: slovenski izseljenci. Molitev, vsaj na eno nedeljo oprav 1 jena izrecno za vse izseljence, nas zopet opozori, da smo del soroja = kov in sotrpinov razpršenih po vsej zemeljski obli. B?qlitevvdrug za drugega je izraz ljubezni do bližnjega, ljubezni med rojaki, člani istega naroda, ki so vsi enako "izseljenci", iz katc rega.koli razloga so domovino zapustili in so se morda že ustalili v "novi" domovini. Ljubezen, ki mor«; premagati sovraštvo in rešiti ljud= >-■ tva grozečega pogina, je danes vprav radi močnega sovraštva v svetu , tem bolj potrebna, tem bolj nujna. Naj bi se z izseljensko nedeljo ta ljubezen.v nas ojačila in razgrela, tako da ne bo nikdar omrznila. Na izseljensko nedeljo bodimo slovenski izseljenci združeni v mo= litvi in daritvi vsi za vse. Škof Gregorij Rožman + V SPOMIN A.KUHARJU ne religije. Ko smo Lili nato na poti iz Kaira đo južne Afrike na morju 37 dni, je^najino prijateljstvo fastlo in ostalo neprekinjeno do njegove smrti. Ničesar ni moglo v Angliji oslabiti najinih glavnih pogledov na obči po ložaj. Daši v mnogoČem daleč manj sposoben kot on, sem moral od njega Prevzeti ravnateljstvo informacijske službe; oba sva bila poslanika,"on Pri Poljakih in jaz pri Čehoslovakih. Ko se je, že bolan, po zaključku naše katastrofe preselil v severno Ameriko, sva ostala vso dobo intim= no povezana. Kuharjevo delo v ustanovi "Odbora za svobodno Evropo", ko je sko= zi več let izdajal "Report on Jugoslavia", zasluži bolj poklican,teme= Ijit prikaz. Neobičajno delaven, vsestransko inteligenten nas je s tem "Pregledom" zadolžil kot nihče drugi od emigrantov. Kuharjevo zadnje pismo meni Zanimiv je njegov pogled iz poslednje dobe njegovega dela.Pogosto sem mu pisal,on Parni je odgovarjal.običajno šele za Božič. Ko sem iz dal svojo knjigo "Bika za rogove", sem ga vprašal, če ne bi "Svobodna uvropa" mogla nekaj storiti z razširjanjem knjige, ki je brez naročila Pisana v duhu njenih ustanoviteljev. Za Božič 1957. mi je dr.Kuhar iz ' New Yorka takole odgovoril: m . "M(r’ Pozabili na "Bika". Celo dolgo oceno smo pripravili, i o o prišel je vilicir9 ki n eni ni odnesel sgdio oiroksi ,,PregledM BDipok tru i 1 njegove tri ooete. To naš "bik" tu je prav tako nepreračunljiv,a ni kl J1.®8 zgrbil zn rogove. Vse tisto, kar pišeš, da bi naš amik-5^U narediti za Tvojega, so sanje, podobno onim,ki urno jih vzletih 1945/46 še gojili v "kafani Mataruška Banja" v Hvde -arku (naša oznaka za uajnico na Kensington Gardens,op.pisca). Držimo tn i hika za roge, to je edino, kar moremo...Ko sem bral Tvojega bika. Sne čudil Tvoji mladosti in dinamiki jezika in misli,ki se ni v ni = čemer spremenila, odkar Te berem in to je skoro trideset let! Prisrčno Te pozdravlja Tvoj "bik bez rogova",Tvoj stari V tem z ,n m p1Smu je.Kuhar izrazil nezadovoljstvo,ko so mu usta vili "Pregled". Toda " Free Europe" ga je potrebovalo. Pa je v najhuje sem stadiju svoje sladkorne bolezni delal in poročal na angleškem ie= ziku o tiskovnem delu naše emigracije. Vse do svoje smrti. Hvala mu velika! V.VILDER PRED DESETIMI LETI "...čital sem zanimivo knjigo o demokraciji, v kateri pravi avtor,da Po razumevanje ustvarjeno takrat,ko Pono tudi o najoddaljenejših ljudeh o njihovih križih in težavah,misli= li kot o svoji družini.Smatram, da je to popolnoma točno.S am veš,kako citamo o smrti tisočev ljudi na ka= kem kontinentu in niti trenutek ne Pomislimo,da so imeli ti ljudje tu= di žene, može, Otroke, pri j ateljeja, se Prav. tako žaloste,kot bi se naše so redniki,če bi se n^n kaj pripetilo. Goveda' je res, da posameznik ne more spreoferiti sveta. Tod a važno ni, d a se R.Pr.svet ne bo dal spreobrni ti,važ b~ je le ugotovitev,da brez takega apreobrnenjn ni rešitve.Saj niti med Slovenci ne moremo priti do kakih Pozitivnih rezultatov,ker se pač kri za toliko osebnih in grupnih intere yov,da se celota vedno in povsod za oriše in izgubi .Izgleda, da lahko pri odejo ljudi do hitrega razumevanja le apokaliptične katastrofe...Ka= kor hitro se časi izboljšajo, se t^koj.po javi jo stare razprti je,pa naj si bodo ideološkega,politične ga, gospodarskega ali drugačnega značaja. Gut,da je treba sodelova ti m ne drug drugemu podiratLpač m v.ljudeh.V praksi vidim,kako resnično je to.Delata dva človeka v is ti organizaci ji, pa pravi n.pr. eden,da bo iz cisto osebnega rnz= loga nagajal drugemu,pa čeprav bi stvar zaradi tega močno trpela. V velikem je to povsod na svetu,med pri jatelji,še posebno pa med sov= rožniki.Borba gre vedno za lastni Preštiž,nikdar ne za boljšo bodoč nost vseh 1judi...vprašujem se, če je.mogoče Pospešiti razvoj ideje univerzalnosti( svetovljanstva), se veda na.temelju,kakor mislimo, da J e.pravilen za ureditev življenja (K.T.Št.8.) + ^ ".xi./omngaii starim ljudem v tabonšnih?Prispevaj te v Soc. skl a d! otran_6.______________________KLIC_TRIGLAV4__________________ŠtGV.234i_i_ VLOGA STRANKE Na drugi Medkonttnentalnl konferenci Krščanske demokracije ju' lija 1958 v Brusi ju je prof Adoif Prochaska, ki jp član prezidija češkoslo' vaške Ljudske stranke (v izgnanstvu), govorit o temi mednarodne> ekonomskej socialne in politične pravičnosti. Nekateri deli izvajanja prof. Prochaske, ki se je na splošno omejil na vlogo političnih strank v demokraciji»so tako 'tehtni da priobčam nekaj misli tz njegovega referata, ki je povzet iz 'Christian Democratic Review'1, Mednarodna, ekonomska, socijalna in politična pravica so cilji, za katerimi teži večina ljudi in preko katerih upajo zagotoviti obstoj in obstanek sedanji in bodočim generacijam.. Krščanski demokrati se borijo za te tri pravice in so prepričani, da se. jih da doseči. Oni odbijajo materialistične in deterministične teorije, Ki vodijo do pesimistične doktrine, da je razvoj človeka odločen v naprej od ekonomskih ...pobojev in da -je pravica nedosegljiva na tem