EinzelTerbaufspreie BBl 0.15 НагдШдпкепБо^ Verlag und Schrlftleitung: Klagenfurt, Bismarokrlag 13, Postfach IIS / Bezugsprels (Un roraua zahlbar) monatllch RM 1,— frel Haus (elnschlleBlIch RM 0.20 ZustellgebUhr Abbeetelluagea der Zeltung fUr deo nachfolgenden Monat werd eo nur acbriftUcb und nur bU 25. dee laufeaden Monata aogenommen Nr. 92. Krainburg, den 20. November 1943. s. Jahrgang. ^ J . Vsa posadka na olokn LerlDs je bapilnlirala IVIoi lelik japonski nspeli pred Bongainiille Tlšoti ujelnikov in i/elik plen na olokn Leros - To nspeh Japoncev |e prekosil oneya pri Pearl Harbour|n ЛЈбМ&кО posebno poročilo« FUhrerhauptquartier, 19. novembra. Ober-kommando der Wehrmacht je objavilo: Po štiridnevni: žilavi in premenijivi borbi s po števila in oborožitvi veliko močnejšim sovražnikom so čete nemške vojske in zračnega orožja pod vodstvom Generalteutnanta MUlIerja dne 16, novembra, zayzele angleško pomorsko oporišče Leros. Udeležene bojne sile vojne mornarice in zračnega orožja so s svojim odločnim in učinkovitim bojem ustvarile pogoje za itkfcanje, ker sto prizadele sovražnim pomorskim in zračnim bojnim silam težke zgvibe. Kljub močnemu obrambnemu ognju obalnih baterij so izsilile izkrcanje na skalnatem otoku, vtem ko so bojna in strmoglavna letala končnoveljavno omečila sovražnikovo odporno moč. — Hrabrim izkrcanim četam se je vdalo 200 angleških častnikov in 3000 mož, ki jih je vodil angleški poveljnik otoka general Til ney, in 350 častnikov ter 5000 mož italijanskih Badoglijevih čet pod vodstvom italijanskega admirala Mascharpe. Uplenjenih Je bilo le težkih angleških protiletalskih topov, 20 dva cm protiletalskih topov, nekako 120 topov do kalibra 15 cm in 80 letal sklh strojnic. — V predhodnih bojih sta vojna mornaric^ in zračno orožje uničila 9 r.ušilcev in spremnih čolnov« dve stražni kdji, dve podmornici, en topniški čoln, ŠU ri trgovske ladje z okrog 12.000 brt ter več malih oskrbovalnih vozil, težko ali uničevalno zadeli pa eno križarko, enega rušllca In dva spremna čolna. (Kako občutno so Artgleži zadeti, sfe spozna natančno Iz njihovega poročila: »Boj sa Leros je končan. Zgubili smo ta otok kljub najsilnejšim naporom čet naše posadke, katere organični odpor se je bil končal v torek zvečer.«) Jepoiisko posebno poročilo z Tokio, 19. novembra. Cesarski japonski glavni stan objavlja v sredo sledeče posebno poročilo: »NaSe pomorske zračne bojne sile so dne 17. novembra ob zori napadle sovražne ladijske bojne sile v vodovjih južnp od otoka Bougainville in dosegle sledeče uspehe: potopile so 1 velikega nosilca letal, 2 srednje velika nosilca letal, 3 križarke ter 1 veliko vojno ladjo, glede katere (Te, razred jie ni ugotovil. Na&e zgu be znašajo pet letal, ki se še niso vrnila na »voja Oporišča. Ta zračna bitka bo dobila ime »Peta zračna bitka pri otoku Bougainville«. .Domej da potem pregled v zadnjih dvajsetih dneh — med 27. oktobrom in 17. no-vembrow t— v področju Salomonovih otokov potopljenih in poškodovanih sovražnih bojnilp l^ij. V njem so zapopadeni podatki petih zračnih bitk pri Bougainville, od katerih se je prva vršila 5; novembra. Po tem pregledu je bilo vsega skupaj potopljenih 87 sovražnih ladij, namreč: 4 bojne ladje, 5 nosilcev letal, 6 težkih križark, 9 lahkih križark, 4 vojne ladje, glede katerih ni brezhibno ugotovljeno, ali gre za kri-žarke Ali za rušilce večjega tipa, 8 rušilcev, 1 velika vojna ladja, katere tip se ni mogel točno ugotoviti, 10 prevoznih ladij, 40 malih vojnih ladij. Poškodovanih je bilo 82 vojnih ladij, med njimi dve bojni ladji, 3 nosilci letal, 11 križark, 8 križark ali ru-' .šilcer, 3 nišilci Jn 5 prevoznih ladij. Razen tega je sovražnik zgubil 514 letal. Japonske zgube znašajo: 2 rušllca sta bila potopljena, 2 križarki lahko poškodovani, 11 japonskih letal se ni vrnilo na svoja opo rišča. Letonska zagrabi za orožje Berlin, 19. novembra. V mogočni mani-feitadji, ki se je je udeležilo okrog 100.000 ljudi, je v soboto letonski narod protesti- , ral proti Stalinovi nameri, ki sta jo na moskovski konferenci odobrila zunanja ministra Anglije in Zedinjenih držav, da bi podvrgli enkrat za vselej Sovjetski zvezi vse države, katere upajo boljševiki zavojevati V strastnih besedah se je predsednik ie-tonske poklicne zveze obrnil proti temu poželenju brutalne aneksije, kateri je vrgel nasproti brezkompromisno vojno napoved: Letonska se bojuje danes, in se bo jutri bojevala proti boljševikom. Letonski vojaki, tisoči prostovoljcev na Vzhodu so zato najboljši dokaz. Dva dni nato je bil ta dokaz letonske protiboljševiške bojne volje znova potrjen z dejanjem. Domača uprava je razglasila sklep, da vpokliče vse za orožje sposobne moške letnikov 1913. do 1924. pod orožje in jih pridruži letonski legiji ff. Cvet letonskega moštva bo torej z orožjem naetopil, da se ubrani boljševiškega navala proti evropskemu kulturnemu svetu, da sam prispeva k uničenju sovražnika, ki ne ogroža samo baltskih držav, ampak bi rad podjarmil ves kontinent pod svoj barbarski krvavi teror. 35.000 mrtvih žrtev, ki so jih zahtevali moskovski biriči v kratki dobi svojega udejstvovanja na Letonskem, so obveza in uvod za ta boj. Močnejša aI(tIvnost Osi Tokio, 19. novembra. Družba nemško-ja-ponskega-italijanskega prijateljstva je v ponedeljek priredila s podporo japonskega zunanjega urada sestanek, da bi se raz-govarjali o možnostih še večje poglobitve prijateljstva Osi in obrambe proti Osi sovražni propagandi. Poleg številnih ■ osebnosti japonskega političnega življenja so se udeležili od strani osnih sil nemški veleposlanik Stahmer, bolgarski poslanik, kakor tudi italijanski, romunski in kitajski upravitelj poslov. Dr. Roben Ley in nemško dHaisIvo .»Videli smo boj za Nemčijo, gledali smo smrti nemškega naroda v oči. Videli smo, kako je bratomorstvo hodilo po Nemčiji. Doživeli smo, kako so na naši strani padli nemški de^lavci, umorjeni po Nemcih. Kdor je to videl, ne pozabi tega nikdar.« Te besede velikega pristaša našega Fiihrerja, te beeede Reichsleiter-ja dra. Leyja so izhodišče za njegov politični življenjski boj. Gotovo je odločilnega pomena, da so vodeči možje ve-likonemškega boja za svobodo frontni vojaki prve svetovne vojne. Njihove rane in njihovi častni znaki so simbol , za veliko darovanje našega naroda. Nihče ni mogel močne je občutiti kakor ti možje nesramno. prevaro Wilsonove-ga sramotnega mi ru, zavestno zavaja nje in zmoto našei;^ naroda, nihče n globlje trpel pod sa momorsko razcep Ijenostjo v Nemčij sistema. Ko je bivšr frontni vojak dr. Robert Ley stopil na politični oder, na katerem je potem tako uspešno deloval, so morali cel6 politični nasprotniki priznati njegovo osebno poštenost. V tej za Nemčijo brezupni dobi sistema je opustil dobro meščansko eksistenco namcščenca in hitel pod zastave takrat še neznanega Adolfa Hitlerja. Leta in leta se je potem Robert Ley boril kot' političen bojevnik za dušo nemškega delavca, kot mojster s peresom in zgovorjenilj „besed, vedno spredaj na fronti kakor že v svetovni vojni. Vedno mu je lebdel pred očmi kbt svetfcl cilj zedinjenje in podvig nem- škeg#, delavstva, občestvo vseh tvoi-nih Nemcev. ^ Letu 1933. rtiu je naročil B'iihrer, naj uresniči ta vzvišeni cilj. Dr. Robert Ley je začel svoje delo