255 Šta — 4« leto« Poštnina pavsalirana. Današnja številka velja 2*— K V L Silili ČCtrt.Cfc 20« OKtObr«! 192/li Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Vse Prosto ‘u(eliški knji Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 300 1iŽtliITnrava: ‘^niCl I Telefon 44. v Ljubit idn! Ie ne vra^a,'°' e priložiti znamko odgovor. Konferenca v Portorose. Beograd, 19. okt. Našo vlado bo zastopal na konferenci v Portorose, ki se začne dne 24. t. m. dr. Otokar Rybar, bivši delegat na mirovni konferenci v Parizu. Kot strokovnjaki so določeni Vlada Markovič, načelnik prometnega ministrstva dr. Benčina ter načelnika poštnega in. brzojavnega ministrstva Zlatanovič in Krbavac. Sklepi zakonodajnega odbora o zdrav-niški službi. Zagreb, 19. okt. Današnji »Jutar-nji list« poroča iz Beograda, da’ se dne 34. t. m. sestane v Portorose konferenca nasledstvenih držav bivše Avstro-*>grske monarhije. Konferenca se se- stane na željo Italije, ki hoče zavrniti razne očitke male entente in prevzeli inicijativo za reševanje srednjeevropskega vprašanja. Dunaj, 19. okt. (Izv.) Konferenca v Portorose se sestane 24. okt. t. 1. Obravnavala se bodo velevažna notranja in medsebojna vprašanja nasledstvenih držav. Pod vodstvom velike antante se bodo definitivno uredili gospodarski in prometno-politlčni odno-šaji med omenjenimi državami. Od strani nemško-avstrljske vlade bodo odposlani poedini zastopniki zveznih ministrstev za zunanja dela, za trgovino in promet ter za poljedelstvo. Luka Baroš izgubljena? Zagreb, 19. oktobra. (Izv.) Današnji »Jutarnji list« poroča iz Reke: Novi predsednik reške države Zanella je izjavil napram svojim pristašem, da je njegova formula o luki Baroš definitivno sprejeta. Iz Rima prihajajo semkaj vesti, da so govorice o sestanku Torrette s Pašičem popolnoma izmišljene, ker ni za to nobenega povoda. V oficijelnih rimskih krogih se zatrjuje, da so tozadevna pogajanja že končana in da se je beograjska vlada odrekla Barošu, češ, da nima praktične vrednosti za Jugoslavijo ter da bi bil, ako bi pripada;! njej, tvoril le predmet neprestanih sporov med Jugoslavijo in reško državo. Ta sporazum, da je bil baje dosežen že za časa zadnjega bivanja Zanelle v Beogardu. »Jutarnji list« pristavlja nato še: Torej smo slabši že kot polževa hišica. V celem Zagrebu je izzvala ta vest veliko zanimanje in se sedaj pričakuje, kaj bo Beograd na to vest odgovori!. Albanci požgali 69 hiš na našem ozemlju. Zagreb, 19. okt. »Riječ« poroča iz Beograda, da je minister za notranje stvari Pribičevič danes sporočil, da so Albanci pri Tetovu napadli selo Taj-maši in požgali 69 hiš, tako da je zgo-> rela vsa vas. Vlada je dovolila kot prvo pomoč 500.009 dinarjev. Sklenila je tudi ustanoviti posebno komisijo, ki bo preiskala zadevo in predložila vladi svoje poročilo. Skadar, 19. okt. Po vesteh iz zanesljivega vira, je bila koncem preteklega tedna v Draču izkrcana ogromna množina orožja in streljiva, čigar vrednost cenijo na 20 milijonov lir. Tiranska vlada je izjavila, da je tako veliko vsoto Italija ostala dolžna Albaniji za zasedbo Valone in okolice. Zagreb, 19. okt. »Večer« javlja iz Prizrena, da se na naši meji opaža zbiranje čet tiranske vlade. Med našimi in albanskimi predstražami je že prišlo do puškarenja. Beograd, 19. okt. »Pravda« javlja, da se angleška vlada namerava z noto obrniti na našo vlado, italijanska pa na albansko, naj bi ustavili vpade na so-»ednje ozemlje. — List poroča dalje, Leto dni. Nemčurii obhajajo obletnico hrupno 2 alkoholom, vpitjem, harmoniko, toda nad Avstrijo visi Damoklejev meč. Slepci, katerih dušno obzorje ne sega dalje nego do praga zakajene gostilne, katerih nagon išče najvišji užitek v alkoholu in surovem uživanju, se veseli in ra-duje nad »zmago«, med tem ko tisoči in tisoči revežev vsled pomanjkanja in strašne draginje gladujejo in hodijo razcapani okrog. Državniki so re-signirani;’ izčrpali so vso modrost, kako pomagati umirajoči državi, ne vedo si pomagati, a nemčur zapravlja tisočake, pije, vriska, pleše. Država je na robu propada, za njo ni več rešitve, a renegat v prešerni razposajenosti razsipa. Ali ne obstoji v tem vsa tragika? Tuga nam stiska srce, ko vidimo, kam pride tisti, ki zataji svoj materini jezik. Nemški demagogi so vzgojili tak rod. Zapeljivci zakaj ste to storili? Zakaj ste nam ukradli toliko ljudi? Zakaj ste duševno zasužnjili naš rod? Vzgojili ste tak rod, ki je neveden, kateremu ni mar čast in ponos, nima smisla za resnost, ampak samo za živalsko uživanje. In sedaj obhajajo obletnico z razsipavanjem pod plaščem dobrodelnosti za invalide in sirote. Ironija! Kdo se spomni pri izbruhu razplamljenfn strasti ubogih invalidov v Celovcu! Zaslepljenci so udarjeni z duševno terno. Vino teče po mizi, saj »Hei-matsdienst« plača, on ima dovolj denarja, vsak jč in pije zastonj, a invalidi gladujejo. Vprašamo vas, demagogi, zakaj ste demoralizirali naš narod, zakaj ste mu ukradli dušo in ga napolnili s sovraštvom do samega sebe? Uro-pali ste ga ljubezni do domovine, vzeli ste mu narodni p6nos, vse ste mu vzeli, da ste ga mogli zasužnjiti. O Koroška, ti biser Slovenije, kako globoko si padla! In ti ljudstvo zapeljano, si zadovoljno, z veseljem tlačaniš Germanu! Spomni se svojih ponosnih prednikov! Spomni se na ponosnega kmeta davnih vekov, ki se na Gosposvetskem polju ni umslrnil knezu raz prestol, dokler mu m obljubil, da bo vladal pravično! Sedaj pa zaslepljeno ne vidiš, da padamo bliskovito v prepad, se veseliš in radu-ješ. Nemec ti je s kupljenim vinom kupil tudi dušo, postal si njegov suženj. Mi pa obhajamo obletnico ob spominih. Usoda nas je združila, postab smo prijatelji, veže nas ista skupn vez. Vi pa, onkraj meje, ne zabite na nas! Naše Kosovo še ni maščevano! loM Mi isi. (Opšta karakteristika.) Za poslednie tri godine Imao sam prilike po raznim Izložbama posmatrat! slikarske radove najmladjih slovena-čkih slikara. Napominjem odmah, da n e ko II slovenački slikar! imaju smisla za 1 e p o t u. I upravo taj smisao za le-potu doprineče porjajviše, da če U toku izvesnog vremena slovenačko sllkaf-stvo zauzetl dostojno mesto na forumu svetske umetnosti. Isto tako sam opazio, da slovenaČk! slikari Imaju dosta kultiviran ukus. To su dve vrlo dobre vsebine slo-venačkih slikara. U isto vreme valja ml ‘napomenuti i one stvari, što mi se nisu svidele na slikama slovenačkih slikara. Tako slovenački slikari malo posmatraitt a više 1 z u m e v a j u. Stvarajuči dela oni i suvlle misle na dominlrajufie umetničke struje, u mesto da u samome sebi tražej nadju Izraza svojim oseča* Jima. Karel Capek: R. U. R. Busmann: Kam? Domin: V elektrarno. Tam so ljudje. Pripeljem jih sem. Busmann: Veste kaj, Harry? Rajši ne hodite tja. Domin: Zakaj? Busmann: Ino, zato, ker se mi zdi, da smo obkoljeni. Dr. Gali: Obkoljeni? (Hiti k oknu.) Hm, imate sko<-; prav. Halleineler: Hudiča, to gre pa hitro. (Od leve Helena.) Helena: Oh, Harry, kaj se godi? Busmann (plane kvišku): Klanjam se, gospa Helena. Čestitam. Krasen dan, kaj — Haha, še mnogo takih. Helena: Hvala, Busmann. Harry, kaj se godi? ' Domin: Nič, prav nič. Brez skrbi bodi. Prosim počakaj tfčnotek. Helena: Harry, kaj Je to? (Pokaže oklic Robotov, ki srn je Imela skritega za hrbtom.) Pri Robotih v kuhinji je bilo. Domin: Tudi tam že? Kje so? Helena: Odšli so. Okrog jih je toliko! (Tovarniške piščalke in sirene.) ?abry: Tovarne piskajo. Busmann: Poldne. Dober tek. Helena: Harry, se spominjaš? Sedaj je natanko deset let — Domin (pogleda na uro): Ni še poldan. To je gotovo — to bo najbrž------- Helena: Kaj? Domin: Alarm Robotov. Naskok. Zastor. DRUGO DEJANJE. Isti salon. V sobi na levo igra na klavir Helena. Domin Šeta po sobi. Dr. Gali gleda skozi okno, Alkvist pa sedi v fotelju in ima obraz zakrit z rokami. Dr. Gali: Nebeški Bog, to jih je prišlo! Domin: Robotov? Dr. Gali: Da. Stoje pred vrtno ograjo kot zid. Zakaj so tako .ostudno oblegati z molkom. Domin: Rad bi vedel, kaj čakajo. Vsak trene k re mora pričeti. Doigrali smo, Gali. Alkvist: Kaj igra gospa Helena? Domin: Ne vem. Vadi nekaj novega. Alkvist: Ah, še vedno vadi? Pavza. Dr. Gali: Cujte, Domin, naredili smo brez dvoma napako. Domin (obstoji): Kakšno? Dr. Gali: Dali smo Robotom preveč enaka obličja. Stotisoč enakih obrazov Je obrnjenih sem. Stotisoč brezizraznih spnk. To je strašen sen. Domin: Če bi bii vsak drugačen — Dr. Gali: Bi to ne bil tako strašen pogled. (Se oLriic oi Okna.) Sreča, da niso oboroženi, Domin: Hm (gleda z daljnogledom skozi okno). Rad bi le vedel, kaj razkladajo iz »Amellje«. Dr. Gali: Samo, če ne orožja. (Skozi tapetna vrata vstopi' ritenski Fabry in vleče za seboj dve električni žici.) Fabry: Pardon — Položite žico, Hallemeier! Hallemeier (vstopi takoj za Fabryjem); Uf, to je b” . . Kaj Je novega? Dr. Gali: NiČ. Temeljito nas oblegajo. Hallemeier: Zabarikadirali smo stopnjlcc in hud; 'I., Fantje, imate malo vode? — Aha, tu je. (Pije.) Dr. Gali: Kaj bo s to žico, Fabry? Fabry: Takoj, takoj. Škarje! Dr. Gali: Kje naj jih vzamem. (Išče.) Hallemeier (stopi k oknu): Petsto zlodjev to se jih je nateplo! Poglejte! Dr. Gali: Zadoščajo toaletne? Fabry: Sem z njimi! (Prestriže žice električne svetilke na mizi in spoji svoje žice.) Hallemeier (pri oknu): Vi nimate lepega razgleda, Domin. To diši nekako — po smrti. Fabry: Gotovo! Dr. GaUt Kaj? Fabry: Električen tok. Sedaj lahko vso vrtno ograjo napolnimo s tokom. Kdor se Je potem dotakne, strela! Vsaj toliko časa, dokler so naši tam. Dr. Gali: Kje. Fabry: V elektrarni, učeni gospod. Upam vsaj — (gre k kaminu in prižge majhno električno Žarnico). Hvala Bogu, še so tam. In delajo. (Ugasne.) Dokler ta gori, Je dobro. Hallemeier: Te barikade st) tudi dobre, Fabry. Hola, kaj igra gospa Helena? (Gre k vratom na levi In posluša. Iz tapetnih vtet pride Busmann, nosi ogromne trgovske knjige in se spotakne ob žico.) Fabry: Pozor, Bus! Pozor na Žice! Dr. Gali:. Halo, kaj nosite? Busmann (polaga knjige na mizo): Glavne knjige, dečko. Rad bi zakljilčil svoje račune, predno — pfedno — I no, letos ne bom čakal z bilanco do novega leta. Tofej kaj je? (Gre k oknu,) šaj tam je popolnoma tiho! Dr. Gali: Ne vidite ničesar? Busmann: Ne, samo veliko modro ploskev, ko da Je mak raztresen. Dr. Gali: To so Roboti. Busmann: Ah tako. Škoda, da jih ne vidim. (Sede k miži Io odpre knjigo.) Domin: Pustite to, Busmann. Roboti skladajo iz »Amelije'. orožje. 