svetu. Krščanski demokrati verujejo v človeške vrednote kot oblikovalno silo v tem razvoju. Izjavljajo se za ideal človeka, ki je svoboden, odgovoren, zdrav, kulturen in moralen. Oni smatrajo da je organizacija človeške družbe, ki vodi k temu idealu, pravična, Oe se vprašamo, katera oblika človeške organizacije nam poma-a, da razvijemo takega človeka, ki naj bo istočasno svoboden, potem nam ne preostane nič drugega, kot da pokažemo na demokracijo. Ta oblika vlade omogoča posamezniku, da živi v družbi, a da ostane istočasno sorazmerno svoboden, brez nepotrebnih dolžnosti. Ni važno katero obliko demokracije izberemo kot osnovo za vlado. Lahko rečemo, da so vse zgodovinske oblike demokracije, direktne ali indirektne, parlamentarne ali predsedniške., republikanske ali monarhične pripravne našemu idealu človeka in da zato pozitivno odgovarjajo sistemu politične pravičnosti. Medtem ko poudarjamo da imajo te oblike demokracije namen poistovetiti oblast in ljudstvo, ne smemo pozabiti, da obstoja razlika med domokratičnim idealom in demokratično realnostjo. Toda vse oblike, ki smo jih omenili predstavljajo približanje temu idealu, seveda v okvirih možnosti. Tega ideala ni najti v onih oblikah vlade„poznane pod imenom ljudsko demokracije. Te ''demokracij e;l so v dejstvu diktature ene politične stranke. Ce hočemo biti še bolj natančni, jih lahko opišemo kot diktature grupo posameznikov, ki so so polastili oblasti v državi in so pripravljeni obdržati jo na vsak način. Ti so podredili večino ljudi svoji volji. V teoriji si je mogoče zamisliti demokracijo brez političnih strank in brez volilnih grup. V taki demokraciji bi organi države,vsaj parlament če že nič drugega, bili neposredno izvoljeni od državljanov. Toda v praksi vsaka demokracija potrebuje posrednika med državo in svojimi državljani. Funkcijo neke vrste mosta med državo in državljani izvršujejo politične stranke, ki na ta način postanejo potrebni pogoj za vsak demokratski režim. Toda istočasno ko ^prejmemo politično stranico kot rekvizit demokracije, moramo poudariti da je ona posrednik, ki mora biti kontroliran. Ne sme prekoračiti svoje funkcije. Volivčeve pravice in oblast države morajo biti rezervirane zanje in svobodne pred nasilno prilastitvijo od strani strankine organizacije. * ' Ravnotežje moči med organi državo,ki je zahtevano od doktrine o razdelitvi oblasti, je tudi ena od zahtev politične' pravičnosti. Zakonodajna, izvršilna in sodna oblast bi morale biti neodvisne druga od druge in bi se morale izogibati medsebojnemu mešanju. Neodvisnost sodišč je posebno- treba poudariti. Komunistična država in ''ljudske demokracij e1' so pretvorile sodišča v orodje režima. Tako jev komunistični državi posameznik izgubil zaščito zakona in če zakon ne odgovarja volji režima, mqra sodišče soditi praeter legem. Vojska jo tudi postala problem za moderno državo. Vojska sc cesto čuti poklicana prevzeti državno oblast pod izgovorom, da demokracija v neki državi več ne funkcionira dobro, toda mobamo poudariti pravilo, da vojska no sme prekoračiti svoje vlogo. Mora ostati nepolitična in poslušati povelja demokratske vlade, ki je za ponašanje vojske odgovorna parlamentu ali narodu. Iz vsega tega sledi, da mora tudi policija ostati absolutno nepolitična in mora izpoljnjvati vladine odloke in poslušati zakon. Državljani so od neodvisnih sodišč zavarovani prod samovoljo policije. Centralizacija j.avnc oblasti jo zaželjena samo na onih področjih, v katerih zahtevajo nalogo države enako politiko in istovetno akcijo. Razen to izjemo jo decentralizacija oblasti z lokalno ali stanovsko avtonomijo vodno bolj želj ena. Na ta način se razvija odgovornost državi jn-nn in poveča se demokratska kakovost države. Državo sc ne smo postaviti v n ko vrsto ''očetovsko'1 vlogo proti svojim državljanom in jih zreducirati na stopnjo golih objektov vlade. V vprašanju odnosa med državo in ne-vladinimi in vsenarodnimi organizacijami, kot riaprimer Cerkve, sindikati, itd., krščanski demokrati poudarjajo, da država ni edina ki poseduje javno oblast. Država sama je podvržena mednarodnemu zakonskemu redu, njena suverenost je omejena od tega reda in obstojajo skupno naloge, ki jih država poverja nadnarodnim organizacijam. Krščanski demokrati tudi trdijo da lahko državljan pripada dvom ali več neodvisnim organizacijam. Oni vztrajajo na tem, da so država in Cerkve spoštujejo in pomagajo mod seboj tor izjavijo za načelo medsebojnega nevmešavanj a. Politična pravičnost zahteva, da država in politične stranko spoštujejo svobodo sindikatov in stanovskih organizacij, toda lo-te so morajo odreči čisti politični dejavnosti. PISMA UREDNIKU Priredil:J,G. RAVljO^QRCI: G.urednik! Uvodoma poudarim,ko odgovarjam g.Acimut KT 23L ) 11:1 g • Vi to vcu( KT 232), da nisem nikdar zanikal obstoja Ravnog.pokreta.TrdR sem le,da je ta nastal nekako koncem 1943.in da ni obstojal od samega za a e tka.Nemški dokument od 22.XI.1943.še ne pomeni,da je bila "ravnogTorga naizacija tako dobro organizirana kot tam piše.Naj navedem podatke,kot jih Poznam^in smatram kot dejstva:Dokler je bil Draža s svojim štabom in pol tienimi ali polpoliticnimi ljudmi v Črni gori,dotlej ni bilo nobenega ree i Ys.Y Srbiji,da bi bila ustanovljena neka "ravnogorska po= i n a"'^or^a 3G ‘k© ideja Porodila'Dražinim ljudem leta J-942, toda razen na papirju kake organizacije ni bilo.Šele v polovici 1943 1° povratku v Srbijo so začeli ustanavljati "ravng.pol.organizacijo".Us= tanavljanje pod okupacijo je združeno z velikimi težavami in. to je močno vplivalo na razširitev pokreta.Seveda so bili pobudniki polni optimizma in so prihajali do rožnatih zaključkov,ki pa so bili daleč od stvarnosti. 7 onovljen je.bil.Centr.nac.komite,toda to je bil najlažji del posla;u= . variti organizacijo po vaseh in mestih pa je bil najtežji, (je je torei dejanska organizacija v Srbiji pričela v drugi polovici 1943.,kdaj se ie *ulien?