s tem, da je razbil udru-ženja delodajalcev in delojemalcev ter ustanovil Deutsche Arbeitsfront (nemško delovno fronto) ter s tem v "smislu FUh: erjevega ukaza izrazil, da je odslej postalo socialno vprašanje stvar vsega naroda. Delodajalec in delojemalec sta bila prisiljena, da rešita vse težave mirnim potom. S tem ukrepom je bila prvikrat v modemi zgodovini pravega in resničnega socializma pripravljena praktična pot. Ta socialna politika je ustrezala svoji nalogi kot zapovedi pravičnosti z vsemi razpoložljivimi pomožnimi sredstvi delo-lajalcev in delojemalcev in je morala ■.rajno dovesti ■ do lega, da se odstranijo obstoječe socialne krivice. Deutsche Arbeitsfront je pod Leyjevim vodstvom ustvarila socialno kulturno delo NS-Gcmeinschaft »Kraft durch Freude« (nacionalsocialističnega občestva »Veselje krepi«), čegar uspehe so oficialni predstavniki več kot 50 narodnosti označili na znanem svetovnem kongresu v Hamburgu za zgledne celemu svetu. To je bilo 1936. leta. 2e tri leta socialne prakse na-cionalspcializma so odpravila 15 letni dile-tantizem in ^leparstvo sistema boljševiškega gospostva. Omenjamo iz obilice, ki nam je na razpolago, samo dva zgleda: »Brezrazredne« ladje KDF so se vozile po morjih sveta, in kopališče za oddih delavcev, ki je zaporedno lahko dalo 20.000 delavcem odpočitka in уе-s^lja, je stalo pred dovršitvijo. Tudi naprave tega kopališča poznajo samo eno edino načelo, načelo narodnega občestva. Vsak pošten socialist na tem svetu se je moral odločiti za socialno prakso narodnega socializma. Reichsleiter poudarja vedno znova, da nacionalsocializem priznava pravico delavstva do povišanja materialnega življenjskega standarda. K temu pride še, da se tvorni ljudje udeležijo prosvetnega in umetniškega življenja, da so jim omogočena potovanja med dopustom, da se izgrajujejo stanovanjske prilike in da se skrbi za mater in otroka; nadalje spada sem obratna oskrba in higiena, socialna pomoč po NSV, prosta šolska izobrazba nadarjenega delavčevega otroka, izgraditev zakonodaje za zaščito delavcev in starostne oskrbe. Po vseh teh ukrepih se dosledno zviša življenjski standard nemškega delavstva in se vedno bolj izenačuje z nivojem doslej prednost imajočih plasti. Ze 1. 1937. je postalo jasno, da v doglednem času skoraj ne bo nobene razl'iro v nivohi. fp bi so bile socialna Libanonski nemiri prehaiaio na Siriio Ankara, 19. novembra. Nemiri, ki зо izbruhnili v vsem Libanonu in zlasti v Bei« rutu, so sedaj segli tudi še naprej v Sir jo. V Damasku in Aleppu je prišlo do težkih spopadov med gaullističnim orožništvoni in demonstranti. Upravna poslopja so v obeh mestih naskočile množice, ki simpatizirajo z Libanonci. Ministrski predsednik Sirije je v nekem javnem nagovoru v Damasku izjavil, da je popolnoma solidaren z zaprto libanonsko vlado. »Egipet ne bo miroval preje, dokler se ne vzpostavijo legalne razmere v Libanonu s tem, da se vrne predsednik vlade in po narodu ustvarjeni parlament«, — je izjavil po Reuterjevem poročilu egiptovski predsednik Nahas paša na kongresu stranke Wafd. Ibn Saud, kralj Arabije, je pri alžirskem odboru protestiral proti aretaciji libanonske vlade. Ibn Saud se s tem pridružuje protestnim korakom, ki so jih podvzeli že z egiptovske, iraške in še druge arabske strani. stran 2. — Stev. 92. KABAWANKEN BCTB Sobota, 20. novembra 1943. naprave nacionalsocializma lahko nemoteno razvijale naprej. Nasprotno! Fiihrer je izjavil, da se bomo Ls te vojne vrnili še kot bolj odločni nacionalsocialieti. To pomeni ved ko program, to se pravi, da bomo po vojni pomnožili svoje napore na socialnem področju. Spričo socialne Izgradnje velIkonemSkega Reicha, pri kateri je bil dr. Robert Ley v tako veliki meri udeležen, so naravnost klavrni poskusi naših sovražnikov, ki hočejo pognati glivo cepljivko med naš narod. Stradajoči se svet Anglosasov je reven obli-kujočih in uatvarjajočih idej, ki bi lahko nudile izhod trpečemu človeštvu iz brezup-nosti kapitalističnih kriz. Kljub naravnemu bogastvu držav niti enkrat niso mogli odplaviti bridke bede v svoji lastni državi. Iz anglosaksonskega sveta brez ideje je leta 1919. nastala nasilna konstrukcija v Ver-saillesu, ki je že imela v'sebi klico nove svetovne vojne. Danes ne vidijo plutokrati nobenega drugega izhoda, kakor izročiti velik del Evrope boljševikom. S tem bi mogli dovršiti delo razdejanja in razkroja, edino polje, na katerem so še mojstri, če jim ne bi prekrižala račune nemški narod in njegova oborožena sila. Mi, nemško delavstvo, verujemo v smislu našega Reichs-organisationsleiterja in vodje Deutsche Ar-beitsfronte trdno v to, da bo nujna in oblikujoča sila nacionalsocialistične revolucije ohranila evropsko prosveto v njeni celoti pred uničenjem po boljševiških trumah. Z nacionalsocializmom je prišel nov vek, т katerem bo učinkovala njegova socialna ideja. Njegovo upanje in njegovo hrepenenje se bosta spoInUi. Dr. Robert Ley se udeležuje čim najbolj pri vseh sodobnih vprašanjih. Pred kratkim je izjavil, da bo po zmagi nemških orožij naša ideja zajela vso zemljino. »Mi hočemo socialističen vek«, tako je proglasil, »in naš boj je vstaja zatiranili narodov proti zatiralcem.« In kako močno se Reichsleiter lahko zanaša na soudeležbo in pomoč teh rojakov, če pristane na zgradbo enega milijona Behelfsheime (pomožnih domov), ki naj odstranijo posledice zračnega zastrahovanja. Ne zastonj ga je Fiihrer imenoval svojega največjega idealista. Ob priliki njegovega obiska mu v teh dneh izrekamo zopet prisrčno dobrodošlico v najjužnejši krajini Reicha, ki se odlikuje ravno tako z nemško zavestjo svojih prebivalcev, kakor s preskušenim nacionalsociali-stičnim mišljenjem. Nezmanjšana sila bojev na Vzhodn Nemška pridobitev sveta pri Zltomirn - 10. protUetalska Olvlzlja se je Izkazala Oberkommanđo der Wehnnacht je dne 18. novembra objavilo: V velikem loku X)njepra eo Sovjeti tudi včeraj nadaljevali svoje brezuspešne napade jugozahodno od Dnjepropetrovska in severno od Krivo j roga. V huc«»hrcnS n)e.niseh methediSjeh and ptakHseh ш^твшвштт^^шшшшттттттшт^шт^шштвтштттшшштттштшштттттшшшштшт^ШШ^ 228. STUNDE. 10 Gebot« lur Pflege der Topfpflanzen. 10 zapovedi za gojenje raetlin ▼ loncih (lončnic). 1. Gib den Zimmerpflanzen genilgend gute Erde in einem ausreichend gro-Ben Topf. 2. Verwende fUr deine Pfleglinge nicht glasierte Topfe. 3. Sorge fUr einen hellen, luftigen Stand-ort mit moglichst gleichmaliiger Warme, lieber kUhl als zu warm. 4. Vernichte sorgfaltig alles Ungeziefer durch Abwaschen mit Seifenwasser und Nachspiilen mit reinem Wasser. 5. Entferne abgestorbene Blatter und Zweige. 6. Besprenge die Blatter ofter niit Wasser und halte sie frei von -fitaub. 7. GieBe die Pflanzen, wenn sich der Bo-den trocken anfiihlt, mit liberschlage-nem Wasser, am besten abends! 8. LaB kein Wasser im Untersetzer ete-hen, sonst wird die Erde sauer. 