1 Busmann: No in-kaj? Kako naj jaz to preprečim? Domin: Tega ne moremo preprečiti. * Busmann: Torej me pustite računati. (Se loti dela.) Fabry: Še ni končano, Domin. Mreže so napolnjene z * sto volti — Domin: Čakajte. »Ultimus« je nameril na nas topove. Dr. Gali: Kdo? kdo? Dosnin: Roboti na »Ultimu«. Fabry: Potem, seveda — potem ie seveda končano za nas, fantje. Roboti so izvežbani za vojno. Dr. Gali: Mi bomo torej —* Domin: Da. Neizbežno. v Pavza Slovenački slikari više se povode za pstetičnim h autgou fom, za kaprici-joznoni finočom, koja odgovara g o u r-^et-ukusu fino obrazovanc publike a mkako prirodnim osečajima večine Slo-venaca. Slovenački slikari morali bi u svojim radovima govoriti onim jezikom,' °ri če razumeti svi njihovi zemljaci a samo njeni fino obrazovani sinovi. Večina slovenačkih slikara stvara ^zumom a ne dušom i osečajima. Radi °8a opažamo na radovima tih slikara neku dosadu. Što više osečaja, Sto više 0(* svoje rodjene duše, unesu u svoje radove, što osornije i što čudnovatjjc ® svojim radovima iznesu svoju ličnost, ‘J11 če nam simpatičniji biti sami iimct-nici i njihova dela. Pošto stvaraju razumom a ne <|u' s°m i osečajima, to u radovima tih slo-venačkih slikara mesto prave umetnosti ®revladjuje veština mesto temperamen-^ Pravih slikara, opaža se rutina, mje-toplog života prevladjuje neugodna tvrdoča. Slovenački slikari ne smeju se više Povoditi za novotarijama. Ne smeju s‘Užiti modi. Moraju iči svojim roujeliim Dutem. Moraju poštenim i pobožni® očima posmatrati priroda i ljude. Moraju svoje iskrene osečaje i nešto od &voje vrele krvi unositi u svoja dela, jer ti iskreni osečaji i ta vrelina umetnikove krvi irvek se svidjala svim Iju-dima i svim generacijama. Slovenački' slikari mogu biti idealiste, realiste, naturaliste, klasiciste, po-entiliste, mogu biti obožavaooi svetla, lepih tonova i »s v e t i h . 1 i n i j a«, mogu biti silni, snažni i teški, mogu biti nežni, laki i elegantni, mogu biti epi-čari i liričari, mogu u svojim radovima iznositi. pojeziju običnog života, mogu iznositi intimnu iti homeričnu pojeziju prirode, ali u svima tim slikama mora se ogledati temperament pravoga slikara, mora sc osečati sveža i ugodna toplina umetnikove krvi. Ja sam potpuno ubecjjen, da če snažna slovenačka zemlja, što je dala svetu jednog Ivana Cankara — tu krupnu i snažnu slovenačku dušu, dati svetu i jednog slikara — jednog čoveka krupne i snažne duše, koji če dokazati svetu, da umetniku, koji želi stvoriti besamrtna dela, ne treba ništa drugo, do pet zdravih čuta. Pavle Lagarič. — V Litiji ho predavjil vseučiliški profesor dr. Fr. Ilešič v nedeljo zvečer: »Kako smo postajali Slovenci in kako postajamo Jugosloveni« ?u ne, kakor je bilo prvotno objavljeno o svojem potovanju po jugu naše kraljevine. *— »Orient« mednarodna, trgovsko-spe-dicijska in skladiščna d. d. v Mariboru, daje v javno subskripcijo 1 milijon dinarjev; ustanovitev te družbe je bila 'odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921/VI. štev. 3905. — Družba 3e ustanovljena od domačih trgovcev in industrijcev na inicijativo Trgovskega gremija v Mariboru in sporazumno z ostalimi stanovskimi tovariši iz vseh trgovskih centrov in priporočamo nakup delnic tega za trgovski stan važnega podjetja. UnhBiiana. = Francosko predavanje, g. J. Rour-goina se vsled nenadnih zaprek ne vrši danes in se preloži na poznejši čas. umrl. Več drugih pa je več ali n:anj opraskanih. -- Pojasnilo. Ker se širijo po mestu govorice, da so plačali kubanski kozaki S. K. Iliriji v Ljubljani za dne 9. t. m. prepuščen jim športni prostor v svrho proizvajanja kozaških točk na konjih baje 20.000 kron, izjavlja tem potom S. K. Ilirija, da se je cre-pustil kozakom športni prostor brezplačno! Za produkcije dne 16. t. m. se pa prostor radi dveh prvenstvenih tekem ni mogel ponovno dati na razpolago. Odbor S. K. Ilirija. = T Cilenški zdravstveni izkaz. V dobi od 9. do 15. t. m. je bilo v Ljubljani 25 porodov (12 dečkov, 13 deklic). Umrlo je v istem času 20 o^eb (12 moških, 8 žensk), med temi 6 domačinov in 14 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 2 jetika, 4 griža, 1 otročiška vročica, 1 možganska kap, 4 srčna hiba, 2 rak in 6 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Nalezljive bolezni so bile naznanjene sledeče: 4 slučaji Škrlatinke, 3 trebušnega legar-ja, 10 griže in 1 slučaj ‘otročiške vročice. ~ Kdaj bo kome? Upravičeno se tahko vprašamo, kdaj bo konec naši potrpežljivosti in naši mlačnosti, kajti povdariti moramo, da smo res mlačneži in skrajni čas je, da sc_ te mlačnosti iznebimo. Ni poteklo par dni od napada na jugoslovenskega poslanca Podgornika v Trstu, ko zopet čitamo o novem barbarstvu naših 2000 letnih kulturo-nosnih sosedov. In to se ponavlja dan za dnem. A mi? Kaj smo že storili proti tem napadom? Mi, mirne duše gledamo, kako se šopirijo po Ljubljani razni temni italijanski elementi in nam dražijo živež ter nas popolnoma brez pardona izzivajo z glasno italijansko govorico. Tem slednjim se pridružujejo še »hoch-dajčarji« in tako slišimo včasih samo laško-nemško govorico v tretii prestolici naše Jugoslavije — v naši Ljubljani. Upravičeno se -vprašamo lahko, kdaj bo temu konec? Kdaj se bo poklicana oblast zdramila in sama napravila konec tem izzivanjem? Ali naj se sami organiziramo, »alla tržaški fašisti« in naj začnemo sami čistiti? Apeliramo na javno oblast, naj se zgane in naj preglasne izzivače izžene, kamor spadajo. Naj oblast .pogleda včasih po nekate-lih znanih kavarnah. Tam sc zbira cvet italijanskih verižnlkov in izzivačev. ~ Tatvina na glavnem kolodvoru. Ivani Varčon, zasebnici iz Dobravelj je izmaknila na glavnem kolodvoru nepoznata tatica — navidez mlado slabo oblečeno dekle — nov plašč, vreden okrog 4000 kron. Tatica jo pobegnila iz kolodvora v smeri proti Dunajski cesti. = Izpostavljeno dete v Nunski ulici — kaznovana mati. Svoječasno smo poročali, da je našel v vogal« v Nunski ulici narednik Rožanec v papir zamotanega novorojenčka, ki je še živel. Posrečilo se je, da so kmalu izsledili mater izpostavljenega deteta in sicer Iv. B. od Sv. Andreja nad Škofjo J.oko. Obtoženka skesano prizna, da Je izpostavila dete. Porodila je doma skrivaj pod kozolcem in je pobegnila iz strahu pred očetom in sestro v Ljubljano. Strah, •zmedenost in pomanjkanje so jo dovedle do teca obupnega koraka. Senat jo je obsodil na ■ 14 dni ječe. — Na uho ji je povedala. Pred okrajnega sodnika vstopita mlada živahna gospo-' dična jn priletna gospa, obe iz Ljubljane. Sodnik: Katera toži? Jaz, se odreže mlajša! No, kaj pa je bilo? vpraša sodnik. — In tožnica toži: Rekla mi je, da se me lahko dobi, posebno, če sem malo pijana. Sodnik toženki: Kaj pa vi pravite. In ona pove: Res je gospod, povedala sem ji to na uho in prav v .dobrohotno prijateljskem tonu. Nisem njena sovražnica, prijateljici sve bili in želela sem ji le dobro. Posvarila sem jo, kaj_ govore drugi o njej in povpdala sem jej' prijateljsko njej, sami in na uho. Sodnik: Današnjo toženko bi moral tožiti gospod, ki je to govoril; če res ni govoril, ste pa’ vi napačnega tožilk Z bogom. JAVNI SlfOD PROTI DRAGINJI ' seh javnih nameščencev in upokojencev se bo vršil v petek, dne 21: t. m. ob 19.30 (pol 8.) v veliki dvorani hotela »Union«.' Sila je prikipela do vrhunca. Povejmo vladi, da je skrajni čas za! revizijo gospodarske politike, ki v uajhujšl meri ogroža stalne nastavljence. Sklicatelji: Zveza jugoslovanskih železničarjev, Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev in Zveza poštnih organizacij v Ljubljani. vaw&WKmrnrn;ismmmmmmmmmmmm mmm Maribor. Shod upokojencev, vdov in sirot se vrši dne 30. oktobra ob 2. uri popoldne v prostorih restavracije »Halbviedl v Jurčičevi ulici. Dobava električnega toka sc prekine v nedeljo, dne 23. t. m. od 6. ure zjutraj do 10. ure dopoldne, nakar se abonenti že sedaj opozarjajo. Nogometna tekma med ljublianskim športnim klubom »Ilirija« in tukajšnjim -Mariborom« se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. Ker sta po dosedanjih uspehih oba športna' kluba precej enako močna, je pričakovati napete in zanimive igre. Vsled trajne suše so studenci po deželi večinoma usahnili. Kmetsko prebivalstvo iz okolice Maribora je primorano, da hodi pO vodo 2 do 3 ure daleč k Dravi. Drava sama je na nekaterih mestih tako plitva, da jo je mogoče prekoračiti. Obmejne »prijetnosti« so postale zadnje čase, odkar šo zastražili državno mqjo WrangIovci, že neznosne za naše ljudstvo. 2e do sedaj je bilo malo stalnosti in veliko sitnosti pri prometu preko državne meje in novotarij, kar ni bilo ravno v prospeh državne misli in čustvovanja pri našem že itak po prejšnjih razmerah zaostalem ljudstvu. No, kar je ostalo še v tem oziru In kolikor niso mogle zamoriti državnega čuta pri obmejnem ljudstvu, to bodo napravile najnovejše odredbe, ki bodo ubile še zadnjo Iskrica, Preje so mei< stražili finančni oaz* ..................................... .m niki Slovenci, ki so vsaj govorico ljudstva uineli in ljudstvo je umelo nje. Tako se je dalo še nekako izhajati kljub vedno novim odredbam. Straže — pazniki so gledali, da so zadostili predpisom in da so obenem shajali z ljudstvom. Sedanje pogranične čete pa ne poznajo ne ljudstva, ne njegovega jezika in ravnajo prav tako, kakor so ravnali kje v ruskih stepah ali pa na albanski meji. Ljudstvo jih ne razume in oni ne ljudstva. In tako se množijo šikane in nevolja, kar ni v prid ne ljudem, ne naši državi. Zaradi brezobzirno napravljene državne meje so občine in posestva razdeljene in tako ima skoro vsak obmejni naš posestnik tudi svoje parcele na oni strani, kater^ mora obdelovati in izkoriščati. Ljudje dobijo v ta namen propustnice, katerih ne razumejo pogranične čete kolikor so zmožne sploh čitanja. Zakaj propustnice so pisane z latinico. In tako se godijo neverjetne šikane. Nekje pri Sv. Duhu so Wranglovci zaplenili voz in živino, ko je prišel od one strani iz svojega posestva. Straže niso razumele kmeta, kmet pa njih ne. Prišel; je v Maribor in iskal ure in ure, da je dobil poveljnika tistih čet. Poveljnik seveda ne stanuje kje v kaki gorski vasi, ampak v Mariboru v udobnem hotelu. Drugod so zopet zaplenili vozila in živino ter gnali vse 4—7 ur daleč v Maribor, kjer so zopet lazili od Poneija do Pilata, predno sc je stvar pojasnila. Tako minejo ne samo ure, ampak celi dnevi te neznosne in nepotrebne križeve poti. In potem naj pričakujejo, da bo obmejni kmet še navdušen za državo, ki ga tako šikanira in naravnost muči? Ali se bo obmejno ljudstvo pridobilo na ta nučin za državo? — Vemo, da mora biti v tem oziru red na meji. To je v lastno nerodno in državno korist. A to se da doseči tudi drugim potom, ki ne bo rodil med ljudstvom toliko nevolje in odpora. Vsaj jia naših mejah morajo biti ljudje, ki razmere poznajo, in ki razumejo govorico obmejnega prebivalstva.. In navsezadnje, ali sc je moral ta režim izpremeniti mahoma ves naenkrat; ali bi se ne bila mogla izprememba vršiti polagoma, da bi se bilo ljudstvo In nove čete privadilo drug na drugega? Zakaj niso poveljniki na meji, kamor spadajo. Saj ni kmet radi poveljnika tu, ampak narobe. — Meje in državni interesi na njih so najbolje varni, ako je ljudstvo zadovoljno, ne pa da proklinja izmučeno po nepotrebnih šjkariah. Merodajne kroge pozivamo, da store v tem oziru v najkrajšem času red, če jim je kaj za naše ljudstvo in za našo — državo! Danke nas samo izmozgavajo, zaslužit pa ne dajo nič obrtnikom — ampak samo svojim prijateljem verižnikom. To se pov-darja dan na dan. Neka mariborska banka, ki je tu obogatela, naroča tiskovine iz.Gradca, dasi bi lahko dobila od mariborskih tiskarn iste tiskovine po isti ceni. To dejstvo poroča bankokratski »Tabor« in se huduje. Imena banke pa ne pove, ker so gotovo ž njo v zvezi kaki demokratski pristaši. Na javen pranger s takimi- bankami! Voz je olajšal neznan »prijatelj« Milošu Grobinu. Med prevozom s kolodvora na Jugoslovanski trg mu je nekdo vzel z voza vrečo, v kateri so bila 4, rčzila za slamoreznico, vredna 600 K. Tudi železo ni več varno pred tatovi. Sam si je vzel »nagrado« nekdo, ki sc ie pridušil vinjenemu mesarskemu pomočniku Strasserju v nedeljo ponoči. Spremljal ga je proti domu prav po domače. Na Ale-ksandrovki mu je pa segnil po listnici in ne da bi prešteval, je Ž njo izginil v temi. V listnici je bilo razen vojaških listin tudi nad 400 kron denarja. Strasser je neki dokaj lažje in trezneje stopal potem sam proti . domu. »Srb/ so krivi«, da je železničar mizar Simon Žižek v nedeljo našel pot v luknjo. Možakar je malo pregloboko pogledal v kupico, napolnjeno z letošnjo kapljico. Domov grede mu je bila pot seveda preozka. Pri Meljski vojašnici sc je obesil na plot. ne sicer on sam, ampak njegov suknjič, ki se je raztrgal. Temu seveda ni bilo krivo vino in pa Žižek, ampak Srbi, k! žive trezno in sc ne gugajo po cestah. Začel je zabavljati cez Srbe, dokler se ga ni usmilila straža. Z oblastjo se bo pa še pozneje pogovoril o vinu, plotu, suknji in Srbih, ker v nedeljo ni bilo dovolj časa. Več brivcev v Mariboru je zadnje dni kar nenadoma prav občutno povišalo svoje tarife. Tatvina vojaškega kruha. Varnostni organ je včeraj ponoči ustavi! 23 letnega krojaškega pomočnika Josipa Milošiča iz ptujske okolice, ker je nesel v nahrbtniku 12 hlebov vojaškega kruha. Kasneje se je dognalo. da jo bil kruh ukraden v vo!ašketn skladišču. Milošiča so oddali v zapore. Zagonetna avtomobilska nezgoda. V torek zvečer se je med Bohovo m Slivnico v bližini Maribora pripetila avtomobilska nezgoda. Rešilni oddelek, ki je bil o tem obveščen, se je takoj z avtomobilom podal ha lice mesta, a je našel tani le ostanke razbitega, avtomobila, dočim o kakih ponesrečencih v bližini ni bilo sledu. Po številki razdejanega avtomobila S. L. 81, se je dognalo, da je last tukajšnjega okrajnega glavarstva. Kakor ie bilo mogoče izvedeti, je v torek okoli 10. ure zvečer neki avtomobil, v katerem se je nahajala razven šoferja še 'neka ženska, s silno naglico dirjal v smeri iz Maribora proti Framu. Na mestu, kjer sc je zgodila nesreča, je trčil avto v neki s poljedelskim orodjem naloženi dvo-uprežni voz, ki sc je pripeljal v nasprotni smeri. Konji, ki pa k sreči niso bili poškodovani, so se splašili in udirjali v divjem begu proti Hočam. Avto pa se je prevrnil in razbil. O šoferju, kakor tudi o njegovi spremljevalki (glede katere se jp Izvedelo, da je bila neka v Paulitschevl gostilni v Stolni ulici zaposlena natakarica) ni sledu. Ne ve se tudi še, ali je bila nameravana tatvina avtomobila, ali pa je bila to — vsekakor ponesrečena — zabavna vožnja. Pri popravah mestnega gledališča se je nameravalo preurediti tudi parter in lože. Vendar pa je mestni svet v svoji zadnji seji sklenil, da za ta dela potrebnega kredita začasno ne more dati na razpolago, ker bi bila za to potrebna vsota 300.000 k! Upati pa je, da bo to delo mogoče izvesti tekom prihodnjih gledaliških počitnic. Sumljiva nočevalca. V noči od 17.. na 18. t. m. je prenočil v gostilni »VVilson« na Aleksandrovi cesti parček, ki se je prijavil pod imenom /Ivan Schuster z ženo iz Dunaja. Pri kontroli pa so ugotovili varnostni organi, da v prijavnici navedeno ime te dvojice ni pravo. Dozdevni Ivan Schuster tudi ni imel pri sebi nikakih osebnih listin ter Je šele kasneje pri zaslišanju priznal, da je njegovo pravo ime Gustav Szikszav iz Pe-čuha na Madžarskem. Kof poklic je navedel, da je klepar. Njegova »spremljevalka« se zove Ivana Schuster, doma i?. Brucka o. M. Ker govori on le madžarski In je ponašanje obeh vzbudilo razne sumnje, sta bila oba radi navedbe napačnega imena, kakor tudi v svrho nadaljnih preiskav izročena sodišču. Celje. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-ljek se je vršilo ob obilnem obisku v risal-nici meščanske šole peto predavanje ljudskega vseučilišča. Predaval je 2°s?- ravna-tel) Beno Serajnik »o vzbujanju električnih sil«. Predavanje je bilo zelo zanimivo posebno še vsled tega, ker je bilo napravljenih več fizikalnih poizkusov. Predavanj se udelžžuje menda v največjem številu nase delavstvo in ga mnogo prihaja k predavanjem tudi iz oddaljenejših krajev, kakor Štor in od drugod. Prihodnje predavanja bo prihodnji pondeljek. O temi še poročamo. Organizacija najemnikov se je ustanovila v Celju. Društva in vsi, ki prirejajo razne veselice in zabave, morajo vsako teh zabav pravočasno javiti finančni oblasti. Vsi natančnejši predpisi glede te odredbe Se lahko vpogledajo pri mestnem magistratu. Stanovanjski najemniki, pozor! Zaradi neznosne stanovanjske krize in brutalnega postopanja hišnih posestnikov napram najemnikom, se je v Celju ustanovila najemniška organizacija, katera ima- nameri zastopati najemnike in gledati, da olajša ko-' likor mogoče stanovanjsko bedo. Uraduje redno vsako sredo in petek od pete do sedme ure zvečer v Delavskem tajništvu Vodnikova ulica 3. Vsi tisti, ki trpite vsled omenjene stanovanjske krize,\ pristopajte V to organizacijo, katera je nepolitična! —i Odbor. Cesta od Rebenschegga do Voglajne. To cesto smo v vašem efenj. listu že večkrat kritizirali. Pod viaduktom je toliko nesnage, da se človeku, ki mora pasirati to pot, zdi, kakor bi brodil po kakšni greznici. Ljudje opravljajo tam svojo potrebo, kar raznaša neznosen smrad. Naj bi policija malo pazila na take brezobzirneže ter jih predala zasluženi kazni. Celjska cinkarna. Ko so letos svečana meseca ustavili delni obrat z motivacijo, da ni naročnikov na izdelke, se je kmalu , pokazalo, da to ni resnica. Kakor hitro se je zmanjšalo število delavcev, je bilo dovolj naročil, posebno na cinkovo pločevino. Namen je le bil, zmanjšati število delavcev in obenem odpor proti kapitalizmu. Gmotno stanje delavcev je obupno. Delavec s 3 otroki zasluži brez nedeljskih šihtov v lil. plačilnem razredu mesečno 1600 K, dočim zaslužijo delavci v državnem rudniku v Zabukovci po 2000 kron in še več na mesec ter imajo vrhutega še aprovizacijo, tako da dobijo koruzno moko po 1 krono, belo moko po 1 K 60 vin., sladkor po 3 k one itd. — Ne-zavidamo jim, toda zahtevamo enake pravice tudi za trpine v drž. cinkarni, Ptuj. Zakaj so hoteli imeti ptujski Jdsarji na vsak način za župana dr. Senčarja? Samo za to, da bi se prikrilo novemu občinskemu sosvetu nerednosti, ki so se in se še vršijo pri mestni upravi pod njihovim vodstvom. Občinstvo ne bi smelo zvedeti za to. JDS-arji obračajo in novi občinski odbor bo< to obrni!, lokrat bo prišlo še marsikaj i. * dan, o čemur nima javnost niti pojma. O malenkostnih nerednostih, kakor n. pr., da se strankam ne pošilja redno mesečnega računa za dijakinje, ki so v »Mladiki«, temveč Šefe čez pol leta, na direkten poziv stranke; o parni žagi, ki ima deficit, mesto velikega dobička; o različnih strojih, ki so stali občino težke tisočake, ki še danes*le-žljo na prostem, da jih rja razjeda; o gospodarstvu v »Mladiki« in tam nameščenih osebah: o različnih vožnjah s konji in z avtomobilom na .izlete; o uradovanju svojih definitivno nameščenih »benjaminov« JDS pristašev, ki pridejo po prelumpani noči okolo 10 ure v urad in potem zopet kmalu zginejo (stranke pa naj čakajo pred vrati pisarne. Opomba ured.!); o knjigovodstvu; o načinu plačevanja stanovanj v občinskih hišah; o popravi stanovanj in njih preureditvi na ljubo nekaterim gospodom; o brezplačni uporabi plina; o nameščanju »izvrstnih« uradnikov, ki so pokazali dosedaj svojo zmožnost še edino v uničevanju alkohola itd/ se takrat še govorilo ne bode. — V zatiranju alkohola so nekateri uradniki pravi mojstri, pa tudi glede družbe niso v jutranjih urah dosti zbirčni. Pred kra-klm so ob C. uri v gostilni Leskovšek konja, ki jih je vozil celo noč od gostilne do gostilne, spregli in peljali v sobo, ter ga iz škafa 7. vinom napajali in z žemljami hranili, da je dobil novih moči za nadaljno vožnjo. _— Take uradnike se je imenovalo definitivnim! Je čudo potem, če ima občina milijonske deficite letno. Da bi ostalo vse to prikrito in njihovi pristaši za vsako ceno še naprej v službi, čeravno za uradovanje popolnoma nezmožni, to je bil njihov namen. Največja hinavščina je trditev, da so oni za čimprejšnje redno delovanje sosveta, ko še danes po preteku šest mesecev, odkar je izvoljen obČ. sosvet, nimamo župana, da bi se že enkrat začelo čistiti tisti smrdljivi avgijev hlev na magistratu. — Za enkrat dovolj! Vodstvo tukajšnjega poštnega urada vprašamo, ali morajo stranke, ki imajo ob večernih urah ali pa pri telefonu opraviti — luč seboj prinesti? Menda bo od sedaj tako visokih poštnih pristojbin vendar nekaj ostalo za preskrbo luči v prostorih za stranke! ■snema **;rwagB>H lili ia iliii Iz gledališke pisarne. V četrtek 20. t. m. odpade v dramskem gledališču predstava »Komedija zmešnjav«, ker je igralec vodilno vloge za dalje časa obolel. Mesto tega se bo igral letos prvič v sezoni »Kozarec vode« z g. Putjato in go. Šaričevo. go. Borštnikovo, gdč. Vero Danilovo, g. Železnikom i. dr Sestanek »T. K. Skale« se ne vrši v četrtek 20., nego v petek 21. t. m. v restrav-raciji »Novi Svet« ob pol 8. zvečer. Književnost in »mini Nova šolska knjiga. Oddelek za prosveto in vere je odob.ii novo knjigo srednje stopnje za 3 in 4. učno leto »Francoski jezik« Skisal jo je prof. Friderik Juvančič, založila' ia ti skalapa učiteljska tiskarna, ter stane 15 dinarjev. PHdobMe "i — Slovenija za državno posojilo. Po dosedanjih obračunih se je podpisalo v Sloveniji čez 34 milijonov dinar',ev državnega ®°sojila brez bančnega sindikata, mnogo v®<- kot v Bosni in Hercegovci. * ■— Pridobitev državljanstva kraljevine «rbov, Hrvatov In Slovoncev po tistih, ki “0 imeli in ki imajo sedaj domovinsko pra-^‘co na ozemlju ogrske polovice bivšo Avv *>tr° . Ogrske monarhije. V zmislu uredbe °sfednje vlade št. 307. U. 1. 122, postanejo Polnopravni državljani kraljevine Srbov, *?rVatov in Slovencev tisti nekdanji ogrski “‘zavljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910 “Oinovinsko pravico na onem ozemlju ogr- Polovice nekdanje avstro - ogrske mo-j.arflije, katero je pripadlo kraljevini Srbov, rvatov in Slovencev in ki so jo ohranili 1 dne, ko je stopila v veljavo trianonska • . !r,0Vna pogodba z Ogrsko, t. j. do dne 26. •?‘*ia 1921. Tisti pa, ki so pridobili domovin-«0 pravico izza dne 1. januarja 1910 na nem ozemlju ogrske polovice bivše avstro- jSfske, katero je pripadlo kraljevini Srbov, Jifvatov in Slovencev, postanejo državlia-kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ®amo s pritrdilom naše države, če tega pri-rUla ne zahtevajo, ali če se jim odreče, Midobe državljanstvo one države, kateri pripadlo ozemlje, kjer so imeli domovin-pravico, preden so pridobili to prar v*co na ozemlju, kjer jo imajo sedaj. To-Zadevne prošnje se morajo vložiti do vStc-26. julija 1922, pri onem upravnem Pulastvu prve stopnje, v katerega področju domovinsko pravico ali stalno bivali-j Prošnji se mora priložiti: 1. domovnico, krstne ali rojstne liste, 3. poročni list, nj pričevalo o moralno - pohtičnem vede-pr^ prošnji se mora navesti, kam je bil 0 ei Pristojen. V ostalem se opozarjajo vsi «rski državljani na uredbo o postopariju II' Pridobitvi in izgubi državljanstva kra-c„v'ne Srbov, Hrvatov in Slovencev z opili? » prošnjo, ki Je objavljena v Uradnem ti. St' z r'w 7• oktobra 1921. Vsi op-'Mskl roki, ki so btli določe.nl 7. uredbo št. ■«71 v Uradnem listu 147, so podaljšani in veIJajo do preteka rokov, ki so določeni v ®rei omenjeni naredbi. Tako je n. pr. za ■^timorcc zadnji opcijski termin 26. ' janu-®rla 1922. 2- — Za vpokojencc državnih železnic. ibaB»8ta'ico Na*d° se vnovič razpisuje slu- Slu. železniškega oskrbovalca (asenta). — kojp se °^a v Prv> vrsti kal^mu upo- se ,?e,?u drž. železničarju. Vsa pojasnila ktor * 0 pr* P°sta!n'h uradih ali pri inšpe- ratu državnih železnic v Ljubljani. Vai ~~ Za »Jugoslovansko Matico« je daro- Difv5»spoc* Janežič. Ljubljana, iz izku- Pmi, x,olskil1 zvezkov 1000 kron. — Gospod bral ova^> Postajenačelnik. Št. Ilj, je na- I,k' med tamošn.iimi rodoljubi 400 kron. — Krena hvala! Posnemajte! bi Občina Kastav v Istri (Jugoslavija) fen v več vagonov krompirja, fižola, L”®* ze‘ia; otrobov, koruze, moke za pre- Va„0 ,sv°iega ljudstva od preko 7000 duš. Ha i* •* iSe °dpoši1jajo na štacijo Jurdani Dpi .f.ni ze‘eznici (druga postaja od Reke), vetom,.,,. ..............................pos)atl na „ulranc P°nudbe, (nekolkov.) je posla -Jelo • Pog’avarstvo Kastav, preko Bakra Jctai!ii 'f obč. ~jelcn}a. AliniTT Praginja. 'n stanovanjska naredba. ra?nrlrs,ki1s7e,t.le v SY3.» seji dne 18. t. m. i„ avljal tudi o uredbi pobijania draginje noročnP,rcmc,nf s,ta>Mvanjsb- naredbe. Po njenn 1 I?llnistra1 d,r’, Kukovca je bilo skle-t>arla’ naJ mmistrsjd svet posebni seji “amenta zavzame o tem svoje stališče. Je 5všl br!Var3ki !i:rali umrl. IS. t. m. barsko, n,a. s.vo[c'111 gr,a.dlJ Srirvar »a Mad- Kem bivši bavarslci kralj Ludvik viii«'I„ ,3opraveU- v’ včerajgnji »Jugosla-na sc je. v upit nar. posl. Brandner - ja kat er n 1Jlin- Kuraanudija vrinila pomota, ia onciS r»em popravljamo: v upitu povdar-Poštl J-.Br,andner- da se ie na ljubljanski 335 w”'1‘bra,° do 235 denarnih pisem in ne • Rakor je bilo pomotoma tiskano. Siljn~M P°,ia5niIo: V zadniem ‘-'asu razpo-v V07 • Sfcrzar nekaj svojih proizvodov iti zavarll 111 nevezani besedi privatnikom noVQ,;odcm- r V teh obljublja senzacijsko Hov. naJveČje okulistično čudo »Slepcem Vid,- in •" lziavIinmo, da Strgar še dobro %ai,,,. ,m sojenec našega zavoda, ampak Stari not- oaveti'^u kranjske hranilnice na tildi v katerem poslopju se -nahaja ?veze Km 7;a ?.,epce- ^ njim nimamo nikake ‘Jani. ’ ^lirat0ri’i za oskrbo slepcev v Ljub- [evrednnafLStl v.. Jl|8osIavijl. V resnici hva-sfevilki‘vaLi10 a v Predzadnji nedeljski ras:mere nri w C-^n-‘ lista’ ^ieT pojasnjujete 2avarovafniro d" podružnici fašistovske ®Urtsu - T , »Riunione Adriatica dl' Si-Erayi škand-ii i. sa,ri0 sramota, ampak dM ^anske zavJrnv-?i r,aSe razmere, da te >ej0 in tn Pfi "aS Spl°h Se 0(lne ,.prav H-tenzivno vsled na- rra fa-Unionc ah • J ? zavarovalni družbi °Pa sodaiAdriatica da Slcurta«, ki na-e varov,in.pr! nas Pod imenom »Jadranska kihofnb.a-,.iu p? ”Ass-cl'razlon1 sl« valnica« • ,c.b,lt! naenkrat »Občna za- y Pri nas m i r bodo tl,di 23 ta na-s mal°. yroča .tla pa »Sava*. Pri njihovih generalnih ravnateljstvih v Trstu ni niti jedtiega Slovenca v službi — zadnji je bil odpuščen pred letom, ko so začeli v Trstu »čistiti« slovenski živelj! — Uradništvo teh družb tvori kader ‘fašistov-skih organizacij in kako tudi ne,' če te zavarovalnice same' mečejo težke tisočake v fašistovske fonde, kar je za Tržačane javna tajnost. Tepeni smo v zasedenem ozemlju z našim denarjem, katerega naši nevedneži in nezavedneži nosijo tem družbam v Jugoslaviji! Vsaka premija, ki gre tem družbam, gre indirektno v podporo fašizma za ubijanje naših primorskih bratov. Vse prireditve, veselice in protesti naši so zastonj, dokler ne sežemo po samopomoči — bojkotu italijanskih družb, ki podpirajo fašizem! Zgto pravimo: Sramota, je za tistega, ki sam te družbe podpira s tem, da jim nosi naš jugoslovanski denar,- naravnost škandal, pa je za vsakega Jugoslovana, ki po dogodkih zadnjih let prevzame poverjeništvo teh družb in dela zanje propagando! Naj gredo priganjači teh zavarovalnic malo v zasedeno ozemlje, pa jih bo -kmalu minilo veselje agitirati za »Riunione« in »Generali«, ko bodo videli, v kakšne namene se stekajo premije, nabrane deloma tudi v Jugoslaviji. Poznam ustroj in politično stran teh družb, zato Vam kot Primorec iskreno čestitam, da ste' s svojim listom prvi posegli, v ta fašlštovska gnezda. -—.Žalitev občinskega odbora. — 8 104. Na nedeljo 14. avgusta se je zbraio v Suhem dolu v gostilni pri čaši vina več občanov med njimi tudi nekaj občinskih odbornikov. Razvneli so se duhovi in razpletel se je; živahen razgovor o vaški politiki. Med razgovorom so se grajale razne osebne nerodnosti nekaterih občinskih odbornikov. Enemu izmed njih se je celo očitalo, da je vrgel dan preje svojega očeta v gnojnico. To je dalo,povod današnjemu obtožencu posestniku Janezu Bergantu, da je v svoji vinski navdušenosti napravil krepak vaški dovtip, da nobena gnojnica tako ne smrdi, kot sedanji občinski odbor. — Obtoženi Bergant ue zanika, da je govoril nekaj o gnojnici. Kako pa je stvar izpeljal ne ve, * ker je bil precej razburjen in pijan. V zaščito vaškega obč. odbora in § 104 je bil obsojen Bergant na 100 dinarjev denarne kazni. -- Ukradena kolesa. Dne 2. okt. sta ukradla dva dosedaj še neznana tatova izpred Sokolskega doma v Radovljici dve kolesi in sicer last Ivana Ažmana, posestnika iz Hraš pri Lescah in Cirila Jelenca iz Črnivca pri Mošnjah.-Kolesa sta bila še dobro ohranjena in vredna okrog 5000 K. — Roparski mnor. V noči od 1. na 2. oktobra se /je izvršil v Žicah grozen zločin. V jutru 2. okt. so namreč našli v gozdu Žiškega samostana umorjenega samostanskega gozdarja Lorenca Severja. Truplo je bilo_ popolnoma oropano. Uvedena preiskava je dognala, da je izvršil roparski umor 271etni posestnikov sin Miha Dolganoč iz Dramelj v celjskem okraju. Dolganoč je jako nevaren in nasilen hudodelec. Ima na vesti že več hudodelstev 'in zločinov. Sedaj je izginil iz okolice in ni sledu, kam je pobegnil. — Posledica fantovskega pretepa. Fantje iz Šentvida pri Cirknici m Osredka so si že od nekdaj vedno v laseh. Osoblto se je poostrilo to sovraštvo letos okrog Velike noči.. Na obeh straneh so bili ljudje, ki so se hoteli na vsak način pobiti. I11 res je prišlo v tem času do več spopadov, ki pa niso imeli težjih posledic. Včeraj pa se je zagovarjal pred deželnim sodiščem N. Podlogar iz Osredka radi hudodelstva težke telesne poškodbe. Naletel je Podlogar dne 4. aprila zvečer fanta Z., ki se je vračal s svojo ljubico proti domu. Bilo je že o mraku. Ko jih je dohitel iti spoznal je vzkliknil: »A vidva sta!« Ta hip je skočil k bližnjemu plotu, izruval kolec in udaril fanta po gldvi s tako silo, da ga je nenad ima poliia kri. Vsega okrvavljenega je pripeljalo dckie domov, Podlogar pa je pobegnil. Obtoženec se zagovarja s silobranom. Zagovor se mu ni posrečil in Podlogar je bil obsojen na tri mesece ječe, v povračilo vseh stroškov in plačilo precej visokih odškodnin. — Število samomorov hi ubojev leta 1920. v Sloveniji. Umorov in ubojev je bilo 64, ubitih je bilo 39, ustreljenih 13, zabodenih 7 oseb, zavratno umorjen.h 2 osebi, ena je bila zastrupljena. Samomorov je bilo 113, obesilo se jih je 46, ustrelilo 21, utopilo 19, zabodlo 11, zastrupilo 15, ena oseba je skočila pod vlak. — Nesreča z granato. V Pongerjih na 1 ragerskem so našli otroci granato, jo odnesli na pašnik in se začeli z njo igrati. Granata je eksplodirala in dva dečka na mestu ubila, tretji pa je vsled pošKodb drugi dan “ »Jugoslovanski kreditni zavod« v Ljubljani, Marijin trs 8 lepo uspeva. Letos je imel 'prometa >:*' nad 200 milijonov kron. Vsled solidnosti i- .slovanja uživa splošno zaupanje. Hranilne vloge obrestuje po 4 in pol odstotka/ Stanje hranilnih vlog znaša ’;eiu samo »narodni« in »nem-demokrati (Slatinska žpedj-t-;:cta) in pa tudi nekaj rtemškutarskih ■ r>uigarjeV«. Za druge ljudi ni bilo '.oitopa k tei skrbno zbrani družbi. da bodo ne gre ž njimi. Na njih mesta pridejo najbrž nemčurski demokrati. Demokratov na Slatini tudi to ne moti, da morajo na čast ravnateljevi soprogi — ki je pristna Nemka — cel večer okolu in zavoljo nje nemčuriti. Oficijelno napitnico je imel Bizjak. Slavil je spu-razum in skupno uspešno delovanje prerojene občine z zdraviliškim ravnateljstvom. Začasni ravnatelj dr. Šter je v odgovoru pohlevno pritrjeval in pokadil Bizjaku. Ker se je ta prireditev brez posebnega navdušenja končala, se po Slatini govori, da ji bo sledila boljša. Najbrž je takrat družbi manjkal veliki prijatelj in svetova’ec demokratov, slavni Pirkmajer iz Pt'i-ja, da napravijo pozneje skupno slav-1 je. Ker je še premalo nemčurstva in tudi demokratstva na Slatini, pomaga zdaj z sklenjenim občinskim sklepom »proste zdravniške konkurence«Bi/.jb. Svetujemo zdravstvenemu odseku za devo revidirati, ker se nad to sramot no najemnino po pravici spodtikajo vsi drugi najemniki in podjetniki na Slatini. Enaka pravica za vse! Bizjaku, ki danes na Slatinj bogati, greben zelo raste, za županstvo mu je pa bore malo brige. Zavedrij Jugoslovani v Mozirju? Minuli teden sem potoval po Savinjski dolini in se ustavil pri tej priliki tudi v slov. Mozirju. Nepričakovano sem bil razočaran, ko mi neki gospod pripoveduje o sedanjih tamošnjih razmerah. Slovenščina je gotovim bol'Šim krogom skoroda tuji jezik. Izogibljejo se je, če le morejo, dasiravno so rodom Slovenci. Zelo jim ustrežeš, če govoriš ž njimi nemško — če švab-čariš. Gorje 11, če spoznaj.) v t<’bi sr-bofila. Čim bolj se kažeš avstrofila tem prej dosežeš svoj namen in boš gotovo protižiran. Drugim marsikaj očitajo, sami si pa neznajo očistiti svoje umazane avstrofiske duše. Da, celo nemški napisi so nad vrati. Gospodarska lista je nosila pri volitvah razne Uhrmacher* je, Handelsmanne itd. Gospoda, skrajni čas je, da se tudi v Moziru zaveste dolžnostih poštenega Jugoslo-vena. Popotnik. . Šolstvo. V Prekmurju je 93 osnovnih šol in 2 meščanski šoli. Osnovne šole ima jo "*i 75 razredov in 5 paralelk, meščaski šoli pa 7 razredov. Učencev je na osnovnih šolah 15.770, na meščanskih šolah pa 103. Učnih moči je na meščanskih šolah 7, na osnovnih pa 153 ter manjka še 30 učnih moči, a sedaj ima vsaka učna moc 104 otroke. Ker bo novi šolski zakon predpisal za enega učitelja samo do petdeset otrok, bo treba število učiteljstva podvojiti. Med šolami pa je tudi več enorazrednic, ki jih bo treba razširiti. ker novi šolski zakon sploh ne bo poznal enorazrednic. Razmejitvena komisija napram Madžarski je svoje delo končala, sedaj pridejo inženjerji, ki bodo pOitavljali mejnike. riUlMMI Pod skromnim naslovom »Diletantski oder« navodila, se nam obeta strokovna knjiga ki jo že vnaprej pozdravljamo z odkritim veseljem. Saj bo ta knjiga postala brez dvoma vade-mecum vsakega diletanta, vsakega ljubitelja gledališke umetnostu S to knjigo bo dobilo vsako dramatično društvo in vsak dramatični odsek ta-korekoč strokovno podlago za uspešen razvoj in napredek. Vsakemu društvu, pa tudi vsakemu poedinemu igralcu ali režiserju bo s temi navodili dosedanje delo za polovico olajšano in bo na vsako vprašanje, ki ga danes ne ve kako primerno rešiti, našel v knjigi obiiren strokoven odgovor. In tako ne bo samo iz vidika praktične potrebe ampak tudi 12 kulturnega Vidika pomenila ta knjiga velik napredek za diletantske odre. Veselja do igranja in do odra sploh je pri nas povsod dovolj — to pričajo neštevilna dramatična društva oz. odseki. Skoro povsod pa so prireditelji več ali manj samouki, sicer navdušeni za lepo umetnost, a manjka jim trdna podlaga za njihovo dobro voljo. To podlago pa jim bodo nudila »Navodila«, na podlagi katerih bo vsaka predstava naštudirana res temeljito in vsestransko ter bo tako nudila kulturen užitek. V tem je ona velika kulturna vrednost te knjige, ki ne sme manjkati v nobenem našem dramatičnem društvu, celo ne pri nobenem diletantu, ki resno misli z umetnostjo! V docetih odstavkih razpravlja avtor o izbiri iger,- zasedanju vlog, vajah, režiserju, oderskem jeziku, predstavi, maskiranju, aplavzu, kritiki, in gledaliških dvoranah tako strokovnjaški in izčrpno, vendar poljudno in pregledno, da bo knjiga res odgovarjala svojemu namenu, kakor doslej ma!o-katera. . Pisanat je z vročo gledališko krvjo in z iskreno ljubeznijo do gledališke umetnosti in do naših odrov. Zato upravičeno pričakujemo, da bo našla med našimi številnimi diletanti mnogo odjemalcev. Isto velja tudi za Emil Navinškova strokovna navodila za šminkanje »Lepa maska«, ki so istotako primerna in potrebna vsem našim odrom in po kateri bodo le-ti ravno tako s pridom segali kakor po Skrbinškovem »Diletantskem odru«. Obe knjigi izideta že koncem oktobra in skoro gotovo ne bosta presegali cene K 40.—, ter bo torej spričo te nizke cene pač vsakomur mogoče, nabaviti si jih. Opozarjamo tudi na to, da bi založništvu p. 11 društva zelo ustregla, ako bi naročala za svoje članstvo skupno in bi bilo v slučaju večjih naročil mogoče dovoliti tudi nekaj popusta. Vsa naročila naj se naslove na »Založbo Zvezne tiskarne«, Marijin trg 8,v Ljubljani. taliti koncesije kapitalizmu. 'Ljenin pravi v svoji brošuri o novem gospodarskem načrtu sledeče: »korak za korakom, ped za pedjo, drugače je nemogoče dvigati se po tako te£ki poti, v tako težkem položaju.« S temi besedami je. Ljenin povedal ono veliko razliko med boljševizmom v revoluciji in boljševizmom v današnji evoluciji. Preje niso poznali mirne, razvojne poti in evolucije, ampak le en mah in vse se mora prevrniti iz kapitalističnega sistema v komunistični družabni red. A sedaj odstopajo od svoje stare metode, ker so razpadle industrija in sploh vse panoge narodnega gospodarstva. , V začetku meščanske vojne se je začela prava nacionalizacija industrije. Deloma po principu njihovega teoretičnega programa, deloma po nemškem primeru. Nemčija je ža časa vojne večji del svoje industrije začasno podržavila, deloma vzela pod ostrejšo kontrolo, da na ta način centralizira in (bolj sistematizira industrijsko delo. Temu koraku se ima zahvaliti za velik del svoje moči. Seveda pri tem ni popolnoma zanemarila inicijative posameznikov. Temu primeru je sledila tudi boljše-vlška Rusija, a šla je predaleč. Iniciativa posameznikov sploh ni prišla do veljave; vse je bilo vertikalno cetralizirano in sistematizirano brez posebnih ugodnosti pri dobrem in kvalificiranem delu. Vsak jfc dobil svojo plačo pa če je delal pridno ali lenuharil, ali pa sploh ni delal. Pri vsej tej operaciji je bil pri bolj-ševikih merodajen še čisto materialistični moment, da je ideologija mase popolnoma odvisna od sistema delavnega procesa. Pri obstoječem buržoaznem sistemu delavnega procesa namreč vsakdo računa le na svoj dobiček pri ko-lektivno-državnem sistemu delavnega procesa se ideologija delavca spremeni v toliko, da on ne dela več v svoj dobiček', ampak se trudi z velikim veseljem za vso kolektlvo, ki mu pač s svoje strani da vse, kar on potrebuje. To strogo materijalistično naziranje i se je razbilo ob kamenju. Delavec je delal le radi svojega zaslužka, za svojb korist. Kakega višjega cilja ni imel in bilo mu je vse eno, kako se godi državi samo da je on dolil svojo plačo. Osebne koristi od dobrega dela ni imel in vsled tejra je vsa industrija popolnoma propadla, ker se ni nihče trudil, da bi delal dobro. Ker ni dobil dovoljnega ekvivalenta za svoje delo, je zapustil tovarno in si Je vzel delo, ki mu je dajalo ekvivalent in pri tem mogel svojo inlcljativo prosto uporabljati in kjer je za večje in boljše delo tudi prejel večji zaslužek. Vsled tega piše Ljenin: »Proletariat je deklasiran«. In tako izginja masa, na katero se je t jljševizem V glavnem upiral. Deloma se deklaslra, deloma zapušča tovarno. Tako dela v donski kotlini, kjer so največji rudniki in premo-gokopl Rusije, v Krivopožkem rudniku od 300.000 delavcev v letu 1912 sedaj le še 2.000. Osnova, na katero se je upiral boljševizem v 17. letu je po malem izsdniala in vsled manjkajoče osnove je zmanjkalo tudi sil javiti indv.strijo v red. In Ljenin piše: »Oddajmo v najem privatnim osebam, med njimi tudi kapitalistom in inostranim koncesijoniran-cem podjetja, ki nam niso absolutno potrebna. Nam jc potrebna zveza proletarske države z državnim kapitalom proti meščanstvu.« Kajti ta proletariat, ki je zapustil tovarne, je začel delati na svojo roko, odprl svoje majhne delavnice ali dobil kos zemlje. Tako je postal iz proletarca meščan z lastnino, ki po zakonu ni priznana. Državni zakon ni priznal njegove lastnine. Vsled tega je postal od — preje podpora — naenkrat sovražnik države. Sedaj hoče Ljenin organizirati »državni kapital«, če pa hoče, da bi uspeval državni kapital, mora obstojati .tudi privatni kapital. Da bi se organiziral državni kapital in njemu nasproten privatni kapital, je treba najprvo organizirati privatni kapital. Vsied tega so začeli oddajati v najem preje nacionalizirane tovarne in zavode privatnim podjetnikom in decentralizirati industrijo. In Ljenin pravi nadalje: »Treba je dati več inicijative in samostojnosti mestom.« Tako so se morali boljševiki v treh njihovih glavnih točkah umakniti in priti do spoznanja, da 1. sc mora industrija razvijati korak za korakom in da sc sistem ne sme hipoma spreminjati, 2. da je potreben državni in njemu nasproten privatni kapital, 3. da industrija ne sme biti centralizirana, ker se s tem izgubi mnogo inicijative in je ves aparat odvisen od inicijative nekaj oseb, ki stoje na čelu celemu trustu ali celo vsi industriji. Sevedi skuša vse te koncesije poslednja moskovska »Pravda« opravičiti iz materialističnega vidika in pravi: »Kdor ima industrijo v rokah, ta ima vlado«. Ravno tu je krah vsega komunističnega sistema, ker rusko industrijo dobivajo polagoma sicer, toda s popolno gotovostjo v roke domači in tuji kapitalisti. Svetovna povcstnica dovolj jasno izpričuje, kako so Angleži vsepdvsod nastopali proti vsemu, kar je bilo slovanskega. A kakršni so biil v minulih sto in desetletjih, prav takšni so še dandanes po svetovni vojni. Vsem zavednim Slovanom je še v živem in bridkem spominu, koliko so nam škodovali Angleži na korist Italijanov, da celo v prid svojih vojnih sovražnikov Nemcev. Zapad-na in severna naša meja bi bila vse drugačno tekla, da nas ni Anglež tako zapostavljal. In da se v svoij ostri sodbi glede protislovanske angleške politike ne varamo, izpričuje uvodnik v »Bon soir«, v katerem Jaguo ^na široko razpravlja o globokem razločku med angleško in francosko politiko do Slovanov. Med tem, ko se trudijo Francozje za slovansko prijateljstvo, je‘ostal Anglež na svojem zgodovinskem stališču boja ribe kita z medvedom. Svetovna vojna je na-sprotstva še poostrila in ruska revolu-, cija je bila Angležem sama pretveza, da bi ne ugodili tajnim dogovorom z Rusko o izročitvi Cargrada Rusom. Angleška se je proti Kerenskemu poslužila boljše-vikov, ker je vedela, da se ne bo odrekla svojih koristi na Baltu, Dunavi in Sibiriji nobena druga ruska vlada razen boljševiške. V strahu pred močno vlado na Ruskem po končani boljševiški strahovladi ima Lloyd George dve reči pred očmi: zrušitev slovanskega bloka in onemogočenje slovanskega izhoda na morje. Zaradi tega podpira Angleška V slovanskih deželah separatistično gibanje, podpirala je Finsko, podpirala Ukrajino, zanetila s tešinskim sporom sovraštvo med Češkoslovaško in Poljsko, podžgala je nasprotstvo med Jugoslavijo in Bolgarsko s tem, da je caribrodski okoliš1 pridelila Jugoslaviji. Da bi Angleška v Mali antanti dosegla protiutež, si prizadeva, da bi bila v njo sprejeta Grška, Bolgarska pa odklonjena ter da bi imela Italija kar največ prilike vmešavanja. Enako trdovratno deluje Angleška, da onemogoči slovanski izhod na morje; zaprla je z ustanovitvijo baltiških državic Estonske, Lltevske in Lotiške Kronštat, pointernacionalizirala, to Je pobritanila je Gdansko, imela je svoje prste v reškl aferi, iztrgala je Slovanom Solun, Kavalo in Dedegeač ter dela na to, da pride Albanija v italijansko-gr-ško območje. V vzhodni Aziji tlači an-gleško-japonskl dogovor Ruse k tlom. Slovanska ekspanzija je obsojena na smrt, vsaj po tem sodeč, kar smo tu navedli. Ali ko bodo dovladali boljševiki, se bo nova ruska vlada po znotranji okrepitvi In konsolidiranju oprijela povsem nove velikopotezne zunanje politike In pri tem bo lehko računala na francosko p":'rn”0. javen protesten shod proti vsem on faktorjem, ki so to stanje v na~. dr2aVJ predvsem zakrivili. Kdor ima priliko spoznati se t razmerami v naši ožji domovini, kdor ima priliko prepotovati naše večje »0 manjše kraje, ta bo povsod naletel n* tožbo o neznosni draginji, ki tlači cel® skupine v največjo bedo in poman)" kanje, deloma že naravnost v gl3“°' vanje. Ta enotnost po vsej naši domovini je jasen dokaz, kako upravičena je pritožba proti res delavno ljudstvo naravnost ubijajoči draginji-Oni krogi, ki so danes odgovorni za stanje v naši državi, se vedno, kadar čujejo pritožbe proti draginji, izgovarjajo na vojno in trdijo, da 1 današnje slabo gospodarsko stan;« ter z njim v zvezi stoječa draginja H posledica svetovne vojne. Nikdo ne bo zanikaval slabih učinkov, ki jih je p°’ vzročila vojna na sveto/no gospodar* stvo, toda nikdo tudi ne bo mogel prf> zreti dejstva, da so potekla od konf3 svetovne vojne sem že cela tri leta, da pa draginja le ne,'da ni padla, teinvci-' da je celo neizmerno narastla. Tern'1 prirastku pa prav gotovo ni kriva voj na, tgmveč povsem napačno in nepošteno gospodarjenje po vojni, ki predpostavlja koristi posameznikov in posameznih skupin koristim celokupneg* delavnega ljudstva. Kdor se je bavil le po prevratu z gospodarskimi vprašanji, ta ve, da s<> za današnjo draginjo dani še vse drli' gačni vzroki, kot pa vojna. Naša dolz nost danes je, da te vzroke vladi p o-kažemo točno in jasno, da ji dokaže' mo, da se da draginja omejiti, ubla žiti in odpraviti, ako bo ona energično stopila na prste različnim domačim in tujim verižnikom in židovskih izkoriščevalcem ter pričela voditi pametno in premišljeno gospodarsko politiko. Dosedaj naša vlada v tem ozift! ni bila — hote ali nehote — nikakdf kos svoji nalogi. Nikake enotne smer nice ni bilo niti v notranjedržavnetfl gospodarskem poslovanju niti v gospodarskih stikih z tujimi državami Eksperimentiralo se je na vse mogočf načine z imetjem naroda in vsak noV finančni minister je hotel odrešiti državo po svoje; pri vsem tem eksperimentiranju pa smo prišli tako dalcc da danes niti sam finančni ministe* ne ve, koliko dolga da ima . naša dr žava. Ena edina smer je bila merodajna in ta je bila: pripomoči boga timi do še večjega bogastva, pripomoči kapitilisiom še do večjega kapitak' in vse to qa račun in škodo najširših slojev. Do pred kratkim j'e bila trg°'',n z devizami in valutami takorekoč brc/ vsake kontrole. Vsakdo je lahko svobodno špekuliral in gotovo je, da hi prišlo prav nikomur od teh špekulatv tov, niti bankam niti posameznikom n.i um, da bi pri teh špekulacijah mislil na korist države. Lasten žep to gre nad državo in vsled tega je to svobodno trgovanje povzročilo naši dfx žavi ogromno škodo in je delen vzroK padca naše valute in draginje na našeni trgu. 1 Za stanje valute kake države j* predvsem merodajno razmerje med Uvozom -in izvozom v, oziroma iz do tične države, ker iz tega razmerja re~ zultira v veliki meri njena plačilna bi lanca. Cim večji je uvoz, tim več domačih vrednot gre v tujino in čirfl večji je na nasprotni strani izvoz to* liko več tujih vrednot pride v državo .in tem bogatejša postaja ista. Tako pri uvozu, kot pri izvozu pa se de'aj>> pri nas velikanske pogreške, ki so privedle našo valuto do strašnega padca, ki ga danes občutimo na lastnem žepu. Predvsem moramo zahtevati od vlade, da takoj prepove ves uvoz e-potrebnega luksuznega blaga. Na milijone in milijarde gre letno iz držav« za fige, pomaranče, slaščice, svilo b1 druge predmete, brez katerih bi popob noma lahko izhajali. Uvoz teh stvar* mora vlada brezpogojno takoj prepo' vedati. Ne mislite morda, da je to nas, ki si teh stvari za nase l>o'c krone itak ne moremo kupovati, vse eno, ker oni, ki imajo, naj le platU jejo. Delavno ljudstvo tvori z boga timi poedinci eno samo državno loto in ako gre v inozemstvo den«1 bogatašev je to ravnotako državrj denar in vsled izdatkov bogatašev ne bo morda poslabšal njih gmotn položaj, temveč se bo poslabšal gmo Preti draginli* (Iz govora g. Fakina na protestnem shodu NSS v Mestnem domu.) Vedno rastoča draginja in v zvezi z njo vedno slabše gmotno stanje vsakega posameznika izmed nas, je od NSS, kot zastopnice interesov našega delavnega ljudstva, tako manuelnega kot duševnesra, zahtevala da skliče ni položaj države, iz katere gre dena za nepotrebne stvari. In slab gm<^tfl položaj države bo zopet posreo najbolj zadel revnejše sloje, ’’r • ^ tem več tujih vrednot prihaia v vo m mi imamo za izvoz naravnost ogromna naravna bogastva, ne Ja bi nam bilo pri tem bati pomanjkanja doma. Sevedk pa mora biti izvoz ura\-nan po pametni izvozni politiki, ne pa da se izpreminja tozadevne odredbe od dneva do dne, kakor bolje kaže po sameznim finančnim, izkoriščevalskim skupinam. Vlada naj v tej težki stu-aciji, v kateri se nahaja danes naAe delavno ljudstvo, pod katerim trpimo danes mi vsi, omeji ali celo popoln-ma prepove izvoz vseh najpotrebnejših živil (moka, meso, krompir, masti dokler ni ali po občinskih ali pa pc državni aprovizaciji zagotovljena domačim konzumentom zadostna preskrba po zmernih cenah. Za izvoz bD rkjub temu ostalo dovolj, ker naša država je dovolj bogata, da pri urejenem gospodarstvu tudi vkljub živilskemu izvozu ne bo treba stradati domačemu prebivalstvu. Forsira pa naj se iz *oz vsega blaga, ki ga ali ne potrebujemo ali ga imama v preobilici, to je v pn i Vrsti sadja, vina, žganja in lesa, kar naj se doseže s pravilno carinsko politiko. Glavna napaka naših sedanjih državnih gospodarjev pa je, da dc puščajo in celo naravnost predpisujejo, da se mora naš izvoz plačevati v tuji, takozvnni zdraVi valuti. S nem pljuie-naravnost sami na našo valuto ir kažemo do nje vse nezaupanje. Kako naj *a vraga imajo potem zaupanje do na-ie valute tuje države. Nujna zahteva, «i jo stavimo na vlado je, da takoj odredi, da se mora vse naše izvozno blago plačevati le v naši valuti Tuji trgovci bodo s tem primorani iskati našo nio naravnost sami na valuto in ka-trebe poskočila v ceni. — Govornik se je med drug:m dotaknil tudi politične strani draginjske-ga vprašanja. Opozoril je na pUanje JDS časopisja, ki se je še pred kratkim hvalilo, da zastopa najmcxn<;išo in najsilnejšo stranko v državi, sedaj pa, ko so se vsled njenega protiljud-*kega vladanja gospodarske razmere tako poslabšale, da grozi najširšim ljudskim plastem beda in faktični, gla-dovanje, pa odklanja odgovornost, čei, da ji primankuje moči, da bi pomagala. No ljudstvo danes ve pri čem da je in se ne bo pustilo več prevarati in bo svojim izkoriščevalcem odvzelo — vsaj v Sloveniji — pri prihodnjih volitvah ie to politično moč, kar jim jo ie bilo pri zadnjih zaupalo. Ko je govornik opozoril še na različne druge manjše vzroke draginje in napake vlade, je opozoril zborjvake. da nikakor ne gre zamenjavati vlade z državo, ker država kot taka mora hiti •veta vsakemu Jugoslovanu, ki ljubi *Voj narod. »Vse sile pa moramo na-Peti, da postavimo na krmilo naše države može, ki ne bodo delovali le v Osebne strankarske koristi, temveč v korist vsega delavnega ljudstva Zato kličem h koncu: Živela država, toda proč, proč, proč z njenimi izkoriščevalci.« (Živahno, dolgotrajno odobravanje.) H koncu shoda je predlagal g. Fakin zborovalcem sledeče resoluc*']« »a adreso centralne in pokrajinske vlade, ki so bile soglasno 9prejete: Resolucija I. Zborovalci zbrani na javnem shodu Narodno - socijalistične stranke v Mestnem domu v Ljubljani, 15. okt. t. 1. najodločneje zahtevajo, da centralna vlada: 1. Obdrži vso trgovino z valutami in devizami pod najstrožjo kontrolo in da drakonično kaznuje vsako tihotapljenje in protizakonito trgovanje z valutami in devizami. 2. Da vpelje dohodninski davek na promet z valutami. 3. Da omeji uvoz nepotrebnih produktov tujih držav do skrajnosti .oziroma ga popolnoma prepove, pri čemur pa se je ozirati na faktične potrebe našega ljudstva. 4. Izvoz živil naj se omeji, oziroma dovoli v vsej svobodi iele takrat, ko bo domače prebivalstvo davoljno preskrbljeno z vsemi potrebnimi živili in sicer v svrho okrepitve naše valute ves izvoz proti plačilu z našo valuto. 5. Parlament naj vodi kontnlo nad vlado v zadevi izvoza živil iri uvoza tujih produktov, osobito pa nad prometom 7. valutami in devizami. 6. Za najvažnejša živila (moko, krompir, fižol, meso, mast, sladkor itd.) naj se uvede državna aproviza-cija. 7. Vlada naj z vsemi na rarpo;ago stoječimi ji sredstvi podpm sat opu-moč ljudstva in pri tem posebno samopomoč občin. Resolucija H. Zborovalci zbrani na javnem sh.i-du Narodno-socijalistiČne 3tranku v Mestnem domu v Ljubljani, 15. okr. t. 1.. najodločneje protestirajo preti brezglavi politiki celokupnega mini-trstva, ki v svoji kratkovidn imi ni istočasno, ko je stopila v ve)ja«> prepoved izvoza tujih valut, vsp->s*avil > v tozadevni naredbi predvi dnih kontrolnih odborov v svrho revizije m s tem dala možnost obiti naredbo *ili se skriti za njo. Protestirajo ogorčeni proti ukrepu poštnega in finančnega mihistrstva, ki je odredilo, da se imajo vsa denarna pisma, ki so bila odposlana po, 25. septembru t. 1. in ustavljena na ljubljanski pošti, prizadetim bankam \r-niti, namesto da bi se v smislu predpisov konfiscirala in njih ogromna svita vporabila v državno korist. V tem postopanju vidijo veliko krivico, ker vzbuja opravičen dvom o enakopravnosti državljanov pred zakonom. Zahtevajo, da se z vso strogostjo postopa proti špekulanČnim bankam, da se tako zamujeno naknadno popravi s tem, da se krivce kaznuje z Vso strogostjo zakona za pobijanje draginje, ker so se hoteli okoristiti na ;kodo države. Obsojajo, da se poštnim uradom ?e do danes ni dalo točnih in strogih navodil, kako imajo postopati v r raša-nju izvoza tujih valut in zahtevajo, da se pogreška nemudoma popravi. Nabiraite gradivo. Do vseh rodoljubov in do vseh znanstvenih delavcev ,Se obračamo z vljudno prošnjo, da podpro delo Obrambnega muzeja »Jugoslovanske Matice«, da postanejo njegovi prijatelji. Namen Obrambnega muzeja le dvojen. V prvi vrste zbira vse gradivo, ki se tiče našega nacionalnega boja, ki ga proučuje z vso objektivnostjo, temeljitostjo ln pa stvarnostjo. Iz tega pa sledi samo po sebi drugi namen muzeja, da znanstveno prouči nacidnalni boj. Na ta način vrši Obrambni muzej dve nalogi. Daje osnovo za propagandno delo In daje smer našemu gospodarskemu, političnemu In tudi kulturnemu živ-lleniu. Zato pa ]e Obrambni muze! v Interesu vse Javnosti, znanstvenikov v enaki meri ko politikov In sploh narodnih delavcev. Na! obračamo stvari, ki, so povzročile Rapallo in pa 10. oktober, kakor koli, ene resnice ne moremo prikriti, to je, da smo obe katastrofi doživeli v znatni meri zategadelj, ker nacionalnega boja nismo poznali, ker nismo bili nanj pripravljeni, ker nismo bili tako zmožni delavci kakor so to bili Nemci ln Italijani. Nacionalni boj Je utemeljen v življenju In Je zato tako raznolik ko življenje samo. Kdor hoče zmagati, ta mora zato življenje poznati. Življenje pa pozna le tisti, ki pozna komponente, ki sestavljajo življenje. In do pičice isto velja za nacionalni bol. Zato se je lotil Obrambni muzej prepotrebne naloge, da zbira gradivo, Iz katerega se more določiti vse komponente. To gradivo potem kritično pregledati, ga urediti, katalogizirati, Je nadaljnt namen Obrambnega muzeja, ki postaja s tem naravnost znanstvena Institucija. Zato se obračamo do vieh, ki ljubilo svoj rod, ki hočejo zmago naše nacionalne misli, da priskočijo »Obrambnemu muzeju« na pomoč, da so njega odločni In dobri prijatelji. Nabirajte zato gradivo In ne pustite, da plesni po pozabljenih kotih. Vse, kar se tiče našega nacionalnega boja, spada v muzej! Naj bodo to razglednice ali letaki, politični listi ali brošure, naše ali tule, diagrami ali karte, fotografl)e ali slike — vse to spada v Obrambni muzej, kjer dobi Sele svojo pravo ceno. Posebno pa le naša dolžnost, da zberemo vse neme priče o velikem času, ki smo ga doživeli. Skoro bodo pozabljeni vsi veliki dogodki, ki so naznanjevali med vojno prihod naše zmage, skoraj ne bomo niti pomnili, kako je bilo na Koroškem In na Primorskem. Zato zbirajte gradivo sedaj, ko Je še čas, zato skrbite z nabranim gradivom, da bomo Imeli od porazov vsa) ta dobiček, da smo se lz njih nekaj naučili. Posebno pa apeliramo na naše d 1 j a -š t v o, da stavi svoje sile v službo Obrambnega muzeja. Ne glede na to, da Je delo pri Obrambnem muzeju dobili točen vpogled v poročljivo, bodo tudi dijaki sami znatno pridobili, ker bodo pri znanstvenem delu v Obrambnem muzeju točen vpogled v vse vse naše nacionalno življenje. Apeliramo pa tudi na vse naše znanstvenike, da so opora »Obrambnega Muzeja«. Hočemo dati narodu dobro in solidno delo, kar je mogoče le, če nas podpirajo Znanstveniki. Nabirajte gradivo, bodite manjšinski delavci! Svobodo neodrešenlm gradite s temi Obrambni muzel »Jugoslovanske Matice«, Krivice v našem orožništvu. Zakaj toliko starih t. J. bivših avstrijskih, pa tudi novih, mladih ne more služiti? 1. Krivda je pri sedanjih orožniških starešinah, ker imamo večinoma take častnike (a sploh številno preveč), ki nimajo, pojma o žandarmerijskl službi, zato zatirajo in sekirajo po nepotrebnem Izkušene stare orožnike,' da jim prlstudljo službo in da sami gledajo, da na ta ali drug način zbežijo lz sužnosti. Mladi častniki delajo tako poglavitno zategadelj, ker stari bivši avstrijski orožniki več znajo kot ti mladi oficirji. Zaradi velikega odhoda iz orožništva seve ne trpijo častniki, temveč država ln davkoplačevalci. 2. Po danaSnjem, t. j. po srbskem zakonu, oziroma po predpisih In naredbah se lahko vsakega orožnika disciplinarnim potom odpusti in vrže na cesto, kar se posebno prakticira pri IV. brigadi. Na ta način se častniki radi odkrižajo starih orožnikov, ki Sim niso Iz katerega koli vzroka pri srcu. Zasledujejo Jih toliko časa, da Jih disciplinarnim potom parkrat kaznujejo, potem Jih predložilo na celokupnega poveljnika za odpust, a komandant, ki razmer ne pozna, predlog podpiše. Na ta način Je orožnik, večkrat s kopico nepreskrbljenih otrok, na cesti. Pritožbe ni. V stari Avstriji Je bil odpust mogoč Je vsled sodnljskega kaznovanja, a Se takrat ne vselej. 3. Velika krivica se je zgodila In se 5e godi našim vrlim slovenskim orožnikom, kl so od IV. brigade premeščeni k brigadam proti Balkanu. Tako se Je pozimi poslalo večjo partijo slovenskih orožnikov k IV. brigadi, kler morajo še danes po raznih sta-nlcah ležati na golih tleh, za odejo Imajo svol plašč, za podzglavnlk pa službeno torbo. AH Je to človeško In kulturno? NI čuda, da vsak gleda, da pride na kateri koli način proč. 4. Krivica se godi slovenskim orožnikom tam doli tudi zato, ker Jih poveljniki postal kot domačini črtijo In prezirajo posebno zato, ker se ne dajo podkupiti, .dočlm oni sami celo zločincem pomagajo proti odkupnini. Vemo za slučaje, kl se dajo s pričami potrditi, ko le komandir poslal patrolo, nal polovi vojne ubežnike, sam pa Je ubežnike obvestil, naj se skrllejo. Tudi vzamejo enemu orožje, da ga svojim prijateljem prodajo. 5. Posebno težavno službo Imajo naši orožniki na Hrvatskem, kjer od Radiča nahujskano ljudstvo skriva In ščiti vojaške begunce. Orožniki Jih lovijo noč In dan. Izročajo jih kadrom, od koder zopet utečejo ter potem prežijo na orožnika, da se maščujejo. Pri tem Jim pomagajo kmetje celih vasi, kakor se Je že opetovano zgodilo, da so oboroženi napadli patrole ali tudi orožniške stanlce. V Sloveniji potrebujemo doma dobrih In zanesljivih orožnikov. Vsak bi doma rad potrpel ter služil v korist domovine, zato M naj naši poslanci zavzamejo za njihovo premestitev v domovino. Drebii. Mlchčl Zevaco: »NOSTRADAMUS." »Dobro, dobro, še govoriti n! tre* fc* — meni gre rado v glavo. In ra-*en kračice morda kako zajčjo paleto?« »Ja! Sajčjo! Sajčjo!« se Je nav* aul« Bouracan ter sl obliznil ustnice. »A kaj Izvolite Jesti?« Henri je brezupno mahnil z roko. Tovariši so ga razumeli in vztre-Mtali v radostnem pričakovanju. »In kos dlvlačlne, hudiča, In kru* “«* da bi nas strela vse vkup. Kruh Je kraljevska jed, če je fin in bel, to *e razume... Kar pa se tiče vin, freoustite skrb ln Izbiro meni. Sam vem, kaj je potrebno.« *VsI trije «te priče, da se ne do* akam mošnje!« To rekši je Strapafar pokleknil * mošnji In jo previdno odprl, ne da «1 Jo premeknil z mesta. Stekel Je. Bouracan je kričal za mitn: »Safca, sagramentl In gisleka •eUa ne bosapl k sajcu!« Sledila je gostija, kakršne ni pont-0» nihče izmed njih, niti pri Mirti, niti Pii »Vedeževalki«. Vsak čas Je kteri JjjuiCal, da je Jetnik še lačen ali še *ejen, ter porinil dva prsta v mošnjo, •tekel z doma In se vrnit obložen ka-mezeg. Proti večeru Je napočil ‘fenutek, ko Je ležala mošnja Še vedno na svojem mestu, v nji pa ni bilo fflčesar več. ^ osmi!l1 zvečer je Heftrl pojedel KOšcek kruha in izpil kozarec vina. ht s® ie obrnil v kot In zajokal. Če orJuii x sno^1 kdo rekel, da bo Živ S , to Ponižanje, ne bil bi mu ver-fV" ,ven^ar «1 poginil. Mrzlica ga tresla od sramote in zdelo se mu aa mu hoče brizgniti kri iz oči. tedftiee^aVn*c! ^ spet črna noč. In ž&Jbčimi c £ pa, ? stopnice pod bll-naii , se,, ora^1.* Klateži so spoz- n°ge Vc* m’ - Z:ilcaj s0 Ma Vers KVot? ^°va* de Beaure- ‘VoftcB iH ^ JG P°Žiral Z 0Čmi- Ce’ hiSliia ’ k* je opazovala obadva, je ž Sini :.,,Ak0ubl)o Rova! pa Je stopil k Henriju ln se odkril rekoč: »Svobodni ste!« Val radosti in sovraštva je zalil kraljevo čelo. »Svoboden?« Je vprašal z izdavljenim glasom. »Z enim pogojem, ki je neizogiben: dajte ml svojo kraljevsko besedo, da ne poizkusite zoper žlahtno in visokorodno gospodično Florizo Roncherollsko nikoli ničesar več.« III. Držite sat Henri je pobesil nos. Te besede so ga zadele kakor s kijem. Njegovo kraljevsko besedo!... Cetvorlca klatežev, vsa rdeča in svetla od jedi in pijače, se Je neprikrito zmrdnlla. Vino sicer Jemlje človeku telesno moč, a duševno samozavest mu dviga. *. , »Golobček je znorel, da,« je rekel Strapafar. »Tak hoče res poginiti?« je vprašal Corpodibale. »Molčite, psi!« Je kriknil Royal. Trinquemaille se Je vzravnal, držeč roko na rapirju. Vino mu je kapljalo iz oči. »Dovolite,« je zategnil, vstoplvšl se prav po junaško, »kar se tiče »psov«, lehko govorite o njih, če hočete, ali pa tudi ne — —« BeaureVers je odprl vrata, prijel Trinquemailla za tilnik In ga vrgel po stopnicah. Slišalo se Je kakor ropotanje soda, kl se vali nizdolt. Nato Je sledila mila jeremijada: Trinquemail-le Je Sedel spodaj na prvi stopnici ter grenko jokal. Hujšega ni bilo. »A če ne dam besede,« Je rekel Henri, »kaj storiš tedaj?« »Ne vem,« je odgovoril Beaure-vers. Kralj je vztrepetal, kakor je vztrepeta! prejšnji večer Nostradamus. Zdajci pa je zasijal na njegovem mrtvaškem licu zlovešče bled smehljaj. »Naj bo,« je dejal. »Dam ti svojo kraljevsko besedo, da ne storim ničesar zoper hčer velikega sodnika. S tem bi se lehko zadovoljil. A znajte, lopdvi, kdo Je kralj! Imejte v nameček mojo besedo, da hočem pozabiti zločin žaljenja veličanstva, ki ga Je zakrivila vaša petorica. Nihče vas ne bo preganjal. Idite, svobodni ste!« Ta gesta Je bila v resnici lepa, lepša od Beaureversove, ki Je moral nehote občudovati kralja. Bouracan, Strapafar, Corpodibale *— ti trije so ostali povsem hladni. Henri se je brez naglice zavijal v svoj plašč in prl-žvižgaval korajžno pesmico. »Vrli tovariši,« je dejal Royal, »ulice niso varne ob tem času. Spremite ml žlahtnega gospoda, ki vas je počastil s svojim posetom, In ne osta-vite ml ga prej nego tik pred vrati njegove hiše.« V teh besedah je bilo mnogo obzirnosti: mladi mož je ž njimi pokazal kralju, da se ni zmožen hvaliti s tem, da je imel v svoji oblasti tako redkega jetnika. »Ali naj se vrnemo semkaj?« Je tiho vprašal Strapafar. »Ne. Pač pa vas čakam Jutri pri Mirti.« »Varuj se!« mu Je šepnil Trlnque-mallle, ko se Je vrnil v sobo. »Kraljevo besedo Imam!« Klateži so storili, kakor Jim Je ukazal. Henri Je dospel brez zapreke V Louvre. Ko so videli, da Je prekoračil dvižni most, so steknlli glave na posvet, ali se ne bi kazalo vrniti v Kalandrsko ulico. Toda Royal jim je bil jasno in razločno napovedal sestanek za drugi dan pri Mirti. Bill so naučeni upora prot! vsemu, kar ni bilo on, In elepe pokorščine do vsega, kar Je bilo njegova volja. Razen tega pa je treba reči, da so tudi oni zaupali besedi kralja Henrija. Saj so vedno slišali, da kralj ne more legati 1 V Louvru pa Je zavladal hrup veselja. Skoti, Švicarji ln Nemci, vsaka Stotnija zase je kričala v svojem rodnem jeziku. Najglasneje je vpila seveda francoska stotnija. Z veseljem vojnikov se je družilo veselje služabnikov, ki so trumoma pritekli naproti. Z naglim korakom Je dospel kralj v prestolno dvorano In padel nalik bombi v zborovanje, kjer Je sedel okrog Katarine ves dvor — Montmo-rency, Saint-Andre, njegov sin Roland, Marija Stuartova, Margerlta, Emanuel, prestolonaslednik Franc, Ignacio de Loyola, Montgomery, Roncherolles. LTIospital. Tavannes. MB«. ■ Biron, Brazgotinec, kardinal Loren-ski, La Tremolile, Brantome In Se sto drugih velikašev — samo Diane Pol-tlerske ni bilo: ona Je v naglici pobirala svojo prtljago, da bi ostavila Louvre, če Ji to Katarina le še dovoli. Vsak Je govoril svojo besedo, povedal svoje mnenje In podal kak nasvet. Katarina je poslušala vse te ljudi in zdaj pokimala, zdaj pokazala, da se ne strinja. BHa Je bleda. Ta ženska visokega uma ni razodevala niti veselja, ki bi se bilo zdelo odurno, niti ne žalosti, kl je nihče ne bi bil smatral za resno. Dostojanstveno, mirno ,in ponosno je jemala oblast v svoje roke, ln njen duh je plaval visoko nad tem dvorom, kl je leža! zdaj v prahu pred njo, dočlm jo je pojil z zaničevanjem, ko je bila še kraljica. Zdajci pa so se odprla vrata v ozadju dvorane In vstopil Je norec Brus-quet, mahaje s svojo palico. Kričal je: »Mati božja, smejte se! Dajte, veselite se, ker stopam spet v svoj Louvre! Cel dan je že, da se nihče več ne smeje In nihče več ne zeha in Norec ni utegnil dogovoriti, šum, kl se je bližal po stopnicah, je narasel v viharno klicanje. In zdajci se je pojavil na pragu Henri 11.1 Katarina Je vstala in se irušila nazaj na svoj sedež; oči so se Ji razširile od groze. Montgomery se Je trepetaje pribil- 2al t t »Kralj! Kralji,.. Živel kralj!. ♦.« Kakor bi grom besnel po Louvru! Nekaj minut je Henri osuplo poslušal ta vik. Nato Je stopil naravnost h Katarini de Medicls In Jo poljubil na obe ljcl, kar Je še bolj podnetilo vzklike. Cutll Je pač nezavedno potrebo, izraziti svoje veselje; s tem, da Je poljubil Katarino, se Je hkrati zahvalil vsemu dvoru. Potem Je lzpregovorll v nastalo molčanje: 1 »Oardnl kapetani.... Dobro. Montgomery, vzemite sto, magarl dvesto ljudi In pojdite v Kalandrsko ulico — šesta hiša na levi. Tam je človek — morda jih je tudi Četvero ali pet. Pograbite vse skupaj. In takoj naj se mi postavi pet vešal pred velikimi vrati. Nič sodbe! In brž, tako mi svete Device! Pošljite po krvnika — preden mine ura, jih hočem videti obešene!« (DaUeJ * Škof — dramatik. V budlihpeltan- skem gledališču se }e prvikrat predvajala drama »Ivan Kapistran«, katero je spisal madžarski škof Zadravecz. Po vesteh, ki jih prinašajo madžarski Časopisi, }e drama sijajno uspela. Premi-jeri je prisostvoval tudi škof sam, ki se je zahvalil za burne ovacije. * Kaj pušljo dame? Neki Amerika-nec je hotel preračunati procent onih žensk, ki pušijo. Posel sicer ni bil lahak, toda končno se mu je le posrečil in poleg tega Je celo dognal kvaliteto cigaret, katero Francoflnje nalraje kadijo. One imajo posebno slast do angleških cigaret »Virginia« in do vseh vrst turških cigarct. Od 1000 žensk kadi 555 angleške, a 444 pa turške cigarete. * Zakaj se tudi štrajka. Na koksnem oddelku v Mor. Ostravi je delavstvo stopilo v stavko. Stavke dandanes niso nič novega, nekaj novega pa Je povod, ki je zastran njega nastala ta stavka. Uprava omenjenega zavoda je določila dan, kdaj je moglo delavstvo prihajati z raznimi pritožbami. Delavstvo pa Je odločno zahtevalo, da bi se smelo predložiti pritožbe* kadar bi koli hotelo. Tej zahtevi uprava ni ugodila in to je bil vzrok, da je delavstvo stopilo v enodnevno stavko. Naslednji dan so prišli delavci sami od sebe na delo. Da si s takimi neutemeljenimi stavkami delavstvo ie škoduje, je jasno kot beli dan. * Bog in kmet. Ko so Boga naposled neprestane tožbe čez draginjo ozlovoljile, je poklical kmetiča pred svoj prestol: — »Zakaj sl zopet zvišal ceno krompirju?« — »Moj Bog, ker je bilo tako deževno poletje.« In Gospod Bog je ukazal v prihodnjem letu, da bi solnce bolj grelo. — Pa cena krompirja Je zopet poskočila. — In zato je Vsemogoči zopet pozval kmetiča pred svoj prestol. — »Kaj sl zopet podražil krompir?« _ »Moj mili Bog, letos Je bfla vendar taka suša!« — Tedaj Je Gospod nebes in zemlje ves ozlovoljen povzel: — »Ker tl ni všeč ne, če gre dež, ne, če solnce sije, sedi sem na moj prestol, pa si sam delal vreme po svoji volji.« — Kmet le zlezel na prestol, široko sel in rekel: — »Po svoji vsemogočnosti zvišujem cene krompirju n prihodnje leto.« ____________ Proda se: HI S A na proda! v KandlJI pri Novetnmeshl S tremi sobami, vsemi pritiklinami, vodovodom ln vrtom. Naslov In cena v upravL FINA LOVSKA PUŠKA dvocevka brez petelina, francoski Izvor, damast. cevi kal. 12 z neka! munlclle s« po ugodni ceni proda, žlbertova ul. 145. 2118 NOVOZ1DANA ENONADSTROPNA HIŠA strgovsklm lokalom ln gospodarskim poslopjem na najboll prometnem prostoru V neposredni bližini velikih tovaren In 10 minut oddaljena od kolodvor« mesta Celje s* proda. Stanovanle takol na razpolag". Cena 140.000 dlnariev. Naslov V upravi lista. 2118 NJIVA prt glavni cesti se proda. Poltve se pri Zb-panSlS it. 53 v Mostah pri L]ubl!anL 2110 Službe: BRIVSKI POMOČNIK ne pod 22 let star. samo Izvrsten delave« se sprejme takoj. Hrana In stanovanje 100 K tedensko. Bebernlk, brivec, Trbovlje. 2126 PIANIST I18e sodelovanja pri orkestra «11 drugod ** večerne ure. Ponudbe pod »Pianist« na An. zav. Drago Beseljak In drug. Uubllafta. Sodna ulica SL 3. 2123 UČENEC Iz bollše kmeJke hl*e Se spreime V trgovino z meSanlm blagom. Pismene ali astmo* ne ponudbe na naslov Franc Fljaul, trgovec, Sv. JurlJ ob J. L 2120 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA xa novo delo se sprejme. Plača po dogovoru. Josip PreSeren, Sp. slika, C«lovSka cesta 82. , 2117 URADNIKA ISSeta delo za popoldanske ure ali na dom. Ponudbe pod »Računar« na upravo »Jugoslavije«. 1 3197 KNJIGOVODJA ali spreten kontorlst. samostojna moC ■ večletno prakso 1 dobrimi Spričevali, zmožen amerlkanskega knjigovodstva Iti bilance ter slov.-hrvaSkega ln nemSkega do-plsovanl« »e spreime proti dobri plačt takoj ali poznele. Pismene ponudbe le nasloviti: P. ČUDEN, Ljubljana, Prejemov* uL L »090 Razno: 4 TISOČ KRON prosim, če ml kdo posodi. DotlCnlku lahko preskrbim nekaj kromplrla. Ponudbe n* Upravo lista pod St. 2125. 2123 MESEČNO SOBO IŠSe goftpod, eventuelno s hrano. Cenjene ponudbe pod A. O. na upravo lista. 2110 IZKUŠEN KOVAČ Išče kovaiko delavnico na kakšnem noso-stvu ali graščini. Ponudbe se prosijo na podružnico »Jugoslavije« v Celju. lili m # NAZNANILO! Naznanlam slav. občinstvu, da kupujem stare obleke, čevlje In pohištva Drama M. sv. Jakoba nabrežje 29. 21M AMERIKANEC banSnl uradnik, govori hrVatsko, 116* sobo pri boljši rodbini. Plačam rad vsako ceno la ostanem stalno v Ljubljani. Ponudbe prosim na D. F. Andrlčevlch, pri eantrmU Jadranske im Mesini urad Kočevje razpisuje tri službe za varnostno stražo. Pogoji § 6 naredbe pokrajinske vlade za Slovenijo št. 193. Prošnje je vložiti do 1. novembra 1921. Mestni urad Kočevje, dne 17. oktobra 1921. M. Kuštrin le najboljši pisalni sto©! izvod 20 K v Zvezni knligarni v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub-garniture, kuhinje in železne postelje vsake vrste po nizki dnevni ceni. Brata Sever Ljubljana, Kolizej, Gosposvetska cesta štev. 13. prej A. Zanlk sinovi. ?iva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah L,Promet" tehn. industr. podjetje, Ljubljana. Naznanilo Prazne nove In rabljene vreče (diakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR« SIRC, KRANJ. Da zadostim želji cenj. občinstva po dobrih, solidnih in uspešnih kozmetičnih sredstvih, se je ustanovil v Ljubljani nov kozmetični laboratorij in parfumerija, ki bo mogla uspešno konkurirati z vsemi enakimi podjetji. Da postanemo tudi v kozmetični stroki neodvisni od importiranih izdelkov, se podpisana tvrdka občinstvu najtopleje priporoča. fkM ■ ■ kozmetični laboratorij in ■jhmI 1J3 parfumerija v Ljubljani. Polyglott prestavlja iz vseh na vse jezike, prepisuje rokopise na stroj, prev me pisarniška dela. Uradne ure: od 15 do 18 ure Popolnoma varno naložite svoje prihranke v registrovana zadruga z omejeno zavezo TTlarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici. Podružnica v ITlurski Soboti in Dolenji Lendavi Mestni trg 5—6. iti Mi ni tli in kilt krasno vezani so ria prodal. Oprana JMBMir a Ljubljani, Mariiin trg štev. 8. POZOR! POZOR I BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NAJCENEJŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA JE ŽEPNI REKLAMNI KOLEDAR ZA LETO 1922. UČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDAR3E ZA LETO 1922 V DVEH UČNO IZDELANIH OBLIKAH «X4 cm IN 12X7 cm IZDELU3E VSAKO MNOŽINO V NA3KRA3ŠEM CASU ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. = ZAHTEVA3TE OFERTO! ZAHTEVAJTE OFERTO! čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo« Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim — — nadzorstvom. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Zelefon St. 54. Čekovni račun št. 11.323. i I ulliUSI prvovrsten 11 UlllUH kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno.. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Odgovorni urednik: Dominik Čebin,