+?eTQA/rvg0?? We 20 ?,Doseničanu,da v Sloveniji niso zanjo 1944.1 glavnem tudi oasa za solidno organiziranje ni bilo ker J0 kmalu morali mnogi borci JVvD zapustiti Jugoslavijo in nadaljevati z ravnogorskim organiziranjem" v Eboliju.Tu je bil tempo ojačan ki? so tl-sil ze v drugo fazo:ceploenje na mnoge sekte,vsaka s svojim prerokom ' ?el "ravnog.prvakov"(komandantov in članov CNK)je bil srocon d- sc ni* oleo zndržpl ^po toboriSSih, odn.v kolikor sc je,Ll jc^rljl ob’strängte J J? smatrali za ''čiste ravnogor.ee".Te prvake ni mnogo zanimala usoda j.i d 1, k er so mislili, da jim bo ljudstvo sledilo.Ko so se po 14 letih zbu di v-S0?^ k0/° 31 2^?tovili eksistenco, so videli, da jim nihče ne sle= S0,đn J° ves °as sledili n.pr .pok,, gon.Damjano vicu, ki 00 bil z« mnoge ''ravng.prvake" nekaka "persona non grnta".Todn general „^udi ni zapustil,nekako jih je organiziral in nudil biljko,za katero so tol?iPriieli-?Đ utonili v tujini.In danes,po 14 letih ima g.Vitovec koliko k°rajze,da nam sporoča,da bodo "ravng.prvaki" nas izgubljene ovčke sprejeli v svoje okrilje.Ti "prvaki" so prepozni točno za 14 lot. kern1™nj30vdokazza organizacijo .Poli so tudi posem "Krdju ziato.Öereiiu si na čuvanje dato...".B0 kdo zaključeval; so obstojali nekakšni "cerčilovci"? ’ LInSi Bn/nl(’tr™ kot propagmanp priredi tov.Za ene je njegova K- ° ucij a osnova naše borbe,za druge pa je zanimiv zgodovinski dokument, 1 veo ne odgovarja stvarnosti. PakRT?SOlUxi^?4niSO •S‘Pr1f"Preds■tavniki demokratičnih polit.strank" am= i, \ le veG «Xi manj ugledni elani teh s trank,ki so hoteli ali mogli iti W G3ngYeaP°dPls Pa strank ni ob vezo val, ker za to niso imeli opol -o rG i en ^ «* + • 3 riJSi!n,?n^0^eS ni P°trcbt-n in koristen, čeprav bi se Vv, vroiti nekako 1942.leta,ko bi lahko bila ravnog.organizacija, če bi res obstojala,edem glavnih pobudnikov tega kongresa. - Odklanjam pa ni-^/•avanja g.Vitovca glede uradne linije londonskih poli tikov! Jo e dokazj • njegovi argumenti v polemiki šibki. J v.p. Obžalujem,dn bo zaradi pomanjkanja prostora več pisem moralo čakati ■a prihodnje številke. Prosim, bodite v pismih kratki in jedrnati. Ur. • ______________________KLIC_TRIG:yVA_________________,§tev._234.; LOJZE ZUPAN: ZMAGA BREZ MIRU /Povzetek prvih dveh člankov; Medtem ko so Angleži stopili v vojno proti Hitlerju, da ponovno vzpostavijo ravnotežje sil, ki bi preprečilo katerikoli deželi, da z la.stno močjo obvlada Evropo in s tem ogroža obstoj Anglijo, so Amerikanci in zlasti Roosevelt bili zainteresirani izključno na čim prejšnji vojaški zmagi, To sc j o pokazalo,ko so Amerikanci hoteli napraviti invazijo preko Kanala v 1,1942, da bi preprečili polom rusko fronte, kakor tudi njihovo upiranje, da bi so zapletli v kakršnekoli vojaško operacije v severni Afriki, Sredozemlju in na Balkanu, Čeprav jo do teh operacij le prišlo zaradi prehudo nenr ško obrambe ob "Atlantskem^zidu1', Amerikanci svojega mišijenja niso izpromenili, zapostavljajoč pri tem politično cinitclje, ki so pričel'' igrati vse večjo vlogo» Amerikanci niso zaupali Churchillu, ker so sc bali, da so Britanci bore za ohranitev svojih imperialističnih interesov, s^katerimi niso hotcii imeti nikakc zveze. Ko jo po pa.dcu Italijo prišlo do Teheranske konference, so so Amerikanci soglasili s Sovjeti, da morajo zavezniške čete udariti iz Italijo v jušno Francijo v podporo invaziji preko Kanala namesto preko Jugoslavije v podonavsko kotlino, Roosevelt je veroval, da je možno pridobiti Stalinaza demokratsko ureditev sveta po vojni, Churchill toga ni verjel./ Od Teherana do Jalte Maja I944,lcta, ko so Sovjeti prišli prod vrata Varšave in je nastala možnost sovjotskega.vdora na Balkan, jo Churchill pisal zunanjemu ministru Edenu, naj pripravi noto, ki bi Sovjetom pojasnila, v čem obstojajo razlike med njimi in Britanci, "Stvar je namreč v tem," je pisal Churchill, "ali bomo privolili v komunizacijo Balkana in morda Italijo ali ne?.,, Cc se odločimo, za odpor komunistični infiltraciji in invazij i,potom jim moramo to dati jasno na znanje -čim vojaški dogodki to dovolijo". (Churchillovi Spomini Vol.V,, str, 623.) Mcsecdni kasneje, po padcu Rima in invaziji v Normandijo, ki sojo začela 5. junij a, jo Churchill smatral potrebno, da ponovno oživi svoj linčrt, ki ga je predlagal v Teheranu, V tem ga je podprl tudi general Alexander, .čigar čete so gonilo Nemce proti Firencam in Riminiju na jadranski obali, in.general l/ilson, ki je bil vrhovni povoijnik zavezniških sil na Sredozemlju. 10« junij a jo general Tfilson na sestanku z ameriškimi šefi Marshallom in Arnoldom v Italiji zagovarjal tezo, da bi bilo treba udariti sedaj v Padsko nižino in z amfibijskimi silami v Istro ter nato skozi "Ljubljanska vrata" v madžarsko ravnino. Toda Marshall še jo temu uprl, češ da Eiscnhower, ki je povolfai invaziji v Normandijo, nujno potrebuje francoske luke na Sredozemlju, ker so vse ostale luke na severu bodisi docela u-ničene bodisi dobro branjene od Nemcev, A luke so zelo važne za redno dobavo vojnega materiala. V skladu s tem jo Marshall vztrajal, da morajo zavezniško četo udariti sedaj iz Italije v južno Francijo. Naj se zgodi karkoli, jo izjavil Marshall, "ameriške sile no bodo uporabljene za operacije v jugovzhodni Evropi." In' da ne bi bilo prav nobenega dvoma, je Marshall prosil Roosevelta, da osebno zagotovi napad na južno Francijo. 