9. Lockere rweitweilig die Erde mit HoLs-st&bchen auf. 10. Topfe deine Pfleglinge um, sobald ihre GroBe mehr Raum erfordert. (Vergl. Walther, Naturkunde, Hahn, Leipzig.) . - Daj sobnim rastlinam dovolj dobre zemlje v zadostno velikem loncu. Ne uporabljaj ložčenih loncev za tvoje oskrbovance. Skrbi za svetlo, zračno stojišče s čim naj-enakomernejšo toploto, raje hladno ko preteplo. Uniči skrbno ves mrčes в tem ,da pomije# z milnico in poplaknež 8 čisto vodo. Odstrani suhe liste in veje. Poškropi liste večkrat z vodo in odstrani prah. Zalivaj rastline, če je zemlja čutiti suha, z mlačno vodo, najbolje zvečer. Ne pusti nobene vode na podstavku, sicer se zemlja skisa. Zrahljaj včasih zemljo z lesenimi paličicami. Presadi tvoje oskrbovance v druge lonce, kakor hitro zahteva njihova velikost več prostora. (Primerjaj Walther, Naturkunde — priro-doznanstvo----Hahn; Leipzig.) \ - Was wir immer wieder horen. Eb ist zum davonlaufen — človek bi • pdbegnil von friih bis spat — od zore do mraka das konnte ich nicht sagen — tega ne bi mogel reči . Scherz beiseite! — Brez fiale! Meinetwegen! — zavoljo mene, kar se mene tiče! Sie haben es nBtig! — Treba vam je tega! Das bezweifle ich! — Dvomim o tem! Sie sehen zu schwarz! — Preveč ste črnovidec! Pretiravate! Obertreiben Sie nicht! — Ne pretiravajte ! Man muB das eben in Kauf nehmen. — To pač moraš vzeti z drugim vred, tega se pač ne moreš ogniti. Das ist mir zuwider! — To mi je zo-perno! Daran bin ich nicht gewohnt! — Tega nisem navajen! Ich finde Ihr Benehmen aufdringlich. — Vaše vedenje se mi zdi vsiljivo. Auf den ersten Blick scheint mir dies unpraktisch. — Na prvi pogled (v prvem hipu) se mi vidi to nepraktično. Bitte nicht drangen! — Prosim, ne prerivajte se! An wem ist die Reihe? (Wer ist,an der Reihe?) — Kdo je na vrsti? 17. Brauchen Sie sonst noch etwas? — Ali vam je še česa treba? 18. Sie werden damit sehr zufrieden sein! — S tem boste zelo ladovoljni! 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12, 13. 14. 15, 18, „lebcnsmiuel liir dlp Now'pts em flriROcndsIcn" rt. llssabon, 19. November. (Eigenbericht.) ,,Le-bcnsmittel sind hcufe die I ieferungcn die von der Sowictunion am dringend.iten angcfordrrt werdoo. Dieses Einjentandnis macht d'e USA Zcitechrift ..Time" Im Verlauf einer Aufstellunj! iiber die in den lefr.ten Monaten erfolgte Umgftaltung der amerika-niechcn Pacht- und Leihiteferunjicn an die Verbiindeten Washinjtons. ..Time" telit mit Amerika babe bisher fiir mehr als 14 Miillarden Dollar aut Grund des Pacht- und I.eihgesetzes gelicfcrt Dns sind bereits 4 Miillarden mehr als dte Liaferungen der USA Im ersten Weltkrieg betrugen. Die amerikanische Zcltschrift berichtcf weiter. die Mcferungen fiir die Sowlets batten im April dieses Jahres einen Wert von 233 Millioncn Dollar gchabt. Dieser Rctrag sci Im luni auf 139 Mlllionen Dollar Sesunken Da fiir s el einmal die Tatsache vernnt-wort 1 Ich daR der britiich amerikanische Schiffsrauiti im Mittelmeer benotl^t wurde und ein Tell der Schiffe aus den fiir die Sowjets bestimmten Geleit-ziigen herausgezogen werden muSte Anderseits aber hobe sich In den letrten Monaten eine sebr starke Verlagcrnng In det W.irenllefernng an die Sowlets heraiisgpbildet Moskau fordere immer drlngendcr I.ebensmlttel und verrldite da fiir seltsamerwelse auf Waff en Da Lebensmltrel aber billiger sInd als Kriegsmaterial und nicht mebt Schiffe fiir die Sowlets eingeset?! werden kSnnten sank ier Dollar^ wert der Ueferungen an Moskau in den letzten Monaten erheblidi. Dnvorsteilbare TraqBilie In Bcnplen Genf, 19. Nov. Unvorstellbar sei die Tragodle von Benjalen, berichtet der „Daily Worker" auf Grund eines Reiseberichtes. Zchn Milllonea Rauern und Landarbelter hungertert schon seit sechs Monaten. Die Ernte konne deshalb nicht eingebracht warden uttd die Felder lieRen sich noch nicht fiir das nachste Friihjahr bestelien. Die inđischen Landarbeitet seien kSrperlich derart heruntergekommen. daS sie selbst bei guter Ernahrung Monate brauchten, um wieder arbeitsfahig zu werden. Die Volks-klichen. die hie und da eingerichtet worden seien, losten dieses Hungerproblem nicht, FUr die Hun-gernden seien die Kiichen nur eine „Haltestelle auf dem Wege zum Tode". Engiander plUndern Cypern aus Ismir, 19. Nov. Ein Bericht der „Palestina--Post" aus Cypern gibt em trauriges Bild dec dortigen Verhiiltnisse, da auf der Insel, die einst grSBere OberschuBmengen nach Palastina expor-tierte, die britischen Besatzungstruppen alles kahlgefressen haben. Es 1st daher erklarlich, daR. wie der Artikel behauptet. die Bevolkerung nichts fiir die Unterhaltung der britischen Trup-pen tut und sich von diesen fernhalt. Die Not der Bevolkerung sei grenzenlos. Unsagbare politisdie Vervvirrung Madrid, i8. November. Badoglio-Italicn stche im Zeidien einer unsagbaren politisdien Ver-wirrung, hat der kommandicr.ende britisAe Gew neral «uf Gibraltar erkUrt. Das hervorstediendst<( Merkmal Badoglio-Italiens sei der auSergewohn^ ,, lidic EinfluB, den don die Kommunisten gew wonnen hatten. Der aus dcn Kampftagen Musso-« linis bekannte Konrnunistenfuhrer Eugenic Real* soil dazu ausersehen sein, im Falie eines Sturres von Viktor Emanuel und der Einsetzung d« minderiahrigen Prinzen von Neapcl zum Konig in den Regentsdiaftsrat einzutreten. Kreml fordert die Dardanellen Genf, 19. Nov. Die engiische Wochenzeitschrlft „News Review" weist In einem Aufsatz auf den Anspruch der Sowjets auf die Dardanellen bin, Ausgehend von den unmiBverstandlidien Angrlf-fen der Sowjetpresse, insbesondere der Gewerk-' schaftszeitung „Wolna y Rabotschij KlaB". auf die tiirkische Neutralitatspolitik. stellt die Wochenschrift fest, daB der Wunsch der Bolsdie-wlsten, die Tlirken im Kriege auf der Seite dee Alliierten zu sehen. offen an den Tag getreteiK sei. Fiir die Sowjets sel, wie „News Review'' sich ausdrlickt. eine „freundschaftlich gesonnen# Tiirkei" lebenswichtig. Seit Jahrhunderten sehna sich RuRland nach einem eisfreien Hafen. Die Sowjetunion habe es auf Istanbul und die Dar« danellen abgesehen, denn ein solcher Zugang zum Meer bedeute fur Stalin ebenso vlel wie flit Peter den GroBen. Erhebe Stalin die Forderung, man moge docH fiir SowjetruRland einen Stiitzpunkt an der Ktista Irans zugestehen, dann rlicke SowjetruRland derat fiir RuRland wertvollen Mittelmeerweg zum Fernen Osten sehr nahe. Das Interesse det Sowjets habe sich Indessen vorerst der TUrkel und den Dardanellen zugewandt, Etwas Druck, um die TUrkel zu veranlassen ihre Karten offen auf dcn Tisch zu legen bemerkt „News Review'* abschliePend. scheine vollig auf Stalins gedank-* llcher I.inie zu liegen. „Heute so slegesgewlB wie je zuvor" Helsinki, 19 Nov. Di« finnisAe Zeitung „Uusl Suomi" nlmmt unter der Oberschrift „Langc Per« spcktive" zu kommenden Kriegsaus.sichten Stellung Deutschland werde nicht welch werden —• dieser Ausspruch Adolf Hitlers sei heute das tatsachliche Bekenntnis der deutschen Kriege-und Heimatfront, so erkiart das Blatt. Wena man sich mit den realen Gegebenheiten der Gegenwart kiar auseinandersetze, so mUsse man folgendes feststeiien: Trotz der boischewistischen Offensive an der Ostfront haben die deutschen Linien nicht alieia Ihre ElastizitSt, sondern auch ihre Festigkeit in voilem MaBe bewahrt. Die Angriffe der Angio-Amerikaner In Italien und Afrika haben la kelner Welse das beabslchtigte Zlel erreicht. Die deutsche Heimatfront 1st durch den anglo-ameri-kanlschen Luftterror In ihrer Kampfkraft nut gefestigt worden. Unter dem niichternen Gesichtspunkt einer iangen Perspektive, so schiieBt „Uusl Suomi", sei Deutsdiland heute so