29,junij a jo Roosevelt brzojavil Churchillu; "Z ozirom na sovjctsko-britansko-ameriški sporazum, dosežen v Teheranu, ne morem dovoliti nobeno uporabe čet ali opremo v ka-:! drugem sektorju brez Stalinovega odobrenja," Obenem je opozoril Churchilla, da so pred durmi predsedniško voiitvo in da "ne bi preživel niti najmanjšega poraza v Normandiji, ako bi so razvedelo, da so bile znatne sile poslane na Balkan,'1 Vsaka akcija na Balkanu se jo sedaj smatrala v Ameriki kot (podpora britanskim političnim ciljem, a Roosevelt jo bil prepričan, da bo •z ustanovitvijo Združenih narodov nehala obstojati potreba za intores-nunL sferami, zavezništvi, ravnotežjem sit ali drugimi posebnimi ureditvami, katere so narodi vzpostavili, da bi ohranili svojo varnost in branili svoje interese." (Izjava Cordclla Hulla v Kongresu). Churchill so s tem ni strinjal in jo smatral, da bo ravnotežje sil v Evropi porušeno, ako bodo Sovjeti prodrli- predaleč. Zato je menila da treba ravnotežje vzpostaviti s tremi stvarmi; a) močnim britanskim impca rijem; b) trdnim angl o-amer iškim zavezništvom; in c) z organizacijo Zdnj.-ženih držav Evropo. Ker so sc .Amerikanci upirali, da bi Sovjetom zaprli pot vojaškim potom, jo Churchill skušal doseči neposreden političen sporazum s Sovjeti. Stalinu je predlagal, naj bi Sovjetska zveza imela nadzor nad Romunijo in Bolgarijo, a Britanija nad Jugoslavijo in Grčijo. Takoj ko so o tem zvedeli v V/ashingtonu, je Cordoll Hull to obsodil kot ''razdvajanje Balkana v interesno sfero1'. Ameriška intervencija je povzročila, da Churchillu ni uspelo, da bi dosegel,.kar je predlagal. Medtem so Sovjeti lepo prodrli v Romunijo in 31.avgusta zasedli Bukarešto, a sredi septembra Sofijo. Cordoll Hull pravi v svojih Spominih, da se je tedaj tudi Roosevelt začel zavedati sovjetskih ambicij, toda še vedno jo upat, da so Sovjeti ne bodo poskušali zavarovati z upostavitvijo kako interesne sfere, ako dobijo dovolj garancij v Združenih narodih. Zasedba Romunije in Bolgarije tor neovirano napredovanje sovjetskih čet na Balkanu, ki jo bilo toliko enostavnejše, kor so dobave prihajale na fronto po Donavi, jo sprožila pravi politični preplah v Londonu. V oktobru se je zato Churchill odločil, da gre v Moskvo in sklone nov sporazum s Sovjeti - žal, na slabši osnovi kot je imel namen prvič, kor so Sovjeti pač že imeli popolno oblast nad dvoma balkanskima državama in jo bilo naivno misliti, da bi Sovjeti sedaj pristali na isto razmerje kot ga jo Churchill predlagal v poletju. Nov sporazum je talco predvideval, da si bodo Britanci in Sovjeti delili nadzorstvo v Bolgariji, Romuniji in Madžarski v razmerju 75:25 v korist Sovjetov, v Jugoslaviji 50:50 in v Grčiji O.100 v korist Britancev. Medtem ko so se Sovjeti dosledno držali tega sporazuma v pogledu Grčije, kjer niso poskušali pomagati partizanom kljub temu, da so obvladali praktično vso Grčijo razen Aten, se niso niti najmanj zoprstavlj ali Titovemu izigranju jaltskih določb, da o kakem britanskem vplivu v zadevah ostalih držav ni moglo biti niti govora. Sporazum s Churchillom - kljub temu, da je imel namen rešiti vsaj ono, kar so rešiti da, ~jo dejansko dal Sovjetom moralno legitimacijo, da prevzamejo neposredno 'nadzorstvo1' nad Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. Amorikanci so ta sporazum smatrali kot izdajo Atlantsko karto in šli taico daleč, da so obsodili tudi britansko vmešavanje v grško zadevo, ko so so britansko čete borile P^oti grškim partizanom. Admiral King jo ukazal, da so no smo uporabiti nobena ameriška ladja za prevoz vojnih dobav Britancem v Grčijo. Ta ukaz sc sicer ni izvršil zaradi Hopkinsovc intervencije, toda povzročil je precejšnjo napetost med obema vladama. Amorikanci so bili prepričani, da hočejo Britanci ohraniti grško monarhijo vkljub ''narodni volji1'. Sovjeti so vkorakali v Beograd 20.oktobra in nato prekoračili Donavo pri izlivu Save, vpadli v Madžarsko in osnovali komunistično vlado šo prodno so zasedli Budimpešto. Kljub temu, da sc jo vojna'bližala svojo-hu koncu, še vedno ni bilo mod zavezniki nobenega jasnega sporazuma,kaj so bo zgodilo z Nemčijo. To je godilo Sovjetom, ker jih niso obvezovali nobo-hi politični oziri. Nobenega sporazuma tudi ni bilo doseženega, kar se je tikalo Poljske, čeprav je bilo jasno, da.so pozicijo zahodnih sil postale zelo šibke po vkorakanju sovjetskih čet in ustanovitvi takozvanega Dublinskega komiteta, v katerem so sc nahajali poljski komunisti. Zvez med begunskimi Poljaki v Londonu in Sovjeti ni bilo že od aprila 1943.lota,ko so rcljakt zaprositi mednarodni Rdeči Križ, da izvode neodvisno preiskavo pri odkritju masovnega groba 4.000 poljskih oficirjev v Katynu pri Smolensku. Sovjeti so to izkoristili, da so priznali Dublinski komitot kot začasno Poljsko vlado. Dejanski vzrok jo bil v tem, da londonska poljska vlada ni betela priznati Curzonovo linijo kot mejo med Poljsko in Sovjetsko Zvezo. Britanci niso bili edini, ki so hoteli izkoristiti zmago v I-taliji za prodor proti severu in ki so nasprotovali izkrcanju v južni Franst ji. General Mark Clark, poveljnik pete ameriške armade v Italiji, je na junijskem sestanku vojaških poveljnikov v Italiji, podprl generala ’/ilsona '-n apeliral na Marshalla, naj pride do invazijo,na Balkanu. Ko je ta apel Propadel, je Clark zapisal v svojem dnevniku: ''Švabi so poraženi, dezorga-hizirani in demoralizirani. Sedaj je čas, da izkoristimo naš uspeh. Kljub temu bom sedaj izgubil dva korpusa in sedem divizij. Kakšen nesmisel'.‘'I Iz hjegove knjige CALCULATED RISK, str.353 ) Teh sedem divizij je Clark moral Poslati za napad na južno Francijo in s tem oslabil fronto v Italiji. Ame-rtški vrhovni poveljniki so trdili, da so Nemci v Italiji tepeni in da bo Pudaljni prodor lahek, ako ga bo potrebno izvršiti. Dejansko so bili Nemci Vso prej kot pa tepeni in so se vdali šele na samem koncu vojne. General Mark Clark, ki je po vojni postal ameriški visoki komisar v Avstriji, je izrekel sledečo sodbo v svoji knjigi: ''Podvig, ki bi Inhlco izpremenil celo zgodovino odnosov med zapadnlm svetom In Sovjetsko zvezo j se je radallnll - ne v nič, toda v mnogo manj' kot pa bi se lahko. o. Ne le po mpjem mišljenju, ampak tudi po mišljenju številnih strokovnjakov, ki so poznali ta problem, oslabitev vojaškega podviga v Italiji v svrho Invazije v južni Franclji, namesto Izvršitve prodora na Balkan, je bile efis Izmed naj večj Ih napak storjenih za časa vojne... Stalin je točno vedel, kaj je hotel - politično In vojaško;, a predvsem je hotel, da ml ne pridemo na Balkan... Zato je razumljivo, zakaj je Stalin dajal v Teheranu prednost ANVIL-u...