siegesgewlB wie le zuvor, und auch an das flnnische Volk steile die gegenwarttge Zeit einzig die Forderung. StKrke, Dauerhaftlgkeit und Elnigkeit zu bewahren. ; Seite 4. — Nr. 92. KARAWANKEN BOTE Samstag, 20. November 1943. Das Oplei von Laogemarck / Langemarck, — das Woxt hat den Klang der alten Heldensagen, die vom Opfer der gioflen deutschen Kampfer kUnden. Viele tau-send Kreuze auf. flandi iechen HUgeln steigcn vor un, auf, — daa Bild des flandriechen To-de«, der Im Herbst 1914 deutsche JUngllnge im Frlihrot Шгеи Leben« ins Grab einken UeB. Als In jenen Oktober- und Novembertagen die Dlviilonen blutjunger Krlegfrelwilliger im hei-Hon Wettlauf zui KUete gegen die tibermach-tige Feindfront anrannten, ale insbesondere due 26. Reservekorps gich bei Langemarck ver-blutete in eingr Hiille von Tod und Feuer, wuchs aus diesem tausendfachen bitteren und anscheinend sinnlosen Sterben doch ein Sieg: der dee Giaubens an den Sinn des Opfers und damit an den Sieg in Berichten und Briefen der Langemarck-K&mpfer wird uns der die Zeiten Uberdauernde Sinn des Opfergangcs von Langemarck offenbar. >WeBtlich von Langemarck brachen junge Regimenter unter dem Gcsange ,Deutscliland, DeutBchland liber aiies' gegen die erste Linie der feindiichen Stellung vor und nalimcn 8ie.< (Deutscher Heeresbericlit vom 11. November 1914.) »Es mag gegen zwei Uhr gewesen sein. Wir lagen, Leiber und Kopfe an die Erde gepreQt, zwischen Trichiein und brennenden Bitumen. Unzahiige Tote und Sterbende In weitem Kreiee, — lebte Uberhaupt noch jemand In dieaem bro'deinden Feuerkessei? Von den ewig verdammten Hausern Langemarcks schiug uns bei jedem Sturme aufs neue drčhnend, knal-li«»d, brUiiend der tausendfache Tod entgegen. Wir kamen nicJit mehr vorwHrts, dem Tode preisgegeben lagen wir da und warteten auf Ihn, zitternd vor Schwache. Und dann geschah, mitten im Toben der Vernichtung, das Wunder von Langemarck. Von irgendwo auf dem Schlachtfelde, daa uns bereits das ieere Feld des Todes deutsche, kam ein Singen, ielse an-fangs, von wenigen Stimmen gesungen, auf-eteigend von den blutdurchdrftngten Wiesen: ,Deutschiand, Deutschland Uber ailes . ..'Es diang in unsere Ohren und Herzen, seine Melodie UbergoR uns mit einer wunderbaren Kraft fester umkiammerten wir die Gewehre, ■chon aangen wir mit, Verwundetc taumeiten neben uns singend empor und schwangen ihre Waff en, ein graues, singendes Heer, von una und vom Felnde ifengst zersctiiagen gewilhnt, trat mit dlesem heillgen Liede, in dem rlesen-groU die Pfhcht Uber Tod und Not atifstand, zurn Angriff an.t (Brief eines Langemarck-kilmpfera.) * >Wer den Gesang zuerst begonnen hat, — niemand weld es. Wer ihn dann aufgenommen und weitergetragen hat, — niemand weifi es. Wer zuerst aufstand und vorwiirtsstUrzte, — niemand kennt ihn. Verwundete konnten da-von berichten. In der Schl&frlgkelt ihrer Schmerzen haben sie mitgesungen, mit-gesummt. Einen Augetvblick scheint es, als ob Langemarck In eisigem Entsetzen den Atem anhalten wUrde vor dlesem apokalyptlschen Traum, dann aber brlcht jfth aus alien Winkeln und Ecken der Landschaft ein vertausendfach-tes Gekllrr, Gefauche_ Geschmetter, ein brUh-helQes Gewttlbe aus ' Schrapnellwolken, Erd-font&nen, Eisenzacken auf die StUrmenden her-unter. Das Lied stirbt. Es gtirbt, wle die sterben, die es gesungen haben und noch auf den Llppen haben. Stirn um Stirn sinkt zu Boden . . .< (Hermann Thlmmermann.) »... jmd da, inmittcn von Blut und Lelchen und Im Angesicht des Todes Uberkam mlch ein tlefes GltlckagefUhl des Sieges. Wir haben un-serer Beatlmmung gentlgt, mOgen auch Tau- sende von uns fallen. Was glbt das Leben des elnzelnen In solchen Tagen, und kdnnen wjr es besser verwerten, als Indem wir es auf-gehen laseen in der allgemeinen Opferberelt-acbafl?« »Wenn Ihr dlese Nachrlcht von mlr erbaltet. dann Ist wohl herbee Leld Uber Euch gekona-men, denn dann bin ich nlcht mehr in der Welt. Trauert um mlch, abtt acid ruhig und gefaat; zeigt, dali Ihr Deutsche seiU, die das LeiU um mkh tragen кбппеп. Deutsche Eltern, die das wertvollate, was sie besltzen, hingeben kdnnen fUr daa Wertvollste, unser herrllches Vaterland. FUr daa neue, ga^Bere, bessere Vateiland gebe Ich gern mein junges Leben.« »Jetzt, wo unser Vaterland in Not, mehr ale vor hundert Jahren, ist da nlcht jeder Tropfen Blut gehelligt? Euch rufe ich zu; Kopf hoch, blickt um Euch, da« Heillgste gilt ee, dafUr lat das Beste als Opfer gerade gut genug, — den Sieg Im Antlitz, die Trauer im Herzen. Und elnes wollen wir hoffen: Slegen, ja nur slegen!« (Krlegsbrlefe gefallener Studenten.) »Dl« Deutschen hatten furchtbare Verluste, faet nur gang Junge Mfianer, beinahe noch Knaben. Шг VorwiirtsatUrmcn in einen eiche-ren Tod, diese unerhorte, ja unglaubbafte Klihnheit, mlt der sie singend ins sichere Ver-derben liefen, nahm uns den Atem, llelJ uns in der Cberraschung sogar aus den ersten Yon Rudolf Kinau Heinrich Holm / Plattdeutscher Abend in einer einsamen RAD-Abteilung im Moor; mitten im Winter. Ich etehe in einer moiiigwarmon Ofencolce der rbemten Stube« und erz&hie Itieine Kuri-geechichten von der Waeeerltante, Meine RAD-Mtlnner, fast lauter Norddeuteche, sitzen im Haibkrels auf ihren Schemeln und »sind ganz Ohr«. Nur einer von ihnen, Heinrich Holm aus Herzberg, let noch zur Hftlfte >Auge«. Er sitzt dlcht an der TUr und guckt immer un-ruhig hln und her. und fummelt mlt den H&n-den von einer Tasche In die andere. ich la«ee mich aber nlcht sUSren und erz&hle frisch draufloa. Als Ich mlt meiner ersten Geschichte fertlg bin. und wir alle ein paar Mai tief Luft holen,, — lehnt Heinrich eich zu seinem Nebenmann hinUbcr und sagt leise; »Ich verateh' das gar nlcht... ich hab die Handschuh hcute Mittng doch noch gehabt,... wo itonnen denn die nur geblleben sein?« — »VIelleicht im Splnd —■'!< koramt es leise zurUck. Heinrich schUttelt den Kopf; >Ne, da sind sie nlcht.« — »Oder im Mantel —?« — »Auch nlcht, — hab ich alles schon nachgesehen ...« »Nun laBt mal Eure Handschuhe zufrieden!« sagt der Feldmelater. »Und eeid mal n blB-chen ruhig, ja?« Er sagt ei v&terlich ermah-nend und guckt mlch an und nickt; Man welter iin Texte! Und ich erzUhle eine andere — eine zweite klelne Geschichte. Und melne »Mtinner« sind welter gut bei der Sache. Auch Heinrich an der TUr Ist etwas ruhiger geworden, aber er sitzt noch Immer mlt stelfem Geslcht und schlelt nach der TUr. Und als ich fertlg bin, und eine Vlertelminute »den guten Eindruck wirken lasse«, — alles 1st still und keiner wagt sich zu rUhren, — beugt Heinrich sich wle-der zu seinem Nachbar und sagt leise: »Sle kOnnten ja hOchstens noch beim Barbler lie-gen, ... daR ich sie da vlellelcht vergessen habe — ?« Der Nachbar nIckt nur eben mit dem Kopf und legt den Finger auf den Mund und schlelt zunat Feldmelster hlnUber. Aber Heinrich versteht das nlcht. — Das mUBte ich aber Linlen weichen. Es gab wohl kelnei), dem nlcht ein Geftthl der Achtung aufetieg, ehe der Tod die Bliite der deutschen Jugend ohne Erbarmen niederm&hte.« (Der franzdsische Oberst d'Alquent.) * »Der Wert dee Opfers bUrgt fUr die Kraft dee Erfolgoe. Diese Myrladen von Kreuzen sind es. welche das Fundament bllden fUr Frleden und Zukunft unseres Volkee. Es sterben in dlesem Augenblick die Kameraden, die Fahnentr&ger. Aber die Idee, die Fahne lebt, wird hochgehalten. Und dae ist das Weeent-liche. Die Ihr Leben fUr uns lieBen, eind die, welche uns und uneerm Volk dae Leben gaben. Darum let der Tod fUrs Vaterland hdchete LebenserfUllung . . .« (Kriegsbrlefe gefallener Studenten.) * Immer, wenn Deutsche kftmpfend das Schick-eal ihre# Volkes gestalten. In Zeiten hBchster Not und schwerster Gefahr, wird der Helden-sang von Langemarck mahnend und ver-helBend Uber ihnen aufklingen. Die singenden Heldenknaben von Langemarck sind ewlge Bannertrttger jenes unverg&nglichen Deutschland geworden, dessen Lied sle In den Tod t rug. »Slegend starben die von Langemarck im Relche und sind Im Reiche begraben. Denn das Heillge Deutsche Reich 1st nlcht gebunden an Grenzen und Lender, es let unendllch wle die Welt selber, elngesetzt von Gott, und den Deutschen ale Auftrag der Ewtgkelt gegeben, in der sichtbaren Welt Ordnung und Gesetz zu echafftn.« (Adolf Hitler.) doch gleicb gemerkt haben,... denn Ich habe sie doch vorher angehabt.. .< »Also, Heinrich*, sagt der Feldmelster, — »nun tu mir den einundzwanzigsten Gefallen, und laS deine Handschuhe sein, wo sle wollen! Die werden sich schon wleder flnden nach-her! Oder sonet,.. wenn du hier deswegen nlcht aufpassen und nlcht zuhOren kannst,... dann geh' raus und such' sie! Und stOre uns hier nlcht immer!« Alles guckt und grient. Heinrich Uberlegt noch einen Augenblick, dann eteht er auf und klappt mlt den Haken, und verschwlndet, und macht die TUr hinter eich zu. Der Feldmelster schUttelt den Kopf und guckt mlch an: Wel-teririachen! Und ich erz&hle welter, ein StUck aue meiner Jugend — und freue mlch Uber die fri-sehen und offenen Geeichter, und komme so recht In mein bestes Erz&hlen hlneln, — und bin gerade bei einer ganz zarten, elnnlgen Stelle,---da wird mlt elnem lauten Ruck die TUr aufgerlssen, und Heinrich Holm steht wleder auf der Schwelle, grient Ubers ganze Geslcht, knallt die Haken zueammen und meldet: »Ich hab ele, Feldmelster! — Sie lagen auf der Fenaterbank hinter der Oardlne!« WuBten Sie schon... ... daB die Schweinefeder ein ble zu zwei Meter langer SpieB mlt brelter, zwelachneidit ger Klinge war, der im 17. Jahrhundert voa FuBtruppen gegen Relter verwendet wurde? ... daB Schlrme echon bei den alten Agyp-tern und Aseyrem als Sonnenechutz gebraucht wurden? Sie dlenten bei Ihnen, wle heute nech bei den NaturvOlkern, aber auch oft ale Hoheltezeichen. » .. daB beeonders Im 17. und 18. Jahrhundert sogenannte ReichsbUchschen, .die mlt ParfUm getrttnkte Schwttmmchen enthlelten, von der »vornehmen Welt« viel benutzt wurden T ,.. daB Kastanienb&ume durch einen in un-mlttelbarer NKhe ausgebrochenen Brand zum zweltenmal BlUten tragen und auch frleche Triebe ansetzen kSnnen? 'Иачч 8CHATŽKAS ti.ElH Nahrhalte Spriičhe Vum Oswen und vom Hausen Kssen und Trlnkcn hkit L* Ib und Scel zsamm. Selber csscn macht fett. Wer net fretten kann, kann ua net haam. D" Schulden essen aa mit aue der Schttaeel. A Schmalz ohne KUbl 1м nit 's groGte t)bel. Oeli de* taat dir aa echmeckn: a Trum Speck, flngcrbrclt Butter drauf und in Sc-hmaJz eintunkt! Eh daB' man betteln gcht, , soli ma sein verkaufen. WU der Menach beini Essen k. HO is. er aa bol der Arbat. DrelTajf amTlech stinkt der tiast лу1е der tleoh. Di« Pfannen muB man beini Stiel packen und den rflug belm Stera. IJeber Kwanr.g Gulden wen|?er Lohn als helm Бвнеп koan Platz, hat dersell Bauemkneeht gmagt. 1st der Bisscn nit vergunnt, druckt er den Ma pen weh und vvunJl.- Von die Bettelleut muaU man 's Kochen lemen und von die relohen Lent 's Geld zsammhalten. Vom Mund, vom Magen, vom Hunger Mann and Weib Is oa Lelb, aber net oa Gurgel. Was gelt's heut %' Mittag, hat echo der Adam die Eva gfragt. Heut klninit der Sonntagshraten, hat der TeufI gwft, wla(r) er den Pfarrer aufn SpieB gHt«ckt hat. Unser Herrgott verlUGt koan Deutschen netl Hungerts "n net, na dUrsr.hts 'n wenigstens. Des san Gschichtn und Sachn und doch nix zum Essen! Der Giuto und d' Mnultakchn san net Inmer gletch. £• gibt nix Besseres ah eppae Guats. Ma muaG die Brocken net groBer nehmen wla 's Maul Is. Mlt grofie Brocken verjagt man koan Knecht. In a grobs Maul ghort a grober Lbffel. Sal* muaBt d' schlecUen, waiin dlcli hungert, kriegst Je 11 res«, tako so vpraSall Angleži nekega težko ranjenega Nemca, ki se je pred kratkim vrnil v svojo domovino in imel priliko, da se je pogovarjal z angleškim ljudstvom, »da imajo nemški delavci lastne ladje, na katerih so v dobi miru potovali ? In da ti navadni delavci stanujejo v velikih hotelih, in da so baje zanje napravili velika kopališča? In ali je to res, da nemškemu delavcu plačajo dopust?« Tako in sllCno so povpraševali po razmerah v Nemčiji, katere socialne naprave kljub veliki potrati nasprotniške agitacije vendar niso mogli prikriti in vsled katerih naposled tudi angleški delavci dobijo oster sluh. V drugih državah zvedo pač vedno le odlomke in Se te popačene. Saj so vendar napovedali Nemčiji vojno zaradi tega, ker so videli v socializmu Reicha nevarnost za obstoj plutokratskega sistema, ki se je židovstvu zdel doslej kot za Veliko Britanijo najprlpravnejSa oblika gospostva. V nekaj tednih bo sedaj NSG-^Kraft durch Freude«, ki je imela v svojih rokah izvršitev vseh teh mnogih ukrepov v prilog nemškega delavstva, gledala nazaj na desetletno delovanje. To delo občestva Deutsche Arbeitsfronte vsebuje najbolj kleno hotenje naclonalsoclall-stične države nasproti tvornim ljudem. Kar ee je storilo v teh desetih letih, ima v resnici revolucionaren značaj: možje In žene Iz tvor-nic In pisarn so na lastnih ladjah križem prepotovali morja, obiskali Španijo. Madeiro, se črta. Hvaležnost, ki jo izkazujejo vojaki umetnikom, dokazuje bolj kot vse drugo, kako potrebno je delo na tem področju. Medtem ko je bila za časa mira gojitev Aporta velikopotezno izgrajena in je bila vsakemu nemškemu rojaku dana prilika, udejstvovatl se na vseh Športnih področjih, čisto vseeno, ali so bile nekatere vrste športa prej enkrat pridržane samo imo- • vitim krogom, je Športno delo DAF v vojni namenjeno v bistvu ranjencem s športnimi vežbaml v lazaretih In s prevažanjem vojnih poškodovancev. Seveda goje tudi Se danes šport v obratih v več kot 23.000 obratnih športnih skupnostih (nasproti 14.600 v 1. 1939). Prosvetno delo za tvorne rojake v domovini pa vzllc dodatnim nalogam glede oskrbe čet ni bilo prekinjeno. Gledališča Igrajo brez omejitve, In koncert se vrši za koncertom. Danes Ima KDF že 12 lastnih gledališč. Potovalna gledališča potujejo skozi Gaue, med njimi se nahajata tudi dva gledališka vlaka DAF, In cel6 otroci — kakor tudi odrasli — se razvesele pri lutkovnih Igrah, za katere je v porabi 58 umetniško visoko stoječih poklicnih lutkovnih gledališč. Kot višek prosvetnih prireditev do-žive tisoči delavcev In vojakov slavnostne Igre v mestu Richarda Wagnerja, Bayreuthu, ki jih obiskuje vsako leto tudi veliko število Gorenjcev. Nekaj številk naj podčrta ogromne storitve; 1934. leta «o bili začeli z 21.057 prireditvami in 9,2 milijonov udeležencev pri prosvetnih prireditvah. Leta 1939. je bilo že okrog Pletene sani predstavljajo značilno pronicttio sredetvo ra Madeiro; z njimi ne lahko vozijo od gorske postaje žične železnice Terreleo da Lurta čez tlak Iz bazalta zopet v dolino. Uslužbenec vtnll sani na vrvi, teče zraven In *krhl z«to, da pridejo iianl brez Akode skozi vljuge. — NaSa slika prikazuje nekaj sani (tam Jih Imenujejo »tobogan«), ki #e vozijo v dolino. Na desni so portugalske tene zaposlene s perilom. (Bilder: Scherl 2.) eončiii ob itaMjanski Rivieri in stali pod vplivom nesmrtnih zgradb antične Grške. 