(akcij 1 v južno Francijo -op.prev.) Nikdar nisem mogel razumeti, zakaj se niso Amerlkancl In Angleži, z ozirom na Izpremenjene prilike In Izpremenjeno vojaško situacijo, mogli ponovno sestati In ponovno pregledati celotni položaj... Kasneje, v Avstriji, se ml je pričelo svitati o ogromnih prednostih, ki smo jih zapravili, ker nismo pritisnili na Balkan...Če bi mi prišli tja pred Rdečo armado, bi dosegli ne le hitrejši polom Nemčije, marveč tudi drastično omej itev vplIva Sovjetske zveze .11 Polom Nemčije bi^ bil verjetno hitrejši zaradi izgube surovin na Balkanu, ki so po zasedbi ilezi-je in Prusije postale edini vir za nemško vojno industrijo. Druga velika napaka je bila napravljena v Franciji po osvojitvi Pariza, ko so zavezniške sile prodirale proti Nemčiji na široki fronti. Ned tem ko je general Montgomory, ''Monty'1, prodiral z britanskimi, kanadskimi, in delno ameriškimi četami v Belgijo in Holandijo, odkoder se je pripravljal, da udari v Porurje in nato naravnost v severno Nemčijo, je general Patton, poveljnik tretje ameriške armade prodiral proti Posarju, od koder naj bi prodrl v srednjo Nemčijo. Toda zaradi hitrega prodora iz Normandije je bilo zelo težko dobavljati četam zadostno opremo in zlasti bencin ::a motorizirana vozila. Skladno napredovanje na vseh frontah je zato postalo skoro nemogoče, zlasti še, ker se je nemški odpor jačal, čimbolj so se zavezniške sile bližale nemškemu ozemlju in pa ker so Nemci ponovno utrdili STegfridovo linijo, proti kateri bi napad na široki fronti bil docela neuspešen. Montgomory je zato predlagal Sisenhov/erju, ki je bil vrhovni poveljnik, naj se dobave usmerijo šemo enemu sektorju, t.j. bodisi njemu bodisi Pattonu, tako da bo lahko vsaj eden od njiju izvršil prodor, sicer se bo fronta ustalila kot se je ustalila v prvi svetovni vojni. Etsenhowcr, čeprav se j e s predlagano taktiko strinjal, ni hotel odstopiti od svoje strategije napada na široki fronti, kar je pomenilo, da medtem ko je priz-naval potrebo prodora na enem sektorju, ni hotel zaustaviti aktivnosti na ostalih sektorjih, čeprav je bilo jasno, da je tako aktivnost nemogoče vzdrževati ako naj se dobave osredotočijo na en sam sektor. Očividno je tudi bilo, da bi moral EiSenhower dati prednost sektorju, kateremu je poveljeval Monlgomery, ker je bila to najbližja pot do srca Nemčije. Za Porurjem ni bilo več nobene obrambne linijo in vsak prodor na tem sektorju bi dejansko pomenil priti Nemcem za hrbet, za Siegfridovo linijo, in doseči prosto pot do Berlina. Toda tu je ležalo jabolko spora, ki je med vojaki dobro poznana stvar. Generali Patton, Bradley in drugi, ki so bili hudi poklicni nasprotniki Montgomery-a, zlasti še, ker se je tudi Montgomory od časa do časa pokazal zelo visokega napram svojim kolegom, so bili proti temu,da bi britanski general imel čast, da prvi pride v Nemčijo in morda celo zasedo Berlin. Poklicna zavist jo bila prevelika, da o naravnem nasprotju'med ameriškimi in britanskimi poveljniki niti ne govorim, da bi Patton pristat na to, da zaustavi svoje akcije in dovoli osredotočenje dobav Mnntgomery-u. Tako se je godilo, da je Patton nalašč izzivat Nemce k napadom, da je imel vzrok zahtevati novo dobave streliva, bencina, itd., ki bi sicer šle k yontyju za okrepitev njegovega napada. To je šlo celo tako daleč, da so Pa-ttonovi intendanti nastopali kot Montgomery-jevi intendanti in prejemali opremo, ki je bila namenjena Monty-ju, t.j. zavestno so sleparili, kar je bilo v toliko lažje, ker je imel tudi Monty ameriške čete pod svojim poveljstvom, pa jo bilo sleparijo zelo težko odkriti, zlasti še, ker so je malokomu sanjalo, kaj se dogaja. General Patton, ki vse to popisuje v svoji knjigi V/AR AS I KNEW IT, pravi na str. 125’ ‘'Ta postopek sicer ni bil v skladu z vojno, toda bil jo nekaj imenitnega.''' Ta ‘'imenitnost'' je spravila zaveznike ob odločilno zmago na zahodu 1944.leta in zavlekla vojno čez zimo. Sc več: Dala jo colo priliko Nemcem, da so izvedli izredno nevarno ofenzivo v Ardcnih, ki jo še bolj zakasnila zavezniški prodor v Nemčijo,- a Sovjetom še bolj odprla pot v srednjo Evropo« Hitler je namreč sveto veroval, da bodo zahodni zavezniki čez noč napravili sporazum z Nemci proti Sovjetom, čim bodo videli, da so Sovjeti.prodrli v srednjo Evropo. Hitler je bil tako trdno prepričan,da bodo zahodni zavezniki ščitili svp,j e interese v. Evropi, da je smatral, da bo zaveznike prisilil k sporazumu s tem, da jih bo držal nazaj na Zahodni fronti in dal Sovjetom priliko, da prodrejo dovolj daleč, da povzročijo preplah n a.. Zahodu o Hitler 'se je sicer ü računal, toda. dane § je lahko jasno, da mož ril bil še docela zmešan ker je tako računal... OciVidCi trdijo, da je Hitler bil "globoko razočaran'1, k.Q, zahodni . .zavezniki nišo reagirali na njegovo taktiko in da enostavno ni. möge j. v.e'rjett., da’ zahodni zavezniki ne vedo, za l-vnl Američanom, kdo je Tito in kakšen je komunistični režim v Jugoslaviji'., G,Smyth spada med velike spoštovalce pokojnega ameriškega senatorja Mac-Carthy-ja» Vse to potemtakem ne pomeni, da je g,V/, Smyth tudi globok demokrat, Mislim pa, da je nepotrebno, da bralcem predstavim dr,Miha Kreka,katerega prisotnost v sredini zborašev mora iznenaditi vsakogar, ki je smatral dr,Kreka kot demokrata. Iz poročila g,B„Karapandžiča (znanega zboraškega ^zgodovinarja'1) vidimo, da je tudi AM2RISKA