2e so pristajale ladje brodovja KDF v Afriki in Dalmaciji. Pripravljena sp bila vsakoletna potovanja delavcev okrog celega sveta,, ki eo jih morali opuatljl zaradi nastopivSega vojnega stanja. Nad 750.000 oseb se je doslej t. j. do poletja 1939., udeležilo teh voženj po morju. Gledališki krožki so otvorili vrata gledališča na jširšim plastem in z neštetimi prireditvami se je tudi kmečko prebivalstvo udeležilo podviga našega prosvetnega življenja. Lastna kopališča so hoteli napraviti, pri čemer je velikopotezen začetek kopališče na RUgen. Tako so spoznavali nemški delavci svojo domovino in svojo lepo nemiko očetnjavo. Prišli 80 v novo in lepše razmerje do dobrin nacije. Kar je nekoč bilo dostopno samo majhnemu delu naroda, je bilo odprto sedaj tudi njim. in tistih pet let izgradnje pred vojno je bilo le začetek ki bo imel po zmagi svojo sijajno do-vršitev. S pričetkom vojne je dobila organizacija NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude«, ki se je že v miru mnogokrat obnesla, nove velike naloge. Oskrba vojakov je najvišja zapoved in najlepša dolžnost. Danes najdemo nemške umetnike visoko na Severu in v Italiji, ob obali Jadranskega morja In ob Črnem morju. Ne redko prinašajo veselje In razvedrilo težko bo-jujočlm se četam neposredno za glavno bojno črto. Polovico vseh umetnikov pošilja »Kraft durch Freude« kot krdela za bunkarje neposredno na fronto. Velikanski prostor, v katerem delujejo umetniki, zahteva obširno, v vseh podrobnostih razpredeno organizacijo, ki mora biti tem ela-stičnejša, čim več je treba rešiti neslutenih problemov, ki so povzročeni po vojnih težavalfi kakor osebne zasedbe, povišanja, zdravstveno skrbstvo, oskrba in mnoge druge reči, na katere Je treba paziti pri izvršitvi na- T Nemški delavci vidijo Afriko Pri krožnem potovanju skozi oaze so nafil dopustnikl KDF spoznali romantiko puščave iii njenih prebivalcev. NaAa slika kaže, da se sicer jahanja na kamelah ne da prav lahko naučiti, nazadnje Je pa le šlo. jamo zlasti na visokošolski teden — čltanjl pesnikov, delovnimi krožki, tečaji, vodstvi, prdsvetnlml vožnjami, razstavami Itd. odprli vse možnosti za obsežno ljudsko Izobrazbo. Omeniti moramo tudi Relchserholungswerk (državni odpoCltek) der DAF za delavce iz oboroževalnih obratov in rudnikov, ki je imelo ob sodelovanju z BetrlebsfUhrerjl, kateri plačajo stroške za vsakokratna štirinajstdnevna zdravljenja, dobre uspehe. Slična ustanova je bila ustvarjena sedaj za lastni odpoCitek umetnikom, ki so že več let v službi, da prirejajo nemškim delavcem in vojakom veselje. Nemogoče je naštevati vse, kar spada v delovno področje NSG->Kraft durch Freude« In česa so se lotili z uspehom. Urad za potovanja je moral odložiti svoje delovanje za poznejše dobe /vendar ostanejo nepozabna po njem prirejena potovanja po morju, številne vožnje na oddih, in potovanja po lepi domovini. V vojni se je ta urad posvetil tudi "prevozu baltskih Nemcev iz prostora Vzhodnega morja, rešitvi prebivalstva Iz operacijskih ozemelj In njihovemu povratku ter drugim sllčnlm nalogam. Urad »Sch6nhelt der Arbeit« (Lepota dela) je Imel pojaenllne pohode, da je "ustvaril lepe delavnice, odstranil hrušč v obratu, poskrbel za dober zrak v delovnem prostoru In za zboljšanja v njem, ustvaril prostore za jedilnice in za prebivanja, dvorišča tvornic In naprave v zelenju, počitniške domove, športne naprave Itd. Izvršil je akcijo >Das schone Dorf« (Lepa vas), da je vmll vasi čisti vaški značaj. Po-< trudil se je za prostore odpočltka v obratih, v mestu in na kmetih, izvedel je zboljšanja pri nastanitvi moštva plovbe po morju In jezerih, V vojni je prevzel obrambno gospodarstvo naroda s tem, da je postavil taborišča v barakah, opremil nove obratne prostore, otroške vrtce, ustvaril nove tvornlške kantine in zgradil domove za vojake. H koncu je treba omeniti še delo pri delopustlh v obratih, pri katerih se goje laične igre, plesne in godbene skupnosti, kakor tudi zadnje ustanovitve; «Frel-zeitstudio« (Studio v prostih urah), v kateriU se umetniki laiki pošljejo ali takoj za umetniško oskrbo vojakov v domovini in na fronti ali pa po strokovnih močeh temeljito izobrazijo, da pozneje nekoč lahko nastopijo javno. NSG->Kraft durch Freude« lahko gleda nazaj na eno desetletje uspešnega dela; nemški narod je lahko zadovoljen z njenimi uspehi. Prišel bo nekoč čas, v katerih bodo potovali nemški tvorni ljudje po nemških Gauih v lastnih ljudskih avtomobilih, ko se bodo vozili po svetovnih morjih in našli veselja In razvedrila ob morju ali v gorah za časa svojega dopusta« Za tiste dobe se nahajajo nemški možje na vseh frontah. Kar pa so začeli v miru in kar se je obneslo v^ vojni, bodo v nesluteno stopnjevani izmeri nadaljevali v na to sledečih letili mirnega razvoja, kajti da se doseže ta cilj, je FUhrer sam postavil kot nalogo. Frledrlch Horstmann 24.000 prireditev s 60,8 milijoni obiskovalcev. Samo v Gauu K&rntnu, kjer je bilo za delo pri NSG — »Kraft durch Freude« na razpolago samo nekaj več ko eno leto miru in 4 vojna leta, se je doslej udeležilo javnih prireditev skoraj 1,1 milijona rojakov, prireditve oborožene sile skoraj 1,1 milijona vojakov, prireditev v skupnih taboriščih okroglo 24.000 delavcev In delavk. Poleg visoko stoječe umetniške spodbude In lahke ter vesele zabave, je N8G-»KdF« pospeševala tudi od vsega začetka stremljenje tvor- Preskrba orodja za samozaščito Vsak hišni lastnik mora predpisano o rodje za samozaščito nabaviti iz lastnih sredstev in sicer: najmanj eno ročno brizgalko za vsako stopnišče, 1 hišno tekamo, eno gasilno sekirico, 1 lestvo, 1 vrv, 1 lopato in 1 sekiro.'Najemniki so dolžni staviti na razpolago vse gospodarsko .orodje, ako se izkaže potreba. K temu spadajo: škafi, gasilne copate, lopate, sekire itd. Te stvari se smejo uporabljati v gospodarstvu, morajo pa se staviti takoj ob zračnem alarmu na razpolago. Pri rečeh je treba označiti, h kateri skupnosti zračne zaščite spadajo. nih ljudi po izobrazbi. Zato so v okviru usta nove »Deutaches Voiksblidungswerk (Nemška ljudska prosveta), ustvarili uClliSCa za ljudsko izobrazbo, delovne skupnosti za izobrazbo odraslih in « posameznimi predavanji, zaporednimi predavanji — н K&rntnu ороваг« Kako si^ iatinkiojneiiin poklicnemn lekmovaiiin? Lepaki, časopisni članki in shodi delovne mladine so pozivali k sodelovanju pri tekmovanju poklicev. Pričakuje se polnoštevilna udeležba vseh učencev in vajencev vseh poklicev, pa najsi bo mizar, čevljar, mehanik, krojač itd. Z izpolnjenim obrazcem se lahko izvrši prijava pri Betriebsfuhrerju, Ortsobman« nu in pri HJ.-Fiihrerju ali BDM.-Fuhrerin. Došle prijave se bodo razdelile po poklicnih skupinah in dodelile določenim vodstovm tekmovalnih mest. Vsak obrat naj se za to zanima, zato pošljite svoje vajence k državnemu poklicnemu tekmovanju. K začetku tekmovanja bodo udeleženci poklicani v delavnice; obrati so obvezani dati na razpolago potreben material. Nihče ne sme Izostati! Vsi naj dokažejo svoje znanje! Javite se, dokler je še čas, idite k svojim Betriebsfuhrerjem ali Ortsobmannu iu zahtevajte prijavnice. Vse je brezplačno, samo pogum in nekaj znanja, in vsakdo lahko sodeluje. Gorenjski Betriebsflihrerji, učitelji in mojstri, pošljite svoje vajence k poklicnemu tekmovanju 1943/44, pomagajte in podpirajte akcijo! Gorenjski mladeniči in dekleta, udeležite se telunovanja, javite se do 30. novembra 1943. v obratu ali pri vodstvu poklicnega tekmovanja Kreisa Krainburg Post-fpcli: W Tudi ta lahko postane mojeter^ in državno poklicno tekmovanje mu bo k temu pripomoglo, jGBlid: AUantic pobota. 20. novembra 1943. KARAWAN KEN ВОТК Stran 7. — štev. 92. v globoki Salostl naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da Jh nad srčno ljubljeni sin, brat Paul Smolei T cvetoči mladosti v 23. letu, 17. oktobra 1948. v Rusiji v hudem, boju zgubil svoje nadepolno življenje. Vse nače upanje in vsa naša življenjska sreča počiva daleč proč od njega, tako ljubljene domovine v pusti ruski zemlji. Kdor je poznal našega Pavelna, ta ve, kaj emo ml z njim zgubili. Birnbaam, v novembru 1943. Salojoei: StarM, brat in sestra SmoIel. Gegen Einkaufslcktm«. Spcrrplatten: Budie, Fuhte, Pkaelpintcn • Eidufeldei SpentOreo. Obnt Einkauftichttn. Furntere o.8 bis ) mminlandildie und auilan£Idie Herknnft (Of an£eo and innen. UnnSttg LIchI verbrau* Chen heiBtkriegtwichtiger Arbeit Strom entzlehen. Dethalb Licht sofort aus> (chalten, wenn es nichi bendtigt wlrd. und en*, behrilcne OSRAM -Lam* pen outreichend locker tchrauben. ^ OSRAM , HANS TRANINGER Klagenfurt, Volkermarkter StraB* - Rut 159S I OpuSfenp lovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klaven lur I Salmatratie Femrnf 148f» Krainburger Textilfabriken c. m. b. н. SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT i^lElUMAMPIKTl EIGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG ttBlnlidie 01- und Flraltlahtih Zabrai & Co., O. m. b. H. — Freithof bal Kralnburg, Rul 264 iCauft alle Olseafen tuodecitsicc oder Ubarnimmt dlei* »» л » » м In Lohnverarbeifung HM nUSiiutC KREISSiPARKASSE KRAINBURG in Kralnburff Odobrena devizna banka s glavnima podružnicama Laak a. d. Zaier in Si. Veii/Sawe Meeto za podpisovanje glede javne Bausparkasee fiir die Ottmark Zirokonti Reicbsbanknebenstelle Krainburg Nr. 4041/5720 - Giro-zentrale der Ostmarkischen Sparkaseen, Wien Nr. 10/720 - Karatne-rische Sparkasee Klagenfurt - Postsparkassenkonto VVien Nr. 62.283 TeletoD 149 H Ift I П s C H U H F A B R I K I 0 ШШ саман NEUMARKTL.OBERKRAIN DRAHTANSCHRIFT, TRIO NEUMARKTL / FERNSPRECHER NR. 20 iiaDalDc /em* prco ognjem In vlo nom Omer« T« tplte trn khjlae . v teZld boll naznanjamo V8«m sorodnikom, prijateljem In snancem pretužno voet, da j# naš ljubljeni sin, brat In stric ЛШ iVEBNie. Klagenfurt HeydrlditlraKe Kepitz Franz eoldat-Grenadlr padel dne 11. X. 1943 na vzhodni fronti Ju naAke gmrtl. Dal Je svoje mlado življenje xa Veliki Relch. GuteAnlage Inrer Erfpamiiie \«f1anoenSle den коЛеп Naj mimo počiva v daljni tnjl Mmljt Ob«rf«ld»ie. XI. 1M3. 10КП AiUaoc-Rergcbci (Ti ubcriroicrtirBunfligtC!. imd dMVtrmi ornsTparm bd dcrgreetn undaHdkn ВаиГриШК mdaiDoran-Atpmaauai zaIdJočI oetall: MatL Michael brat, tn eemtr#. Karnfncrlsdic Kladenfnil landeshypoffiekenansfalf Oaf eciatninim det Мбпвап« Domgawe 3 fcrnrnl 2410, 24» Gewahrung von Darlehen gegen grundbucherlidic Sicherstellung Kir Neu-bautcn, AJthausbesitz und Landwirtsdiaften - Gewahrung von Gcmeindc-Darlehen und reidisverburgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Ptandbriefen und Kommunalsdiuld-sdieinen Haftung dcs Reidisgaues Karnten stran 8. — Stev. 92. KTJKAWJlNKEN BOTE Sobota. 20. novembra 1943. Xithtspieie Allqemeine HIni'reuhand 6jn.b.H. ./welgilelle Veldei Assling 19. XI. um 19 Uhr 20. XI. ШП 16 und 19 TJhr 21. XI. um 14.30, 17 und 19 Uhr 22. XI. utn 19 Uhr Kohlhiesels Tochter FUr Jugendliche zugelassen! 23. XI. um 19 Uhr 24. XI. um 19 Uhr 25. XI. ШП 19 Uhr Zwischen den Eltem FUr Jugendliche nlcht zugelasses! Domschale 20. XI. шп 19.30 Uhr 21. XI. um 17 und 19.30 Uhr Wir machen Musik F4lr Jugendliche nlcht lugelassen! 24. XI. um 19.30 Uhr 35. XI. um 19.30 Uhr FUttenvochen FUf Jugendliche nlcht zugelasien! Krainhurg 19. XI. um 19 Uhr 20. XI. um 16.30 und 19 Uhr 21. XI. um 16.30 und 19 Uhr 22. XI. um 19 Uhr Du gehorst zu mir FUr Jugendliche nlcht zugelaseen! 23. XI. um 19 Uhr 24. XI. um 16.30 und 19 Uhr 25. XI. um 19 Uhr Mann fiir Mann Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaasen! 14шк 19. XI. um 19.15 Uhr 20. XI. um 19.15 Uhr 21. XI. um 16.30 und 19.15 Uhr 22. XI. um 19.15 Uhr Ein Walzer mit Dir Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelauen! 23. XI. um 19.15 Uhr 24. XI. um 16.30 und 19.15 Uhr 25. XI. um 19.15 Uhr Der Streit um den Knaben Jo FUr Jugendliche nlcht zugelassen! LUtai 20. XI. um 19 Uhr ai. XI. um 15 und 10 Uhr 22. XI. urn 19 Uhr Der dunkle Tag ' FUr Jugendliche nlcht zugelasten! 24. XI. urn 19 Uhr 25. XI. um 19 Uhr Der Stammbaum des Dr. Pietorius Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! Neumarhtt 19. XI. um 19 Uhr 20. XI. um 19 Uhr 21. XI. um 14, 16.30 und 19 Uhr 22. XI. um 19 Uhr Zwei gliickliche Menschen FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 24. XI. um 19 Uhr 25. XI. um 19 Uhr Ein M&dchem geht an Land FUr Jugendliche nl£ht zugelassen! Rađmannsđorf 19. XI. um 19.15 Uhr 20. XI. um 19.15 Uhr 21. XI. um 16 und 19.15 Uhr Hab mich lieb FUr Jugendliche nlcht zugelassen! 23. XI. um 19.15 Uhr 24. XI. um 19.15 Uhr 25. XI. um 19.15 Uhr Einer zuviel am Bord ^4ir Jugendliche nlcht zugelassen! Stein 19. XI. um 19.30 Uhr 20. XI. um 17 und 19.30 Uhr 21. XI. um 17 und 19.30 Uhr 22. XI. um 19.30 Uhr Sophienlud FUr Jugendliche zugelassen! 24. XI. um 19.30 Uhr 25. XI. um 19.30 Uhr Am seidenen Faden Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! Veldes 19. XI. um 19.15 Uhr 20. XI. um 16.45 und 19.15 Uhr 21. XI. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhr 22. XI. um 19.15 Uhr &p&te Liebe FU' Jugendliche nlcht zugelassen! 23. XI. um 19.15 Uhr 24. XI. um 19.15 Uhr 25. XI. um 19.15 Uhr Das Madchen vom Moorhof FUr Jugendliche nlcht zugelassen! St. Veit 20. XI. um 19 Uhr ' 21. XI. um 16 und 19 Uhr Diesel FUr. Jugendliche zugelassen! Schtvarzenbach 20. XI. um 20 Uhr 21. XI. um 16 und 20 Uhr Das groBe Spiel FUr Jugendliche zugelassen! Wart flrztlidiQr Sonntagsdienst! ivi uuxmi K. Am 21. Nov. mber 1943: Dr. Stanislaus Skul, Krainburg, Frobelgasse. Krftuterkaren gpgtn Basedow und Kropf Seit 15 jahren bewMhrtt Vertaflgen Si< kostenlos BroschUre Frledr. Hastreiter K raining bci MUnchen • ff'" ^ .1^' V • 'V deželi polnijz^bila legitimi-bajnih bitij —cijo, robec in t dcklica živi, »Г,КМ, najditelja fantiču deklico prosim, da odda Službo dobi POSTSPARBVCH DM fr*#z#g*ge врагћшвћ ГОг JedermAnn (In- and Auiiuhlungen ' bel «ll*n PenliimtcrB en«* PnHiUeiuit- ttellen niiwi« bei tUra Luiliuiit«U«ni Wer »part, hilfi aiegen! » ф R DEUTSCRB A RBICHSPOST Sodarski pomočnik dobi stalno mesto , z vso o-skrbo v hiši. Antonija Homann, Wart 17 pri Krainburgu. 