DOMOVINA ''glasilo ameriških Slovencev ', prinesla lep članek o ;'bližnji antikomuni stični manifestaciji v Niagara Fali sVidimo tudi, da je s kongresa, ki se je skoraj istočasno vršil v Clevelandu, ‘'glavni predsednik Zveze slovenskih protikomunističnih borcev' g«Franc Grum, poslal pozdrave in čestitke udeležencem na zboraškem anti' -komunističnem dnevu. Govor g,Smyth-a je bil obširen, V njem je povedal svojo verzijo dogodkov pred vojno in za časa vojne v Jugoslaviji, ki se v vsem sklada 2 zboraškimi verzijami. Naravno, zboraši upajo, da bodo emigranti bolj verjeli tujcu, kot pa njim in pričakujem da bo ISKRA prihodnjih deset let navajala stavke in odstavke tega govora, Po_g,Smyth-u ni bolj zaslužnih ljudi kot so Nedič, Ljotič in Rupnik, Opaziti pa je, da vedno omenja Ljotiča •Ted Nedičem in Rupnikom, čeprav je razlika med slednjo dvojico in Ljotičem ogromna, Ljotič je bil fašist, kar tudi dr,Maček trdi v svoji knjigi. Tega Pa ni moči reči o Nediču in Rupniku, G,Smyth primerj a Ljotiča z MacCarthy-jom in dela s tem krivico^slednjemu. Drugače v samem govoru ni nič novega Ih glede na to, da je KT često pisal o zboraših in njihovi propagandi,prevračanju dejstev in poskusih, da vodo zgodovine napeljejo na svoj mlin, ni Potrebno navajati dolov iz govora g,3mytha» On je nedvomno naredil mnogo th mnogo dela s svojo propagando proti Titu, Posebno še glede na to,kot on sam pravi, da celo to propagando vodi na svoje stroške. On spada med ono Američane, ki brezmejno sovražijo komunizem in ki so pripravljeni, da v borbi proti komunizmu žrtvujejo tudi demokracijo. Govor dr,Kreka je bil.kratek, v primeru z g.Smythovim, V njem ac jG dr,Krek le dotaknil prvega in rekel par običajnih lopo zvonečih fraz, to berem govor dr,Kreka, no morem razumeti, čemu je bil njegov govor "prednjem z burnim aplavzom vseh prisotnih'', kot to trdi poročevalec. Edini razlog more biti v samem dejstvu, da je bil dr,Krek prisoten, a organizirati ''buren aplavz" ni bilo težko, Sama prisotnost dr,Kreka, verjujejo zboraši,. je njihov veliki uspeh, večji od prisotnosti g,Smytha, Povsem naravno, da bo dr,Krek kritiziran .z več strani in njegovo prisotnost na zbora-di manifestaciji je gotovo treba kritizirati. No pa kljub temu dvomim, da Jo dr.Krek postal ''fašistična koristna budala"; razlog njegovo prisotnosti drjetno ni neko "nasedanje zborašem", temveč najverjetneje , da ga j e k P temu pripravil edino g,Smyth, očitno osebni prijatelj dr.Kreka. To mogo-Qo ni toc'fio in ne opravičuje njegove prisotnosti na zboraškem dnevu, a d je približno točno, vendar predstavlja gotovo "olajševalno okoliščino". -J-G0SLOVANSKI ANTIKOMUNISfitljl KOMITET se imenuje nova organizacija ustanovljena v ZDA, o katero ustanovitvi so objavili obširna poročila glasilo jpo-aJPORUKA, glasilo demokratskih jugoslovansko usmerjenih Srbov v Kanadi J-'vG KANADSKIH SRBA in še neki srbski in jugoslovanski ča.sopisi» Glavni jj-jnik tega odbora je g.Nikola A.Kosič, a naslov odbora je YUG0SLAV ANTI--0MMUNI3T COMMITTEE, Post Office Box 859, MILWAUKEE, Vis,, U.S.A. Katere ■ r lge osebo (n.pr.od Hrvatov in Slovencev) so nahajajo v tem odboru, mi ni 2hano. Na samem začetku je potrebno naglasiti, da JAK nima nikakršne zveze s preje omenjenim ''jugoslovanskim anttkomunisttčnLm dnevon"zborašev. Tako me je obvestil na moja poizvedovanja glavni tajnik JAK g,Kosič, v svojem pismu z dnem 7 = oktobra 1958: :lDe lo JAK-a ni omejeno samo na ZDA-Možno je ustanoviti take komiteje v vseh državah, kjer so naši ljudje, če oni to šele» V takem primeru bi jim mi dali potrebna navodila, član JAK-a v ZDA lahko postane vsaka oseba, ki sprejme statut JAK-a in izpoljnjije pogoje predvidene v Statutu, Ni treba da ta oseba živi v /Ameriki, Smatramo, da bo ustanovitev JAK-a sprejeta pri bralcih KT z zanimanjem»".Toliko bolj, ker JAK vodi samo akcijo proti komunizmu in sjpo.sebno .pozornostjo sledi dogodkom v Jugoslaviji, JAK je treba smatrati kot demokratsko skupino, brez kakršnekoli želje, da kogarkoli predstavlja ali da kogarkoli vodi. Ljudje v JAK-u se posvečajo samo antikomunističnemu delu, S sprej^jem načel JNO v Londonu, katera so bila objavljena v PORUKI aprila meseca 1956 leta,, je v JAK omogočen vstop vsem onim Slovencem, Hrvatom in Srbom, ki smatrajo, da je potrebno delovati za vzpostavitev demokratskega režima v Jugoslaviji in ki žele da nam bo po padcu komunizma skupna država Jugoslavija » Bralce,katere JAK zanima, posebno oni v ZDA, lahko stopijo v stik z glavnim tajni-? kom g.Kosičem, Iz Statuta JAK-a je razvidno, da mu je cilj brezkompromisna borba proti komunizmu; upoznavanje naših in tujih ljudi a komunistično ideologijo, metodami itd, a posebno v zvezi z Jugoslavijo, JAK hoče, stoji v Statutu, podpirati politiko Jugoslovanskega narodnega odbora v Londonu, članstvo je dveh vrst: redni - vsak demokratsko usmerjen državljan iz Jugoslavije in podporni. Predvideva se ustanovitev krajevnih JAK~ov v mestih v ZDA, kjer so za to pogoji, medtem ko je sedež JAKa v Milwaukee, Wls« JAb izdaj a od časa do časa bilten na angleškem jeziku PREB YUGOSLAVIA, Na prvi pogled, posebno za nas v Evropi, je uporaba besede ''antikomunizem;' v naslovu organizacije videti čudna, V skoro vseh demokrat-skih deželah Evrope ima beseda ''antikomunizem1' v veliki meri fašistični prizvok, ker sta še vedno v živem spominu dva zares največja antikomunista Hitler in Musolini, a ravnotako tudi številni manjši ali večji dil^ptorji (Franco, Pavelič, kralj Aleksander in dr,) ali '‘antikomunistični ideologi1 (Ljotič in podobni). Pri znatnem številu ljudi v ZDA pa pojem ''antikomuni-zerrk'nima v toliki meri fašistični prizvok, Z drugimi besedami, obstoja nevarnost,- da človeka, ki sebe naziva antikomunista, smatrajo v Evropi ne le komunisti temveč .tudi demokrati za fašista, V ZDA take nevarnosti ni, ker se v glavnem demokratičnost ''antikomunista'' razume in je ni potrebno posebej naglašati. Medtem kot to v znatni meri olajšuje delo demokratom (ki so ■'antikomunisti'' že s tem, ker so demokratje), to isto olajšuje delo tudi totalitarcem - fašistom, ker oni lahko mirne duše zamolče, da niso demokrat ti, kot so to tudi storili zboraši na svojem ''antikomunističnem dnevu'',Ako hoče JAK uspeti v ZDA in če bo se skušal razširiti še na druge, posebno evropske dežele, bo moral uporabiti drugo ime, namesto ''antikomunistični 1» £e bolje pa bi bilo, da stopi v tesno zvezo z že obstoječimi jugoslovansko usmerjenimi demokratskimi organizacijami, ki imajo^isti cilj kot JAK, Tako na primer je ''Združenje svobodnih Jugoslovanov na Švedskem1', ki poleg ostalega kot tudi JAK podpira politiko JNO-j a v Londonu, Počemu ustanavljati Švedskem novo organizacijo JAK-a? V Veliki Britaniji in Franciji in mogoče kje drugje, obstojajo takozvani Delovni odbori pri JNO; tako tudi tu ni kake velike potrebe za organizacijo JAK, Sicer pa, čeprav je JNO postavil srbske člane v svoje delovne odbore, še ni utegnil postaviti hrvaške in slovenske člane (ali pa jih ni našel). Razlika je namreč edino v načinu, kako lahko postaneš član JAK-a in Delovnega odbora pri JNO, V prvem primeru se moraš prijaviti za člana, v drugem pa JNO z neko yrsto ''ukaza' postavlja člane v svoje delovne odbore, ki potem v resnici nič ne delajo. Mislim, da je treba pozdraviti ustanavljanje J.\K-a v ZDA in mu dati polno podporo, dokler njihov i'antikomunizem'' pomeni demokracijo - demokratsko Jugoslavijo. B.Simonič Znižujemo naročnino za polovico leta vaem novim naročnikom, ki se naroče na KLIC TRIGLAVA do 3l*decembra. Dobili bodo šest_številk^za del set šilingov odn.poldrugi dolar.Vabimo Vas,da naročite list svojim Pri j jateljem za Božič kot malo darilo/Nove naročnike bomo pismeno obvesti=,| li o Vašem darilu)Izkoristite to priložnost:pomagali ne boste samo Kli| cu Triglava ampak se Vas bodo Vaši prijatelji spomnili vsaj šestkrat v;| pol leta - in to samo za 10/- odnosno / 1.50. Uprava Klica Triglava.' NAŠ NASLOV : BM / TRIGLAV, LONDON W.C.1_._____________: OD MESECA DO MESECA Smrt papeža Pija XII. ni ostala ne= zabeležena. Časopisi in radio so poroča li o njej - v večini slučajev brez körnen tar jev. Vkolikor so objevili kak koxnen= tar, so v glavnem poudarjali tii stvari: finančno in politično moč Vatikana na Zahodu, povezanost Vatikana z italijan= skirni demokristijani in stalno borbo Va= tikana proti ‘'naprednim pogledom in nji= hovimi zastopniki'1. ITovi papež bo ne dvom io nadaljeval po isti poti, pr..vi j o urad ni krogi v Jugoslaviji. Pozornost je vzbudila vest, da je tnalu po izvolitvi novega papeža prišlo do sestanka med beograjskim nadškofom in vršilcem dolžnosti predsednika škofovske konferenco rimsko-katoliške cerkve v Ju= goslaviji, dr.Josipa Ujčiča, in predstav mikoma komisijo za verska, vprašanja zve= zne vlade Petrom Ivičevicom in Miloje Dilparicčrn. Stika mod katoliško Cerkvijo in režimom ni bilo že nekaj lot. Uradno poročilo, ki je bilo kasneje izdano, je navedlo, da je dr.Ujčič obiskal omenjena člana komisije in ztijima 'dlje časa" raz ovarjal. 0 čem, niso povedali..Možnosti sta dve: 1) da je dr.Ujčič interveniral zaradi bolezni dr.Stepinca; 2) da so se razgovori vrteli okrog socialnega zavaro Vanja katoliških duhovnikov. Kot je po= znano, uživajo socialno zavarovanje sedaj že vsi duhovniki drugih veroizpovedi. "Pasternakova aferaw je bila razprav 1 jena na dolgo in široko. Poleg Pastema kove biografijo, uradnih sovjetskih napa dov nanj in reakcije v svetu, so časopi= si objavili tudi lastne kritike o "Dr. Živagu" - čeprav se niso toliko spozabi= li, da bi objavili tudi kake izvlečke iz njo. Nasplošno je možno reči, da s Pastor nokon sočustvujejo, čeprav jo težko razu meti njihovo logiko - da namreč zamerijo Djilasu baš to, za k<..r hvalijo ?asterna= ka. velja diplomatska nedotakljivost: Tito je čestital Vorošilovu in Hru šcovu ob priliki 4l-letnice oktobrske revolucije. Koča Popovič jc čestital Gromiku, Vse to ni zadržalo konunistič ne govornike v vzhodnem Berlinu, Tira= ni, Sofiji in Pekingu, da no bi napad= li Zvezo Komunistov Jugoslavijo. Jugo= slovanski diplomati, ki so ten prosla= vam prisostvovali, so protestno zapu= stili dvorano, v katerih so se vršilo, T Ari JUG (Telegrafska Agencija Nova Jugoslavija) jo praznovala 15-lctnico svojega obstoja. Njon ustanovitelj jo bil Moša Pijado. Agencija ima sedaj 18 st .Inih dopisnikov po svetu. Svoje ve= sti za tujino odd..ja enajst ur dnevno. Prva številka SOCIJALIZMA, organa ZKJ, je izšle, v oktobru. Članki objavljeni v njej skušajo predvsem opraviči ti stališče ZKJ in njen progi mi, češ, da razvoj tokom.zadnjih štirideset let zahteva nove obliko delovanja socialističnih sil. ''Program ZKJ ni mogel dati popolnega odgovora na številna osnov na vprašanja zaradi razcepa v ncdnorođ nem socialističnem pokretu, napačne 0= rijentacijo in:dogmatizma, ki jo škodo val celotnemu socialističnemu delavske mu pokretu,1' piše Milcntijo Popovič’, član CK ZKJ. "Razdelitev sveta v blo= ko, predvsem gospodarske, pa tudi vo= jaško-politicno, jc pest ovila svet ired nove probleme..." "Združenje bivših borcev v Slove= niji" oripravlja brošuro o slovenskih prostovoljcih v španski državljanski vojni. Združenje trdi, da se jc te voj no udeležilo 300 Slovencev, od katerih 64 so ja kasneje udeležilo - tudi ''osvo= bodilne vojno" doma za časa drugo sve= tovne vojne. Koča Popovič, državni tajnik za zuna nje zadevo, je za časa svojega obiska v Angliji zaprosil za obilno finančno po= moč. Ko se jc sestal z angleškim zuna = njim ministrom, Sclvrynom Lloydom, in ga ooprosil, da naj se britanska vlada "čim preje odloči glede te pomoči, tako da bomo vedeli s čem računati," je Selwyn Lloyd "pokazal polno razumevanje". Ta prošnja je bila v jugoslovanski javnosti cono mimogrede omenjena in doc*la skrita v tisočih besedah o vzajemnem prij..tolj = stvu in sličnih pogledih na mednarodne Probleme - enako kot je bilo samo nino= grede omenjeno, da so bilo dejanski po= vod za aretacijo in težko obsodbo dveh jugoslovanskih mornarjev v Songaju - ki= tajska dekleta... Za mornarje pač no Ljubljanski republiški svet za zna nest in kulturo ju poklonil slovenski gimnaziji v Celovcu zbirko knjig slo= venskih klasičnih pisateljev, toda ko= roški pokrajinski šolski svet v C:lov= cu jo odbil, da bi knjige predal gimna ziji in jih jo vrnil v Ljubljano. Dr.Franc Zv/it tor in dr. Joško Tišler sta pisala predsedniku avstrijsko ropu blik.o dr.Schorfu in ga prosila, da ju Činprojo sprejme. Nameravata mu preda= ti spomenic , ki zahteva spoštovanje zakonitih pravic slovensko manjšino. Medtem sc.poleni.ka o slovenskem šolstvu nadaljuje- tudi v jugoslovanske'1 tisku, ki zavrača Figlove trditve, da je to notranja avstrijska stvar. Te pra vice so bile Slovencem zagotovljene z državno pogodbo. GOSPODAP.ßKT VLSTI: Zvezna vlada je u= svojila prednačrt državnega', plana za 1959«leto, Prednačrt predvideva poveča nje narodnega dohodka za 11.7;? in indu strijske proizvodnje za llL. Poljedelj ska proizvodnja naj bi se povečala za 20.?L v primeru z letošnjim in za 3L v primeru z lan&kim letom. Osebna potro= šnja naj bi se povečala za 6.2%. Industrijska proizvodnja v Sloveni ji se je povečala v prvih devetih mese cih tega leta za 5.9% v primeru z istim razdobjem lansko leto. Celotna jugoslo= vanska industrijska proizvodnja se je v istem času povečala za 10.6%. Največ^ je povečanje v Sloveniji so zabeležili v električni in kemični proizvodnji. Zvezna skupščina, ki je zasedala koncem oktobra, je med drugim tudi usta novila poseben skupščinski odbor, ki bo v bodoče nadzoroval uporabo finančnih sredstev državnih organov, ustanov in gospodarskih organizacij, ki jim jih da je država na podlagi letnih planov,skup ščinskih priporočil in raznih odlokov. Odbor bo imel pravico preiskati razdeli tev družbenih rezerv, skladov in doklad ter proučevati proračune za zvezne skla do, ustanove, neodvisne organizacije kot so komore, strokovno organizacije in ra dij.aka služba ter proračune gospodar = skih organizacij kot so železnice, po= šta, letalska služba, elektro-gospodar= ske organizacije, banke itd. Obenem bo imel odbor pravico zahtevali poročila omenjenih ustanov in priporočiti posto= pek za nadoknado škode, ki bi jo morda zagrešilo. Vršil se jo plenum glavnega odbora Jugoslovanske Zadružne Zveze, na kate= rem je bilo rečeno, da je število za= drug ponovno padlo zaradi likvidacije onih, ki so. bilo ''nerentabilne11. Kljub temu jo bilo do konca 1957.1t‘ta v Jugo slaviji 5.500 splošnih poljedeljskih zadrug z 1,400.000 člani, predstavija= joč 52% vseh kmečkih posestev. Zadruge sklepajo razne dogovore s posameznimi člani-proizvajalci in jim pomagajo s stroji, semeni in umetnimi gnojili. Ta način proizvodnje je zelo uspešen, če= prav je v mnogih slučajih pomanjkljiv, ker ne nudi zadrugam dovolj dobička s katerim bi večala "družbena sredstva" na vasi. Po naročilu slovenskega sekretaria ta za blagovni promet so ljudski odbori določili maksimalne ceno na drobno za krompir, čebulo, jabolka, grozdje, su= he Češpljo, gobe, svežo goveje in svinj sko meso in tropinovec. Zvezna vlada jo dvignila nakupno cc no za sladkorno peso na 6.50 din za ki= logram. V Ljubljani se jo vršil 5.mc.dnarod ni velesejem tehničnih uspehov na po = dročju elektronike. Poleg številnih tu jih izdelkov so prikazovali tudi ddma izdelano radio in TV sprejemnike tor ne kaj "pisarniških robotov" . Na solunskem velesejmu so jugoslo= vanski razstavljalo! prodali robo v vrednosti 300,000 dolarjev. Podjetje "22.OKTOBAR" v Subotici jo letos orodalo na tujem 1,500.000 kg mesnatih izdelkov. Podjetje v Slavonskem Brodu je le= tos izdelalo 560 tovornih vagonov za jugoslovanske železnice. Do junija pri hodnje leto bodo uvedli na prograh šest motornih vlakov, od katerih vsak bo i= rael po p-, t vagonov s 360 sedeži. Njih' va maksimalna brzina bo 116 lem na uro in njihova centrala bo v Beogradu. Vo žili bodo na glavnih prograh in se bo do imenovali: Slovenija Express (pra= vijo, da bo vožnja iz Beograda do Zagreba trajala 4 in pol ure), Kvarncr Express (7 ur iz Beograda do Reke), Jadran Express (Beograd-Split, 9 ur), Bosna Express (Beograd-Sarajevo,5)^ ur) in Makedonija Express (Bcograd-Bdtolj; ki bo skrajšal vožnjo do Skoplja za 3)6 ure). Pri objavi tega ambicioznega na črta se je marsikdo vprašal, ali bodo našo progre' primerno z ozirom na nji= hovo slabo stanje. Autonobilsko Cesto od Ljubljano do Zagreba, ki jo bodo odprli 23.novembra, jo gradilo skupno 53,430 mladih fmitov in deklet iz cole Jugoslavijo in mno= gih tujih dežel. Tako delovne akcije so bile svojočasno ustavljeno, ker so bile predrage in v veliki večini slu= čajev neuspešno, toda so bile letos po novno organizirane, da bi zaposlili mla dino, ki jo zadnje čase uporabljala svoj prosti čas za "nesocialistične ok tivnosti" in celo začela posnemati no= katero zahodnjaško navado. TRGOVINA: Sporazum je bil sklonjen s Francijo. Jugoslavija bo izvažala mo so, živino, jajca, ribo, hmelj, sadje, tobak, celulozo, los, leseno predmete, "suho robo", razne metale, poljedelj= ske stroje, električne in tekstilne predmete. Francija bo izvažala v Jugo slavijo razno mineralne soli, kaučuk in izdelke, volneno štofo in valjane izdelke. Trgovinski sporazum s Poljsko pred videva, da bo polog "izmenjave surovin" izvažala Jugoslavija električne kable, motorje in kovinske izdelke, Poljska pa predvsem premog, koka in valjane iz deIkc. Gospodarski razgovori so so vršili s Švico in holandskimi gospodarstveniki. IVAH STANIČ