1368-1 Služkinja, vajena živine — samostojna dobi dobro mesto. Ponudbe na K B. Krainburg 1281-1 spoznati le mo Kupim fantov-'go^s ni' — Odhi ike smuči do tele misli moje 100 cm. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod '371 7. Vajenca ali va-jenko, ki ima veselje do frizerske moške obrti, sprejmem. — Oskrba v hiši. Kos, Friseursa-lon Krainburg. 1389-1 I*če se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 :n 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, IZ žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti Ponudbe na Hans Trenmger, Holz-groKhandel, Kla-genturt, Volker-markter StraBe, Bahniibersetzung. 1O83.7 Krafifahrer — h*№ miti M#ufe gHt ## Rohstoff* und Arb«itt кгбћџ tu sporen j#d#r KrqA*ohf*f wird dutch Sommetn clf#f ZOnd-kerzert dozu beitragtn Alt« Kerzen warden b#i Bosch m musf«rgyltig«n Anlogvn tobrikmtteig mstondge ••trt und Stuck fur Stuck aut Zw vtrlduigkeit itr^ng g«prOft doich itt audi out dem Geblet der Wie dererneuerwng alter Zundkerzen vorbildlid> - Oarum aUe Zwnd-kerzen lammein und ablif %erm beim Bosch-Oientti Thomas Bohrer Klagenfurt Villachar Strah« Nr. 29-31 Gospodična ali gospa, i J do 30 let, čista, zanesljiva, dobi mesto pri moškem z i otrokom. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod „Stalno mesto" 1387-1. Zamenjam štedilnik in sobno pečico za šivalni stroj. Ponudbe na K. Bote, Krainburg pod '376-15. Prodam Večjo količino repe, pese, korenja, menjam za kravo mlekarico. Naslov pri K. 8. Krainburg pod 1381-15. Prodam: Fotoaparat 10Х4 na ploSče „Com-purzaklop I-4-U za RM 500. Svetilko za obsevanje 100 RM, krožni pletilni stroj 300 RM in Jivalni stroj Singer (Fiachstepp imaschine za čev-i Ijarje) za RM ' 500. Kupci naj ■se javijo pisme-'no na K. Bote, Krainburg pod iJtev. 1367-6. nove gume, zamenjam za zimsko moško suknjo vel. 130 cm. Naslov pri K. B. Krainburg pod 1350-15 20. XI. um 16 und 18.30 Uhr 21. XI. um 14. 16 und 18.30 Uhr 5.000 Mark Belohnung FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Wodieinertai 20. XI. um 13,30 und 19 Uhr 21. XI. um 15 30 Uhr Einmal der liebe Herrgott sein FUr Jugendliche nlcht zugelassen! £u jedem Him die IleiitM-he VVooh<*n«ichaii УКвшжтЏоМшшш WHeefic- u. Wirlkiraren WILHEIM PiRMANN KLAGENFURT H*ydrldittrau* 22 KAUFHAUS KLAGENFURT HILFT PUKKTE SPAREN durdi Raptrahir ven StrQmpfan und Trlkotwlsch* ESSIG Fabrtk C Wenget. Klageofun KAFFEEersah Fabrik C. Wengei, Klageofun Ifsett tjudi не moeeUvfiMŠett! !М[ДН OQlftS to more, lakol dosete vse.ki se zanimalo za la&e ponudbe ali prošnje. Oglašajte v Karawanken Bole! Splata se! Oglas« spr«j*mate do pon«d*ljlce in sred*.- NS.'Gauvwrlag Karnfan, Klagenfurt, eismarekring 13 in NS.'Cauvarlag Karnlan, Zwaigveriag Krainburg, Valdaserslr. 6 SEIT JAHRZEHNTEN 44% DARMOL-WERK DtA^sLKHMIIHM W I Е N Prodam težkega 1 konja „Fuksa" IdobrcRi za voi-inje. Naslov: O-bcr Fcrnig, 72 pri Zirktach. 1385-6 Kupim Nova ali dobro ohranjena plete na garnitura se takoj kupi. Schkofitz Joset, Filkendorf -Krainburg. _'349-7 Kupim elektromotor 3 , do J Ph, ki je v uporabnem stanju ali dam zanj motorno kolo too cm . Jeraj, Sce-bach to b. Flowing. 1375-7 Meniam ven ni plan, da v naravi razvedrila naSle bi ta dan. najdene predmete lastniku legitimacije. Primerna nagrad«! il V torek, 17. II. Tako v vlaku Ed- samljen, brez ljubezni, sreče, čakam deklice ljubeče, da tolaži rane mi skeleče. Dopise na K. B. Krainburg pod „Ljubeče srcc" 1394-10. 2enitve Kmetsko dekle ali vdovo, prijazno in čedno, bi rad našel v svrho skupnega gospodinjstva. Dopise z navedbo premoženjskih in družinskih razmer prosim n« K. Bote Krainburg pod; „Starejši obrtnik" štev.__1з;ч-*1 Katera gospodična aH gospa do 30 let, visoke, vitke postave, ki ljubi dom in ne bogastvo, bi šla k moškemu z i otrokom, ter si želi tihe družinske idile? Le ta- -------ka naj pošlje Skoro novo mo-svoj naslov na ško kolo z lučjo, K. B. Krainburg lingcn — Krainburg pozabil rjavo aktovko z raznimi dokumentu Osebo, ki je aktovko shranila, prosim, da dokumente vrne proti nagradi na . K. B., Krainburg. _139;-:: Razno Deklico, zdravo, siroto, brtz star-§ev, od S do iz let, vzamem za svojo. Dopisi )od „Oberkrain" tev. 5660-23 n» K. B. Klagenfurt. _5660-23 Knjigovodstvo v abonmaju postni predal II Laak a. d. Zaier. 5664-13 pod „Skupna sreča 1388-21. Mlad, muzikali- čen mladenič, uslužben v Ost-markl, absolvent rudarske Sole, z nekajletno prak so, plav, srednje postave, 28 1. star, Menjam lo kg suhih gob Za dobro idočo žepno ornega" uro ali želi resnega zna za dober radio-1 nja z mlado, aparat na bateri-jsimpatično go-je. Naslov pri K.jspodično v svr Bote Krainburg ho ienitve. — pod št. 1372-1$. Dopisi Cenjene dopise na K. B. Krainburg, pod „V . , . 77- valovih sreče" Ссг hribe, doli- 1Ј90ЧЈ. ne srce" mi hiti, č . —"iri— !Ke ljubeče, JF'" . »"r 28 let. deklic ni. АкоГ";'« T -J I • metcn, z dobro Te na,de oglas^,^jbo, v ljubez se mi, da da!) 1 ' ne zaide in se Ini razočaran, že- . I 11 spoznati go- izgu 1. spodično 20 do podari svoje nii - srce ljubeče, z dopisi na K. B., Krainburg, pod „V naročju sre- Arhitekt-ing. n» Gorenjskem prevzema izven-službene izvršit« ve stavb, načrtov, skic, obračunov itd. Naslov pri K. B., Krainburg pod ■370-23.___ I. novembra nam je ušel pes, ki sliši na ime „Rez" (volčje pasme). Kdor g* vidi ali ima, naj javi na K. B. Krainburg pod 1348-23 če" 1393-20. 30 letni fant, v ljubezni razoča ran, želi spoznati dekle, Ki bi mu bila v življenju zvesta tova-rišica. Le resne ponudbe na K. Bote. Krainburg pod „Želim tolažbe" 1397-20. Verpackung nlcht wegwerffn, ouch gebraucht Istsia noch werfvoll und laoi sich melst welter verwenden.Wer leer* Formamint-Flaschen mit Schroubdeckel on Apotheken und Drogerien zurUckglbt, hilft Material und Energien sporen und unterstUtzt unsere Arbeit Im DIenst der Volksgesundhelt. BAUERtCIE BERLIN Deklico, kateri sem posodila v soboto ob J. uri na poŠti nalivno pero, ter sem v naglici odSla in pozabila nanj, prosim, da pero, ki mi je dragocen spomin, vrne na Kar. Bote Krainburg pod ____ Ročni voziček zamenjan dne JO. nov. pred Kmetijsko zadrugo v Rad-24 let staro, blon- mannsdorfu, naj dinko, želcč srečne bodočno- , sti. Resne po-, nudbc s sliko, ki se po želji vrne, poslati na K. B. Klagenfurt pod Stev. 1513-21. 59 Fant, star 22 let, veselega srca, s primerno službo, neizkušen v ljubezni, želi spoznati gospodično, staro 18 do 21 let, po možnosti izuče-no gospodinjo. Resne ponudbe s sliko v nadi na Srečno bodoče življenje poslati na K, B. Klagenfurt pod Jt. ■MiiHpnn Dne I. novembra sem na poti čez polje prof Mannsburgu ali od Mannsburga do Tersein-a se proti vrnitvi drugega zamenjanega odda proti nagradi pri Kamnoseku Vurniku, nasproti pokopališča v Rad-mannsdorfu. 1391-2} V pe je bila v mojem ateljeju ukradena zlata damska ura z verižico in monogramom J. T. Svarim pred nakupom, izsle-ditelju pa plačam IGO RM nagrade. M. Paulin, Pho-toatelier, ACling-Sawe. 1386-2} Za odgovore o* oglase |e potreba vedno priložiti znamko г* odgovor, ker romalo vpraknja, k|er 01 plačan odgovor, » ko!. Karaw. Bote. SENF Pabrik C. Wenger. Klageofun ANTON STEFFE SCHUHFABRlk — TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG