NOVI TEDNIK
ŠT. 3 - LETO 58 - CELJE, 16.1.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna uradnica MT: Ta^ana Cvim
razkrite
direktorske plače
Stran 8
liLEKO ŠE
ZAPACANO
Stran 7
KPRISILKA ALI STEČAJ
INGRADAVNG?
Stran 4
NOVA
PRILOGA
KLUB
MAXI HRUPA
Stran 5
ITALIJANI
PONUJAJO
GOLTE
Stran 3
2
DOGODKI
UVODNIK
Kaj je ljudska
volja?
Tako pogosti referendumi, kot se
nam v Sloveniji obetajo letos, so menda
značilni le še za Švico; pri čemer ve-
lja opozoriti, daje za to državo s skupš-
činskim sistemom preverjanje ljud-
ske volje skozi najbolj neposredno ob-
liko demokracije značilno že deset-
letja.
Je v Sloveniji res potrebno, da se
vsi volivci počasi izrekamo že prav o
vsem, o čemer se ne morejo poenotiti
znotraj zakonodajnega telesa ali s če-
mer se ne strinjajo zainteresirani lobiji? Zakonodaja glede
referenduma o ljudski iniciativi je, se strinjajo tudi strokov-
njaki, silno ohlapna in nedorečena. Prav v tem grmu tudi
tiči zajec, da se - če nič drugega - z razpisi referendumov
nekatere odločitve lahko vsaj začasno odložijo.
A pri tem tako v zakonodajnem telesu, med pobudniki za
razpise različnih referendumov, kot nenazadnje tudi v jav-
nosti, vse preveč pozabljamo, da vsak referendum tudi veli-
ko stane. Vsekakor nekaj živcev in časa, finančno pa še
okoli 500 milijonov tolarjev, na katere v času javnofinanč-
nega varčevanja in napovedanega zategovanja pasu ne bi
smeli gledati kot na drobiž.
Če pobudnikom za razpis referendumov ne gre očitati, da
se oprimejo prav vsake slamice, ki jim jo ponuja obstoječa
zakonodaja za uveljavitev svojih interesov, je lahko zamera
toliko večja do zakonodajnega telesa. Če v državnem zboru
ne bodo dorekli prepisov in zakonov, se bo poplava referen-
dumov v Sloveniji nadaljevala. S tem pa bodo »zvodenela«
tudi tista vprašanja, za katera je prav, da se ljudje izreka-
mo o njih. Tista, ki se tičejo nas vseh, vplivajo na našo
skupno prihodnost in so, konec koncev, tudi zastavljena
tako jasno, da se o njih lahko odločamo. Ljudska volja, ki jo
je te dni mogoče razbrati tudi iz številnih javnomnenjskih
raziskav je torej: >me« za referendume za vsako ceno in
»da« za tiste, ki se nas res tičejo.
IVANA STAMEJČIČ
Za ali proti, naša
redna spremljevalci
Leto 2003 začenjamo z referendumi - V nedeljo o Slovenskih železnicah i
telefoniji, kmalu še o Evropi, Natu in kot kaže, tudi o trgovinah !
v nedeljo, 19. januarja,
bodo širom Slovenije spet
odprta volišča; na dveh
predhodnih zakonodajnih
referendumih bomo volivci
odločali o prihodnosti Slo-
venskih železnic in dru-
gačnem načinu povračila
vlaganj v razvoj telefoni-
je, kot ga je predvidel lani
sprejet zakon. Te dni bo
znano, kdaj in na kakšen
način bosta izvedena re-
ferenduma o vstopu v
Evropsko unijo in zvezo
Nato, v torek pa so zbira-
nje podpisov za referen-
dum o odpiralnem času
slovenskih trgovin napo-
vedali tudi v sindikatu tr-
govcev.
Za nedeljska referenduma
je - kot velja tudi za volitve
- možnost predčasnega gla-
sovanja že od torka do
vključno danes (četrtek), ko
je tudi zadnji dan, da voliv-
ci, ki zaradi bolezni ali dru-
gih opravičljivih razlogov v
nedeljo ne bodo mogli na
volišča, sporočijo svojo že-
ljo po glasovanju na domu
in jih bodo obiskaH takoi-
menovani leteči volilni od-
bori. Pred referendumoma
je tudi čas volilne kampa-
nje, ki pa se mora končati v
noči s petka na soboto, to-
rej 24 ur pred dnem, ko se
bodo odprla volišča.
Železnice in
telefonija
Na nedeljskih referendu-
mih bomo na ločenih gla-
sovnicah odločali o dveh
dokaj obsežnih vprašanjih,
zato se nanju velja pripra-
viti že doma, da se na voliš-
ču ne bi zmedli med mno-
žico besed. Argumente, ka-
tero stran: za ali proti, pod-
preti, pa nam te dni mno-
žično ponujajo tako zago-
vorniki kot nasprotniki re-
ferendumov.
Odločali bomo, ali naj se
z zakonom o preoblikova-
nju in privatizaciji javne-
ga podjetja slednje uredi ta-
ko, da Slovenske železni-
ce delujejo kot javno in eno-
vito podjetje, ki zagotavlja
kakovostne storitve in var-
nost ter urejenost železniš-
kega prometa; da se vanj
vključijo vse dejavnosti, ki
so nujne za varen in ure-
jen železniški promet; da
se privatizacija izvede zgolj
kot celota tako, da država
ohrani večinski delež in
prevladujoč vpliv; da vla-
da skladno z zahtevami EU
zagotovi finančno struktu-
ro za uspešno poslovanje
javnega podjetja; da zago-
tovi dolgoročno sistemsko
financiranje železniških
storitev, ki se izvajajo za-
radi javnih koristi tako, da
se pokrije razliko med ce-
no, ki jo določa država, in
dejanskimi stroški javnih
prevozov in zagotavlja tu-
di ustrezen razvoj storitev;
da vlada zagotovi pospeše-
no izvajanje nacionalnega
programa razvoja železniš-
ke infrastrukture.
Zahtevno, a šele prvo
vprašanje, kajti drugo bo
vezano na pretekla vlaga-
nja v razvoj telefonije. Spra-
ševali nas bodo, ali naj se
z zakonom uredi vprašanje
upravičencev do vračila vla-
ganj v javno telekomunika-
cijsko omrežje tako, da bi
imeli pravico do vračila
vlaganj ne glede na datum
sklenitve pogodbe; uredi
osnova za vračilo vlaganj
tako, da se plačani pogod-
beni znesek v celoti povr-
ne v denarju; uredi vpra-
šanje začetka vračanja ta-
ko, da se začne denar vra-
čati upravičencem v roku
enega meseca po prvem vra-
čilu kupnine od privatiza-
cije državnega deleža v Te-
lekom Slovenije.
Naša odločitev oziroma
referendumski rezultati bo-
do zavezujoči, kar pomeni,
da jih bodo poslanci upo-
števali ob odločanju v dr-
žavnem zboru. In zakaj so-
časna izvedba obeh referen-
dumov? Zaradi znižanja
stroškov, saj je ugotavljanje
ljudske volje dokaj zahte-
ven javnofinančni zalogaj.
Stroški za izvedbo posamič-
nega referenduma naj bi se
vrteli okoli 500 milijonov
tolarjev, za izvedbo nedelj-
skega, skupnega pa so v Re-
publiški volilni komisiji
predvideli okoli 600 mili-
jonov tolarjev stroškov.
Evropa in
Nato
»Referenduma o vstopu
Slovenije v EU in Nato je
treba izvesti do 26. marca,
in sicer oba hkrati,« so se
na zadnji seji evroatlantske
koordinacije v začetku ted-
na strinjali vodstvo DZ,
predstavniki vlade in vse
poslanskih skupin.
Še vedno ostajajo šti:
možnosti za preverjanje v(
Ije ljudi; posvetovalni reft
rendum, referendum n
podlagi zakona o vstopu ^
EU in Nato, referendum r,
podlagi posebnega zakon^
in referendum na podla[,
ustavnega zakona. Kot kč.
že, se vse politične opciji^
zaenkrat strinjajo glede It^
ga, da morajo biti rezulta'^
zavezujoči, katero od mož
nosti bodo v DZ podprli, p^
bo odvisno tudi od roko\
nika za izvedbo, saj morč
ta~biti referenduma izvedf,
na do konca marca.
Trgovina?
čeprav je zadnje mesec_
kazalo, da vprašanje, ali nč
bodo trgovine v Sloveni
odprte tudi ob nedeljah, r/
več sporno, da se je treb
dogovoriti le še o višini dc'
datkov zaposlenim za ne
deljsko delo, so se pogaji
nja v začetku tedna spet zac '
strila.
Do te mere, da so v sind
katu trgovcev, ki zahtev
100-odstotne dodatke, dele
dajalci pa ne pristajajo n.
več kot 60-odstotne dodal
ke, v torek najavili, da so za,
čeli s postopki, potrebniiT
za razpis referenduma. Sin
dikalisti napovedujejo, da
referendumsko vprašanj'
oblikovano tako, da bo iz njf
ga nedvoumno in jasno raZ
vidno, da nasprotujejo nf
deljskemu delu v slovenski'
trgovinah, z zbiranjem p"
trebnih podpisov za zahtf
vo po razpisu referendum'
pa naj ne bi bilo težav, si
zadoščajo že zgolj podpis
podpore slovenskih trgovce^
z ožjimi družinskimi člani
IVANA STAMEJČH
Foto: A-
Predčasno glasovanje v Celju.
KRATKE-SLADKE
Pohorski
kloni?
Lani avgusta so Roglo oku-
pirali znova razvpiti raeljani
in prvič predstavili napravo,
ki olajša kloniranje celic. Te
dni, ko sta se po njihovih trdi-
tvah rodila že dva klonirana
otroka, je na človeštvo legla
še dodatna skrb. Kaj pa če so
raeljani za podlago svojih člo-
veških cepičev uporabili kar
pohorsko dedno zasnovo...
iViesto po
oicusu
Ob zadnjih snežnih pada-
vinah so v Mestni občini Ce-
lje tistim občanom, ki so to
želeli, podarili sol, da bi jih
tako spodbudili k čiščenju
ulic in drugih javnih površin.
Zdaj se nam je končno pos-
vetilo, zakaj je župan Bojan
Šrot pred volitvami delil sol-
nice med volivce. Huje je, ker
še vedno ne vemo, kaj nam
bodo nasuli v popernice...
Športniici za
vedno
Za Slovence, tudi prebival-
ce na Celjskem, so športi in
radosti na snegu del nacional-
ne folklore. Kako ne, ko pa »si-
jajno« očiščene ceste in ploč-
niki po vsakem sneženju va-
bijo k drsanju, pluženju, san-
kanju in kar je še podobnih
zimskih veščin.
Zimsico-ietne
Razlike med poletnimi in
zimskimi podobami iz mesta
50 zelo očitne, pa ne le zaradi
Dblačil, snega in podobno. Ti-
pična poletna slika iz mesta je
človek, priraščen na svoj mo-
bitel. Tipična zimska slika -
človek, priraščen na lopato. Še
posebej v Celju, kjer uspešno
izvajamo projekt zdravega me-
sta. Rekreacija je, kot vemo,
eden osnovnih pogojev za
zdravje, kidanje pa jako ko-
ristna razgibalna veščina.
Jena, dva...
Glasovanje svetnikov je
eden najbolj mučnih trenut-
kov na sejah celjskega mest-
nega sveta. V (menda) tret-
jem največjem slovenskem
mestu svetniki namreč še
vedno glasujejo »na roke«.
Pred seboj imajo ličen kar-
tonček, na eni strani rume-
no in na drugi modro obar-
van. Rumena pomeni »za«,
modra »proti«. In ko so roke
s kartončki v zraku, vstane
tajnik mestnega sveta Bojan
Rebec in prične šteti: »Jena,
dva, tri...« V Šentjurju, eni
manjših slovenskih občin, so
svetniki že ves pretekli man-
dat za glasovanje uporablja-
li glasovalno napravo. Mimo-
grede - ta je do svetnikov tu-
di bolj poštena kot dvigova-
nje rok s kartončki, kar vest-
no prenašajo tudi po televi-
ziji.
Veiiici in mali
Ko je konjiški župan Janez
Jazbec sedel v družbi novinar-
jev v vinotoču Zlati grič, ga je
natakarica obvestila, da želi v
sosednjem prostoru nekdo
nujno govoriti z županom. Na-
zaj je bil že čez minutko: »Saj
ni želel govoriti z menoj...« Na
začudeno vprašanje, koliko žu-
panov pa imajo v občini, na-
tančnega odgovora ni bilo, smo
pa izvedeli, da je bil tokrat miš-
ljen »mali župan« Dušan Ar-
bajter, predsednik krajevne
skupnosti Draža vas, ki to de-
lo opravlja že več ko 20 let.
BKŠješe
vedno tu
Bivša direktorica Ingrad
Koncema in tudi bivša pred-
sednica uprave Ingrada VNG
Beata Kanduti Šumej, ki je
lansko jesen na veliko napo-
vedala, da odhaja v Ljublja-
no, je še vedno v Celju. V In-
gradu. V skladu z njeno izo-
brazbo so ji po odstranitvi z
obeh direktorskih stolčkov
dodelili delovno mesto vod-
je gradbišča. In ker dela tre-
nutno ni, sedi v sejni sobi,
kjer so ji določili še edini pro-
sti kotiček. Je pa BKŠ uspelo
obdržati vsaj eno boniteto.
Še vedno (takšno ima pač po-
godbo o zaposlitvi) lahko upo-
rablja službeno vozilo.
Št. 2 - 16. januar 2003
DOGODKI
3
Italijani
ponujajo Golte
)o začetka junija naj bi ob pomoči županov Savinjsko-
aleške regije našli strateškega partnerja, ki bo aktivno
vodil podjetje Golte
Tri leta je trajala italijan-
;ka agonija na Golteh. V
eh letih so v izgradnjo po-
rebne infrastrukture in
lajnujnejšo sanacijo vloži-
i 3,15 milijona evrov, se do-
govarjali z lastniki zem-
jišč, zaradi prepovedi obra-
ovanja nihalke predčasno
Eaključili sezono, piko na
pa je postavila tragična ne-
sreča v lanskem oktobru.
V teh letih niso izpeljali niti
;ne normalne sezone, zato sta
talijanskim lastnikom pod-
etja Golte Slovenija pošla
jnergija in delovni zagon,
hkrati pa so to tudi razlogi,
sakaj se je direktor podjetja
jolte Slovenija Richard
Stampfl v torek sestal z zgor-
ijesavinjskimi in šaleškimi
župani, od katerih je poleg
politične podpore zahteval
predvsem pomoč pri iskanju
strateškega partnerja. »Samo
dve uri sta nas pred tragično
oktobrsko nesrečo ločili od
začetka sezone,« je omenil
prokurist podjetja Peter Sev-
nik.
Po njegovih zatrdilih bo-
do Italijani sanirali nastalo
škodo, ki jo ocenjujejo na 500
tisoč evrov, vse naprave us-
posobili za delovanje, ven-
dar pa italijanski lastniki ne
bodo več aktivno vodili pod-
jetja oziroma upravljali smu-
čišč. Od podjetja Teuffelber-
ger, ki bi moralo menjati no-
silno vrv, bodo zahtevali, da
opravi naročena dela, pri
montaži vrvi pa delavci Golt
ne bodo sodelovali. Za na-
prej je direktor Stampfl od
županov zahteval, naj poma-
gajo pri iskanju enega ali več
partnerjev, ki bodo v smučar-
sko središče vložili denar ter
ga tudi aktivno vodili. Itali-
jani na noben način nočejo
najemnika, saj bodo v pod-
jetju Golte pustili vložen ka-
pital. »Pri tem je mišljen vpla-
čani kapital, ne pa tudi po-
sojila, dana od lastnika, to-
rej italijanskih družb Dr.
Schar in Reden,« je poudaril
Stampfl, ki pa o konkretnih
številkah v torek ni želel go-
voriti.
Kar se tiče sedmih odpuš-
čenih delavcev, je direktor
Stampfl pojasnil, da so v to-
rek z vsemi delavci skleni-
li kompromisni dogovor, ta-
ko da delavci ne bodo toži-
li podjetja, vendar pa bodo
v podjetju Golte s polno pla-
čo zaposleni le še do sredi-
ne februarja.
Župani savinjsko-šaleške
regije so izrekli vso prizna-
nje lastnikom Golt in se stri-
njali, da so Golte ena izmed
najpomembnejših skupnih
točk turističnega razvoja. Za-
to so imenovali petčlansko
skupino (župani Mozirja,
Ljubnega, Gornjega Grada in
Velenja - Ivo Suhoveršnik, An-
ka Rakun, Toni Rifelj in Sreč-
ko Meh ter Gregor Verbuč iz
mozirske Savinje), ki bo ob
podpori Savinjsko-šaleške
območne razvojne agencije
pomagala pri iskanju partner-
jev. Dogajanja naj bi se zače-
la že prihodnji teden, ko bo
vodstvo podjetja Golte posre-
dovalo investicijski načrt, v
katerem so predstavljene bi-
lance, kapacitete, obseg po-
slovanja, skrite možnosti ter
vizija lastnikov. Dokončen
dogovor naj bi po zahtevi di-
rektorja Stampfla dosegli do
začetka junija. •
URŠKA SELIŠNIK
Vodilna v podjetju Golte, (z leve) prokurist Peter Sevnik in direktor
Richard Stampfl.
KOMENTIRAMO
V iskanju pogumnega
partnerja
Očitno je bilo, da je »Saši-
lim« (Savinjsko-šaleška re-
gija) županom v torek po po-
govoru z vodstvom podjetja
3olte kar malce odleglo. Vna-
orej namreč niso točno vede-
li, kaj Italijani sploh priča-
kujejo od Saše, oziroma za-
kaj so zahtevah sestanek. V
oisami mozirskega župana
oa so potem izvedeli, da Ita-
lijani pravzaprav (še) niso
vrgU puške v koruzo, temveč
da bodo morali župani »sa-
mo« pomagati.
Čeprav so bili, roko na sr-
ce, na pomoč Goltem Sašini
župani poklicani že večkrat.
In kaj dosti več od moralne
podpore, ki so jo izrekh tudi
v torek, center na Mozirski
planini doslej ne more po-
kazati. Vendar je bila zani-
miva opazka velenjskega žu-
pana Srečka Meha: »Vi, Zgor-
njesavinjčani, se boste mo-
rah konkretno odločiti, ah je
to vaš produkt ali ne.«
Ravno v tem je kar nekaj
težav - mnogo Zgomjesavinj-
čanov Goh še vedno ni vzelo
»za svoje«. O ja, hvaliU bi se
z njimi vseh 34 let, toda hi-
tro jim nehajo peti slavo, ko
karkoh zaškripa. In na ža-
lost je zaškripalo že preveč-
krat.
Smučarski center nad Mo-
zirjem je leta 1969 postavil
celjski Izletnik, po pripove-
dovanju najmočnejši avtobu-
sni prevoznik i; takratni Ju-
Si- Pa so ga menda Golte sko-
raj povozile. Upravljanje je
nato prevzela Rdeča dvora-
y-^ne obupala tudi zara-
^'^de nesreče, če se spom-
vT ^la padec gondole,
^^es sta v igro vstopila ve-
lenjski rudnik ter Gorenjevo
gostinstvo, pa je načrte »za-
mučkal« in preprečil nekdo
v Ljubljani. In zgodilo se je
podjetje RTC Golte, ki je kot
družba pred leti končalo naj-
prej v stečaju, nato pa so po
tretji dražbi na smučišča »sto-
pili« Italijani. Čeprav niso bi-
li sprejeti odprtih rok, so ve-
liko postorili. Zakaj je zaš-
kripalo tudi Italijanom, ve-
mo. Danes so smučišča in in-
frastruktura na Golteh po pri-
povedovanju podobni kak-
šnemu prizoru iz znanstve-
no fantastičnega filma - proge
so neurejene, ponekod je ve-
ter spihal sneg do golega, dru-
god se kopičijo trimetrski za-
meti, hotel je popolnoma za-
snežen in zapuščen... Žalost-
na slika nekdaj uspešnega
centra, ki se ponaša z izjem-
nim terenom. Še eno takšno
leto, pa bo z Goltmi konec,
napovedujejo.
In v tem trenutku je jasno
samo, da Zgornja Savinjska
dolina ne premore tako ime-
novanega strateškega part-
nerja - torej partnerja, ki bo
imel denar, znanje in voljo.
Omenjenih je bilo več podje-
tij: Terme Topolšica, Terme
Olimia, Sava Kranj, Vegrad
in seveda najbolj privlačna
Rogla, Italijani pa se ozirajo
tudi na tuje. Toda, bo kdo
znal presekati vozel nesreč-
nih naključij in spletov do-
godkov, ki so pestile Golte, ter
smučišču povrniti predvsem
dobro ime? Kdor se bo za to
odločil, mu ne bo smelo
manjkati poguma in odloč-
nosti, da končno le gre za »na-
še« Golte.
URŠKA SELIŠNIK
Jože Pučnik
v noči na nedeljo je v Nemčiji, po nekajletni bolezni,
v 71. letu umrl častni predsednik SDS Jože Pučnik. Člo-
vek, ki je med osamosvajanjem vodil Demokratično
opozicijo Slovenije (Demos), bo ostal v spominu kot
pokončen, odločen in načelen mož.
Jože Pučnik, sociolog, publicist, doktor znanosti in po-
litik, se je rodil 9. marca 1932 v Črešnjevcu pri Slovenski
Bistrici. Leta 1989 je od Franceta Tomšiča za štiri leta
prevzel vodenje SDSS, zdajšnje SDS, in vse do smrti ostal
strankin častni predsednik. V letih 1989-91 je vodil De-
mos, ki je zmagal na volitvah leta 1990. Kot Demosov
kandidat se je tega leta potegoval za predsednika republi-
ke, a se je v drugem krogu moral ukloniti Milanu Kučanu.
Podpredsednik Vlade RS, poslanec DZ, ki je vodil parla-
mentarno preiskovalno komisijo za povojne množične po-
boje, se je iz aktivne politike umaknil leta 1997.
IS, foto: IGOR MODIC
ZA IN PROTI
Vračanje
milijard?
v nedeljo bodo po celi Sloveniji odprta volišča. Refe-
rendumski upravičenci bodo, poleg železniškega vpra-
šanja, odločali tudi o spremembah Zakona od vračanju
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Vseslovensko združenje upravičencev do vračila vla-
ganj v telekomunikacijsko omrežje
»Osnovni razlog za to, da smo se odločili za vložitev po-
bude za razpis referenduma, je v nesprejemljivosti rešitev,
ki jih prinaša sedaj veljavni zakon o vračanju vlaganj, na
kar smo v združenju pravočasno opozarjali.
Ko smo torej izčrpali vse možnosti, ki so bile na voljo v
zakonodajnem postopku, je ostal le še referendum. Ker je
zahteva po referendumu podprta z zadostnim številom pod-
pisov volivcev, bodo imeh le-ti možnost sami odločati o
tem komu, koliko in kdaj se naj vrne iz naslova vlaganja v
javno telekomunikacijsko omrežje. Referendumsko vpra-
šanje je oblikovano tako, da se volivec opredeli ali podpira
predlog sprememb in dopolnitev zakona. Namen zakono-
dajnega referenduma je spremeniti tri določbe sedaj veljav-
nega Zakona o vračanju in sicer : z referendumom se zahte-
va vračilo preplačila telefonskih priključkov v celoti, to je
100 odstotkov, nadalje se zahteva, da se iz obstoječega Za-
kona briše datum 1.1.1995, kot skrajni rok, do katerega se
bo vračanje izvajalo, saj se je tudi kasneje preplačevalo te-
lefonske priključke. Tretja zahteva je, da se mora vračanje
pričeti v roku enega meseca po prispetju prvih sredstev v
državno blagajno od prodaje državnega dela Telekoma d.d.
in ne šele po končani privatizaciji.
V kolikor bo referendum uspel, v kar v združenju ne dvo-
mimo, bo Državni zbor zavezan z referendumsko odloči-
tvijo. To pomeni, da bo moral sprejeti takšne spremembe
in dopolnitve zakona, ki bodo omogočale povrnitev dejan-
skih vlaganj vsem vlagateljem takoj po začetku prodaje pre-
moženja Telekoma. Popolnoma jasno je namreč, da se bo-
do vlaganja vračala, sedaj je le vprašanje ali bodo vlagatelji
dobili povrnjene celotne vložke ali le majhen del in kdaj
bodo to dobili povrnjeno. Odločitev o tem pa je sedaj v
rokah teh ljudi.«
Ministrstvo za informacijsko družbo
»Pogodbe o vlaganjih oz. sofinanciranje telefonskega omrež-
ja so temeljile na pobudi tistih, ki so želeli dostop do tele-
fonskega priključka prej, kot bi se to sicer zgodilo, če bi
tedanja PTT gradila priključke iz lastne akumulacije. Če bi
vlaganje v telefonsko infrastrukturo vrnili v celoti, bi toliko
manj denarja porabili za zmanjšanje javnega dolga, to pa
pomeni, da bi morali ta manjko nadomestiti iz drugih pro-
računskih postavk. Tako bi manj ostalo za investiranje v
razvoj telekomunikacij (ali za druge pomembne projekte).
Vlada je predvidela, da bi upravičencem, kot pravi zdaj ve-
ljavni zakon, vrnili deset milijard tolarjev. Če referendum
uspe, pa bi morali vrniti še 14 milijard več.
Vprašanje je tudi, če bo prvi znesek iz kupnine državnega
deleža v družbi Telekom Slovenije dovolj visok, da bi se
povrnila sredstva vsem upravičencem. Upravičencev je okoli
150 tisoč oziroma 7,5 odstotka prebivalstva, kar pomeni,
da bi lahko s celotnim vračilom prizadeli interes drugih
92,5 odstotka državljanov, saj bi bil denar, ki bi ga sicer
pridobili od prodaje Telekoma, porabljen za skupne pro-
jekte in razvoj vseh regij.
Višina vračila, ki ga predvideva zdaj veljavni zakon, je
bila na podlagi analize določena tako, da bo čim bolj pra-
vična. Telekomunikacijsko omrežje se je namreč gradilo
na različne načine, različne pa so bile tudi določbe pogodb.
V večini primerov so pogodbe vsebovale določbo, s katero
je bila tako zgrajena infrastruktura prenesena v last in uprav-
ljanje pravnih prednikov Telekoma Slovenije. Osnoven prin-
cip vračanja po veljavnem zakonu izhaja iz narave pogodb
in gre za izraz dobre volje med obema pogodbenima stran-
kama. Iz teh razlogov je oblikovana lestvica vračil v razpo-
nu od 20 - 40 odstotkov.
Uspeh takšnega referenduma je lahko tudi vzor prihod-
njim referendumom, ki bi še lahko sledili in pri katerem bi
lahko odločali o drugi podobni infrastrukturi, kot so ceste,
komunala, stanovanjska gradnja ipd. Uspešen referendum bi
lahko pod vprašaj postavil tudi sedanji enotni tarifni sistem.«
Št. 3 - 16. januar 2003
4
DOGODKI
Ne da bi
trenil
o življenju Kristijana Kame-
nika v času pred 4. marcem
1997 ni prav dosti znanega.
Mladenič, ki je izjemno na-
vezan na mlajšo sestro Klav-
dijo, polbrata Konrada in ma-
mo Marijo, si je že kot otrok
privoščil marsikatero vrago-
lijo - ki pa njegove priljublje-
nosti med vrstniki ni zmanj-
šala. Enako, se zdi, je še da-
nes, pet let zatem, ko so ga
osumili štirikratnega umora
iz koristoljubja v Tekačevem
in ga na bencinski črpalki v
Slovenskih Konjicah aretira-
li. Dejanja mu v 68 mesecih,
kolikor jih je izmenično pre-
živel v zaporu ali v priporu,
ni mogel nihče dokazati. Ce-
lotna obtožba namreč teme-
lji na dokaj trlilem dokazu -
odtisu teniškega copata, ki naf
bi ga izjaimo samoobvladan,
discipliniran in racionalen člo-
vek, kakršen Kristijan Kame-
nik nedvomno je; pustil na kra-
ju okrutnega umora...
Zaradi očitanega mu deja-
nja je bil 30-letni Kristijan, ki
se je pred aretacijo ukvarjal z
izposojo igralnih aparatov, že
leta 1998 spoznan za krivega
in obsojen na
20 let zapora,
vendar je vr-
hovno sodišče
sodbo razve-
ljavilo in jo vr-
nilo na zače
tek takoj za-
tem, ko je za-
čela Kristijana
braniti celjska
odvetnica Mar-
jetica Nosan.
Slednja je sve-
to prepričana
v trditev svoje-
ga klienta, ki
jo ta nenehno
ponavlja: »Jaz
sem nedolžen. Nikoli nisem
bil v Tekačevem...«
To so med sojenjem potr-
dili sorodniki, ki so poveda-
li, da je bil Kristijan usodne-
ga večera s svojim dekletom
na obisku pri njih v Sloven-
ski Bistrici. Kristijanova te-
danja partnerka na sodišču ni
želela pričati. Kmalu zatem,
ko so Kristijana priprli, se ji-
ma je rodil sin, ki je priprte-
mu pomenil »največ na sve-
tu«. Ko je spoznal, da se lah-
ko sojenje zavleče v nedogled,
je moral zbrati nadčloveško
mero samoobvladovanja (ki
jo je tolikokrat pokazal že v
sodni dvorani) in svojemu de-
kletu svetoval, naj si ustvari
novo družino. To je, sedaj
menda poročena s polici-
stom, tudi storila, Kristijano-
vemu sinu, ki je ob rojstvu
dobil ime po očetu, pa naj bi
ob tem spremenili ime in prii-
mek...
Njegov policijski dosje pa
se je začel polniti že pred naj-
težjo obtožbo. Javnost je zanj
prvikrat slišala ob razkritju
afere s konjiškimi ponareje-
valci spričeval, vpleten naj bi
bil v trgovino z orožjem v Se-
nožečah, v času, ko so ga pri-
prli, ga je Adolf Štorman raz-
glasil za tajnega sodelavca po-
licije (kar je Kristijan odloč-
no zanikal). V času, ko je bil
priprt, so policisti z uporabo
tajnih (in po mnenju zago-
vornikov nedovoljenih) me-
tod razkrili tako imenovano
»mamilarsko združbo«. Va-
njo naj bi bila vpletena sko-
raj vsa družina Kamenik, Kri-
stijan pa naj bi jo po mnenju
tožilcev vodil kar iz zapora.
Preko mobili^ega telefona naj
bi navodila dajM materi Ma-
ri|i (ki naj bi na njegovo živ-
ljenje, pa tudi na očitana mu
kazniva dejanja usodno vpli-
vala). Mama, ki naj bi zade-
ve operativno »ur^ila« na te-
renu, je pred tremi leti, na
dan, ko so afietirali še njene-
ga najmlajšega sina Konrada,
skrivnostno izginila.
Zanimivih je tudi nekaj
zgodbic iz prvih let sojenja.
Ko je želel doseči, da bi mnenje
o lastništvu copata pregledal
neodvisni sodni izvedenec, je
gladovno stavkal. Stavko je
prekinil kmalu zatem, ko so
njegovi sorodniki in prijate-
lji pred sodiščem pripravili
protestni shod in zahtevali
pravično sojenje. Test s poli-
grafom naj bi uspešno pre-
stal, njegovo zahtevo, da ga
zaslišijo pod
hipnozo - »ta-
ko nebom mo-
gel vplivati na
svoje odgovo-
re in lahko
bom dokazal,
da sem nedol-
žen...« - pa je
sodišče z ute-
meljitvijo, da
je izvedba tak-
šnega dokaza
v nasprotju z
ustavo, zavr-
nilo.
Kristijan Ka-
menik, ki za-
gotovo ni pri-
čakoval, da se bo minuli po-
nedeljek po petih letih nena-
doma znašel na svobodi, ob
razglasitvi odločitve višjega so-
dišča čustev ni pokazal - to si
je, kot ponavadi, dovolil šele
po prihodu iz sodne dvorane.
Ne glede na to, kakšen
predznak ima omemba nje-
govega imena v določenem
trenutku ali okolju, bi si kar
nekaj ljudi želelo imeti vsaj
del njegove osebne karizme,
samoobvladanosti in že pre-
govorne umirjenosti. Kdo od
njih bi si želel imeti tudi nje-
govo vest, pa ve in bo vedel le
on sam - čeprav bo v imenu
ljudstva o tem verjetno že v
naslednjem mesecu odločil -
športni copat. Ki eno stran
tehtnice obtežuje z morda kri-
vičnimi ali celo izmišljenimi
obtožbami, neupravičenim
odvzemom prostosti in naj-
daljšim sodnim procesom v
polpretekli zgodovini Slove-
nije, drugo pa s hudo obdol-
žitvijo in grožnjo, da bo, če
bo tretji neodvisni izvedenec
ugotovil, da je copat njegov
in bo spoznan za krivega, v
zaporu presedel najmanj na-
slednjih dvajset let.
Kakršna koli odločitev
ljudstva že bo, Kristijan Ka-
menik jo bo sprejel povsem
mirno. Ne da bi trenil.
ALMA M. SEDLAR
Kristijan Kamenik
Prisilka ali stečaj?
Usoda Ingrada VNG bo znana že prihodnji teden - Za več kot 2,5 milijardf
tolarjev obveznosti in okrog ene milijarde izgube
Med prvimi potmi, ki jih
je po imenovanju junija lani
opravil direktor Ingrad
Koncema Samo Štante, je
bil obisk Marjana Prelca,
legendarnega bivšega direk-
torja tega nekoč največje-
ga gradbenega podjetja na
širšem celjskem območju.
Obljubil mu je, da bo storil
vse, da Ingrad spet postavi
na noge. Ali mu bo uspelo,
bo jasno že prihodnji teden.
Takrat naj bi namreč »pad-
la« odločitev, ali se bo naj-
večja hčerinska družba In-
grad VNG prisilno poravna-
la ali pa bo šla v stečaj.
Ingradu VNG, ki so ga po-
leg hudih likvidnostnih težav
v zadnjem letu pretresale še
(usodne) kadrovske spre-
membe - zato je novembra
lani Samo Štante prevzel tu-
di vodenje tega podjetja - se
je nabralo za več kot 2,5 mi-
lijarde tolarjev dolgov, izgu-
ba pa naj bi presegla milijar-
do tolarjev. Vodstvo podjet-
ja je ob pomoči zunanjih stro-
kovnjakov opravilo temelji-
to analizo razmer, ki je po-
kazala, da sta možni samo dve
poti. Ena bolj, druga nekoli-
ko manj slaba. Če bo podjet-
je šlo v stečaj, česar si, trdijo
v upravi, nikakor ne želijo,
bo to slabo tako za upnike
kot za 280 delavcev. Veliko
terjatev namreč ni zavarova-
nih, delavci pa bi na račun
propadlega podjetja lahko do-
bili le tri plače iz jamstvene-
ga sklada. Tako kot leta 1990,
ko se je Ingrad iz uspešnega
giganta sesul v enega najtež-
jih gospodarskih bolnikov v
Celju, bi stečaj Ingrada VNG
pretresel še kakšno drugo pod-
jetje v mestu.
Tudi prisilna poravnava bi
bila hud pretres, vendar v
upravi Ingrada VNG pravijo,
da bodo storili vse, da jo uve-
dejo kot najboljšo možnost
za ozdravitev podjetja. V tem
primeru bi delo izgubila »le«
tretjina zaposlenih. Uvedba
prisilke bi bila seveda odvi-
sna od novih poslov, ki bi pod-
jetju pomagali normalno te-
koče poslovati in vračati sta-
re dolgove. Po informacijah
blizu uprave naj bi v kratkem
že sklenili dva posla, vredna
600 milijonov tolarjev. Po-
leg tega so v začetku tedna
objavili še razpis za prodajo
še nedograjenega poslovno-
stanovanjskega objekta na
Glaziji. Morebitnih kupcev
je kar nekaj, objekt pa bodo
prodali tistemu, ki bo z In-
gradom VNG podpisal pogod-
bo za nadaljevanje gradnje.
Na takšen način bi zaslužili
še nekaj denarja. Kupnino po-
trebujejo predvsem za plače.
Delavcem namreč dolgujejo
del oktobrske in celo novem-
brsko plačo, kar skupaj zne-
se 150 milijonov tolarjev,
kmalu pa bo potekel tudi rok
za izplačilo decembrske pla-
če.^
Čeprav vodstvo Ingrada
VNG poudarja, da se trudi
za uvedbo prisilne poravna-
ve, je večina delavcev pre-
pričana, da jih čaka stečaj.
Tudi zato, ker je Ingrad Kon
cern že začel zaposlovati ta
ko imenovane operativce ij
VNG. Dobro obveščeni bii
zu uprave krovne družbe pra
vijo, da to ni nič nenavad
•nega. Normalno je, da mo
ra koncem kot večinski last
nik Ingrada VNG zaščitit
svoje interese in prevzeti po
sle, ki jih hčerinsko podjet
je zaradi motenj v poslova
nju ne more izpeljati. Pole
tega pa želi vodstvo uresni
čiti že nekaj let stare načr
te, da bi se okoli konceriu
oblikoval novi Ingrad. Brei
hčerinskih družb, seveda.
JANJA INTIHAF
Foto: ALEKS ŠTERK
Tole je bodoči poslovno-stanovanjski objekt na Glaziji, za katerega so v Ingradu VNG ob začetku gradnje
napovedali, da bo končan do novembra 2002. Zdaj ga prodajajo, da bi delavcem izplačali zaostale piače
Nihče ne bo krvavel za nas
Celjska razprava o (ne)vključevanju v Nato za sedem poslušalcev
Razprava, ki so jo v celj-
skem Narodnem domu pri-
pravili predstavniki mirov-
nih gibanj in institucij ci-
vilne družbe z namenom,
da zbranim predstavijo sta-
lišča in poglede o vključe-
vanju Slovenije v Nato, je,
žal, izzvenela v prazno.
Škoda, kajti ugledna ime-
na in znani Evro in Nato
skeptiki imajo v ključnem
obdobju, ko se v Sloveniji
pripravljamo na referendu-
ma o vključevanju v Evrop-
sko unijo in zvezo Nato,
kaj povedati. In to so po-
vedali sedmim zbranim po-
slušalcem.
Vojaški analitik Milan
Gorjanc je govoril o svojih
dvomih, da je vključevanje
v Nato res v interesu varno-
sti Slovenije. Sklepa, da Slo-
venija v Natu ne bi imela ve-
liko besede, od nas pričaku-
jejo predvsem vrhunsko
izurjene planinske enote »in
to najbrž ne zato, da bi se
bojevale po Julijcih ampak
po Kavkazu, Kurdistanu, kaj-
ti ključ vseh vojaških doga-
janj po svetu je nafta,« je
poudaril. Sam tudi meni, da
Slovenije vojaško ne ogro-
ža nihče, mnogo nevarnejši
so globalistični in ekonom-
ski procesi in pritisk sever-
nih in zahodnih sosedov po
lastnini. Vstop v Nato bi po-
menil tudi veliko izpostav-
ljenost države terorističnim
napadom. »Prepričan sem,
da za nas ne bo nihče krva-
vel,« je zatrdil Gorjanc.
Njegove dvome je s pozi-
vom k trajnostnemu name-
sto industrijskemu razvoju
podkrepil s pravim antiglo-
balizacijskim pozivom eko-
nomist Bojan Radej, ki opo-
zarja, da ekonomsko gleda-
no ni vprašanje, koliko nas
bo stal vstop v Nato, saj var-
nost pač nima cene. Bolj po-
membno je vprašanje, ali
Nato zagotavlja varnost in ali
so vrednote, ki jih zagovar-
ja in brani prave za razvoj
človeštva ali pa le do skraj-
nosti črpajo resurse tega pla-
neta, ki postaja premajhen.
Proti globalizaciji, vklju-
čevanju v unijo in Nato je
nastopil tudi predsednik
neodvisnih sindikatov Slo-
venije Rastko Plohi, ki je
zatrdil, da je tudi vključe-
vanje v Evropsko unijo past.
Piko na i je dodal Velenj-
čan Borut Korun, vodja gi-
banja 23. december. Sloven-
ska odločitev za samostoj-
nost se mu zdi preveč dra-
gocena, da bi jo dali na ol-
tar dobrih bruseljskih plač
za elito in ostali provinca
Evrope, suženj tujega kapi-
tala. Prepričan je namreč, da
se agresija proti drugim, vsaj
v Evropi, danes izvaja s ka-
pitalom in ne z vojsko.
Razpravo je zaključil pravn
nik Primož Bavcon, ki se jf
zgražal nad slovenskim hlap-
čevstvom in ki vidi vstop v
Evropsko unijo zgolj kol
možnost, da se na ta način
prikrijejo številne zlorabe in
divje privatizacije. Ozka eli-:
ta bo tako še naprej lepo ži '
vela, čeprav bomo v bistvu
le zamenjali Beograd z Brus-
ljem, saj je osnovni cilj Evropf
nastanek nadnacionalne fe-
deracije.	BRST
Razpis za vpis
v ministrstvu za šolstvo, znanost in šport so včeraj, v
sredo, objavili razpisa za vpis v višje strokovno izobraže-
vanje ter visoko šolstvo v študijskem letu 2003/04. Na
obeh ravneh je za študij na voljo 28.940 prostih mest (za
redni dobrih 17 tisoč, za izredni slabih 12 tisoč). Za bo-
doče študente bodo v vseh višje in visokošolskih zavodih
pripravili informativna dneva 14. in 15. februarja, s po-
sebnimi prijavnimi obrazci pa se je treba prijaviti naj-
pozneje do 8. marca.
IVANA STAMEJCIČ
Št. 4 - 16. januar 2003
TEMA TEDNA
5
Klub maxi hrupa
Sosedi CC kluba v Vodnikovi ulici v Celju se pritožujejo nad hrupom in smetmi, vendar se pristojne službe ne
odzivajo - Ustanovitelji kluba so v prvem nadstropju pred kratkim odprli še igralnico
Sosedi celjskega CC kluba ozi-
roma Kluba dobrih prijateljev (še
prej Klub maxi prijateljev), ki ga
je pred tremi leti ustanovil voj-
niški podjetnik Robert Preveč, so
nas prvikrat poklicali že lani sep-
tembra. Bilo je le nekaj dni za-
tem, ko so Prevca nekdanjega pro-
kurista podjetja Maxi Group v ste-
čaju, slovenski javnosti pa bolj
znanega kot enega od osumlje-
nih v »aferi Ljudska banka« (iz
banke naj bi z avansi, za katere
ni imel kritja, dvignil preko 2 mi-
lijardi tolarjev), oprostili krivde.
Sosedi so že takrat opozorili na
hrup, ki naj bi se od sedmih zjutraj
pa do poznih nočnih ur valil iz med
mladimi izjemno priljubljenega CC
kluba v Vodnikovi 14. Pritožbe so
pozneje potihnile, ker naj bi se so-
sedje zbali. Pred dnevi, v času, ko
je bila v prvem nadstropju CC klu-
ba odprta še igralnica, pa jim je spet
prekipelo. Predvsem zato, ker na
njihove pritožbe in opozorila ni prav
nobenega odziva, pa čeprav jih na
vse mogoče službe naslavljajo že
tri leta...
»Opravili že z
večjimi ribami...f€
»Hrup, ki ga povzročajo mladi,
ko se zbirajo v okolici CC kluba,
in bučna glasba, ki se že zgodaj zju-
traj sliši iz samega kluba, sta nevz-
držna,« pravi eden od stanovalcev
bližnjega bloka, ki želi ostati nei-
menovan. Drugi dodajajo, da se v
zadnjih tednih, odkar se je celotno
prvo nadstropje objekta napolnilo
z igralnimi aparati, ne sliši več to-
liko hrupa kot prej. Hišo, v kateri
so nekoč bivale nune, je leta 2000
kupil Robert Preveč in pozneje pre-
nesel lastništvo na drugo ime.
»Nič nimamo proti klubu ali nje-
govemu lastniku, vendar naj pra-
vila veljajo za vse. Skušal sem se
tudi že pogovoriti z Robertom Prev-
cem, ki pa mi je nekoč dejal, da so
opravili še z večjimi ribami...« pravi
eden od sogovornikov, sosed ob-
jekta na Vodnikovi 14, in dodaja,
da je Robert Preveč sicer »povsem
prijazen gospod, s katerim se je mo-
goče lepo pogovarjati, vendar na
tem področju nikakor ne pridemo
skupaj.«
»Skoraj vsako jutro, še posebej
ob koncih tedna, so v okolici klu-
ba kupi steklovine, na katerih si zju-
traj porežemo gume, mladi vsaj en-
krat na mesec zlomijo zapornico
na parkirišču, glasba je preglasna,
mi pa, čeprav smo na problem več-
krat opozorili, ne moremo storiti
nič,« pravi sogovornik in pokaže
arhiv pritožb in odgovorov, v kate-
rem se je nabralo že za debelo ma-
po papirjev.
Pritožbe brez
odgovora
Zaradi hrupa, ki moti pouk, je
nekaj pritožb na ustrezne službe na-
slovil tudi Janko Poklič, ravnatelj
Srednje ekonomske šole v Celju.
»Dejstvo, da ni odziva, pripisujem
temu, da so pristojne službe ne-
močne in edino, kar nam preosta-
ne, je, da takrat, ko je hrup pregla-
sen, pokličemo policiste, ki ukre-
pajo zaradi kršenja javnega reda in
miru,« je povedal Poklič in dodal,
da se sprašuje, ali tovrstna dejav-
nost resnično sodi v neposredno bli-
žino šole.
Med tistimi, ki so na inšpekto-
riat za okolje in prostor naslovili
pritožbo zaradi hrupa, je celo mag.
Ida Dimec, predsednica bližnjega
Delovnega sodišča v Celju, ki je opo-
zorila, da preglasna glasba moti delo
na sodišču tudi takrat, ko imajo za-
prta okna...
Zanimalo nas je, kako so se na
številne pritožbe odzvali nekateri
inšpektorji. Čeprav naj bi si pred-
stavniki davčne inšpekcije na čelu
z vodjo inšpektorata Jelko Dela-
korda delovanje Kluba dobrih pri-
jateljev podrobneje ogledali, nas je
gospa Delakorda zelo na kratko od-
pravila: »Ker nas zavezuje zakon o
davčni tajnosti, vam informacij ne
morem dati.« Ni želela odgovoriti
niti na vprašanje, ali se namerava-
jo davčni inšpektorji potem, ko so
pregledali delovanje kluba, na to
kakorkoli odzvati...
Bolj zgovorna je bila Helena Co-
larič Pritekelj, inšpektorica za grad-
nje pri celjski enoti inšpektorata
za okolje in prostor, na katerega so
stanovalci naslovili največ pritožb:
»Ob ogledu prostorov na Vodniko-
vi 14 sem ugotovila, da investitor
ob spremembi namembnosti pro-
storov ni zaprosil za potrebna grad-
bena dovoljena. Zato smo zoper
njega ustrezno ukrepali. Izdana je
bila odločba, da mora investitor
vzpostaviti prvotno stanje in klet-
no etažo spremeniti nazaj v pomož-
ne prostore stanovanj, česar pa očit-
no ni storil.« Kot je povedala inš-
pektorica, je bil investitor kazno-
van z denarno kaznijo. »V prime-
ru, da je ne bi poravnal, bi sledila
izvršba s posredno prisilitvijo,« je
še povedala Colaričeva in pojasni-
la, da je edino, kar Prevcu grozi,
ker odločbe ne upošteva, denarna
kazen. Dejavnost kluba je namreč
registrirana kot klub, zaradi česar
je edina »napaka«, zaradi katere ga
inšpektorat za okolje in prostor
sploh lahko kaznuje, to, da ni vlo-
žil vloge za spremembo namem-
bnosti objekta...
Izgubljeni spis
Kdo je od časa, ko je podjetje
Maxi Group prišlo v stečaj, zapi-
san kot ustanovitelj Kluba dobrih
prijateljev, nam ni uspelo izvede-
ti. Na Upravni enoti Celje, kjer bi
morali imeti podatke o registraciji
in o ustanoviteljih vseh klubov in
društev v Celju, so nam namreč po-
vedah, da so »Prevčev spis« izgubi-
li. Kljub trudu Matevža Majcena,
vodje oddelka za upravne notranje
zadeve pri UE Celje, jim ga v dveh
dneh nikakor ni uspelo najti!? Mor-
da zaradi govoric, da naj bi bili se-
danji ustanovitelji kluba Prevčeva
soproga Romana ter neka gospa Bo-
jana ter njen soprog, ki naj bi bil
zaposlen kot kriminalist? Da nam
nikogar od njih ni uspelo priklica-
ti oziroma se z njim pogovoriti, ver-
jetno ni potrebno posebej poudar-
jati.
Ko smo v torek obiskali Klub do-
brih prijateljev, je prijazen mlade-
nič na našo prošnjo poklical Ro-
berta Prevca, vendar se je pet mi-
nut pozneje vrnil in prenesel spo-
ročilo: »Gospod Preveč sploh ne ve,
zakaj ga iščete. On je le lastnik te
hiše, s klubom pa nima ničesar. Tu
in tam pride le na kavico...«
Koga se stanovalci, ki živijo v
bližini Kluba dobrih prijateljev, po-
tem bojijo in kdo je tisti, ki je »o-
pravil že z večjimi ribami«, lahko
le ugibamo. Nekaterim ribam, naj
bodo velike ali majhne, pa je v Ce-
lju očitno še vedno prav lepo - še
posebej, če lahko svojo dejavnost,
pa čeprav je ta uradno zapisana na
drugo ime, s pomočjo pomanjklji-
vosti v zakonih - in dobrih prija-
teljev - mirno opravljajo naprej.
Zakaj pa ne - dokler si pristojne
službe iz kdo ve kakšnih razlogov
zatiskajo oči. Najbolj idealno za
nekatere ribe bi bilo, če bi si bili
tisti, ki živijo v bližini CC kluba,
še naprej pripravljeni zatiskati tudi
- ušesa. Vendar se polomljene za-
pornice, kupi smeti in pritožbe
brez odgovora kopičijo že tako dol-
go, da slednji tega niso priprav-
ljeni početi še naprej.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIČ, AŠ
CC klub se je razširil še v prvo nadstropje stavbe v Vodnikovi ulici v Celju.
naj bi bil smetnjak pred CC klubom last Maxi Group v stečaju, in torej zarubljen, shranjujejo odpadke
kar v velike črne vreče...
Odkar je v prvem nadstropju kluba še igralnica, v kateri se zbirajo predvsem otroci, je hrupa, ki se je prej v
okolico širil od zgodnjih jutranjih ur do poznega večera, menda manj.
- Št. 3 - 16. januar 2003
6
INTERVJU
»Morda bom
ribič na morjufc
Boštjan Romih iz Gotovelj je novi voditelj kvlza Lepo je biti milijonar - V prostem
času ljubitelj podvodnega ribolova
Začel je na Radiu Celje, eden od vrhuncev njegove ka-
riere pa bo gotovo vodenje priljubljenega kviza Lepo je
biti milijonar. Mesto so mu ponudili že spomladi, kocka
pa je padla jeseni. Boštjan Romih se bo na vročem vodi-
teljskem stolčku prvič preizkusil konec februarja.
Kaj trenutno počnete v ok- Kaj pa, ko sedite na pra-
vim priprav na kviz Lepo vem voditeljskem stolčku
je biti milijonar?
Zaenkrat so potekale sa-
mo medijske priprave. Prvi
suhi treningi se bodo začeli
v drugi polovici januarja. Ta-
krat bomo snemali oddaje,
kot da gre zares. Seveda ne
s pravim občinstvom in ne
za denar, tako da se bom na-
vadil. Potem bomo v začet-
ku februarja posneli prvo od-
dajo, ki bo na sporedu 22.
februarja.
Težko bo nadomestiti Jo-
nasa. Gledali smo ga šest
sezon oziroma tri koledar-
ska leta.
Pred menoj ni lahko de-
lo, a ga bom zmogel. Jonas
si je upal biti... in jaz si bom
tudi.
Kviza ne boste vodili po
Jonasovem vzoru, pričaku-
jemo lahko nekaj povsem
novega.
Bilo bi nespametno, če bi
ga hotel oponašati, ker je on
en sam. In Boštjan Romih se
z njim nikakor ne bo skušal
kosati. Kviz bom vodil na svoj
način, kar bo v oddajo pri-
neslo novo, drugačno ener-
gijo. Kdaj smo ljudje zares
edinstveni? Samo takrat, ko
smo takšni, kakršni smo. To
bo zame ena največjih preiz-
kušenj.
Kaj pa mimika obraza?
Tu je prišel do izraza Jo-
nasov igralski talent. Tudi jaz
mislim, da ga imam nekaj,
mislim, da sem dovolj zvit
za takšne stvari.
Ogledali ste si tudi druge
voditelje in njihove načine
vodenja kviza.
Na POP TV so mi dali ve-
lik kup kaset s posnetki tu-
jih milijonarjev. Te so mi dale
občutek, da se da oddajo vo-
diti tudi na drugačne načine.
Zelo dober se mi zdi angleš-
ki voditelj, italijanski, tudi
indijski je zelo dober, čeprav
bog ve, kaj govori, ker niče-
sar ne razumem. Ti trije so v
samem vrhu.
Ste že kdaj sodelovali v
kakšnem kvizu?
Ne, sem pa kupil družab-
no igro Lepo je biti milijo-
nar, da lahko doma vadim s
svojo punco. Kako pa sicer
lahko človek vadi?
Kako pogosto uporabite
polovičko ali pomoč ljuds-
tva?
Jaz sem tisti, ki sprašuje.
Jaz vadim voditelja. To je slad-
kost kviza. Odvisno, na kate-
rem stolu si. Zato sem se jaz
odločil za ta stol, na tistega
drugega, ne vem, če bi si upal.
No, ja... Je pa včasih res, da
je boljše biti voditelj..
kviza - vidite že vnaprej od-
govore na vprašanja?
To je tudi mene zanima-
lo takoj na začetku. Odgo-
vor me je kar malo prese-
netil in prestrašil. Voditelj
do konca ne ve pravilnega
odgovora!
Kako boste oblečeni in
kdo bo vaša stilistka?
Športno elegantno. Nekaj
takega, da se bom dobro po-
čutil in da bo lepo izgleda-
lo. Ekipa kviza Lepo je biti
milijonar ostaja ista, tako da
me bo oblačila Metka Al-
breht.
Kaj bi naredili z 10 mili-
joni tolarjev?
Mislim, da v Sloveniji de-
narja ne bi bilo težko pora-
biti. Glede na to, da s punco
trenutno kupujeva stanova-
nje, bi se milijončki prelevi-
li v kvadraturo. Sicer pa ne
vem. Če bi res zadel ogrom-
no vsoto, bi jo vložil v plovi-
la, kupil bi si kak-
šno lepo jadrnico,
jahto, barko... ne-
kaj v tem stilu. Hi-
šico na morju.
Ste zaljubljeni v
morje?
Prvega januarja,
ko je bil največji
mir, sem šel v
morje. Ukvarjam
se namreč s pod-
vodnim ribolo-
vom. Lovil sem ri-
be na dah in sem
celo eno ujel. Za
to me je navdušil
Mate Dolenc, slo-
venski pisatelj, ki
je napisal veliko
knjig o podobni te-
mi in skoraj v vsa-
ki njegovi knjigi se
pojavi morje ozi-
roma podvodni ri-
bolov. Tako se je
začelo, zdaj pa je
to postala že sko-
raj obsedenost, ker
ni lepšega, kot ti-
šina v morju. To je
moj edini in trenu-
ten bobi.
Veliko &e govo-
ri o znesku, koli-
ko zasluži voditelj
kviza. To je naj-
brž poslovna
skrivnost?
Res je. Lahko sa-
mo povem, da sem
zadovoljen z njim.
Pomembno je, da
je dovolj denarja,
prostega časa in
povratne energije
- da dovolj uživaš
v svojem delu.
Prvi icoraic na
Radiu Celje
v minulem letu so vas po-
vabili tudi na RTV Slove-
nija.
Nacionalka mi je ponudi-
la oddajo ob nedeljah zvečer,
.naslednico Maria, pri tem pa
je bilo v igri še šest drugih
voditeljev. Vsi naj bi šli na
avdicijo. POP TV mi je po-
nudil stvari, ki so me takoj
prepričale, vendar to ni bil
denar. Med drugim so si za-
mislili prav mene za vodite-
lja kviza.
Je bila oddaja Raketa pod
kozolcem prva televizijska
izkušnja?
Prej sem se nekaj časa po-
javljal na drugem programu
TV Slovenija, kjer sem bil po-
vezovalec programa. Od tam
imam nekaj izkušenj in do-
bre šole.
Ste se takoj videli kot vo-
ditelj oddaje Raketa pod ko-
zolcem?
Če povem odkrito, ne. V
glavi sem imel kliše sedanjih
vodenj in ko je Jože Potre-
buješ prišel s ponudbo, sem
videl samo narodnozabavno
oddajo, TV 3. Prepričal me
je, ko mi je dal možnost, da
sem lahko delal na svoj na-
čin.
Tudi radio vam je blizu.
Na Radiu Celje ste bil na-
povedovalec, pripravljali pa
ste tudi oddajo o klasični
glasbi.
Na Radiu Slovenija sem bil
vajenec. Bog ne daj, da bi ta-
krat kakšna Ajda Kalan sli-
šala, da sem delal pri vas.
Spomnim se kilometrskih če-
stitk ob nedeljah, ki sem jih
bral. Radio Celje je bil moj
prvi radijski medij. Ko sem
začel čez kakšno leto na Ra-
diu Slovenija, mi je bilo do-
sti dosti lažje.
Imel sem obdobje, ko sem
se vrgel v klasično glasbo. Re-
sno, študijsko, zbirateljsko. Či-
sto me je obsedla. Takrat sem
na Radiu Celje pripravljal od-
dajo s tega področja. Iz roker-
ja, dolgolasca, ki je igral elek-
trično kitaro, sem presedlal v
zaljubljenca v klasično glas-
bo. Ni šlo skupaj, sem pa zelo
vesel. Še zdaj mi klasika po-
meni vrhunec glasbe.
Na Radiu Slovenija še
vedno dela brat Matjaž in
včasih vaju je kar težko lo-
čiti.
Moja punca se je nekoč po-
govarjala po telefonu z Mat-
jažem in sploh ni vedela, da
nisem jaz. Takrat sem ugo-
tovil, da najina glasova res
nista tako različna, kot se na-
ma zdi. Navajena sva že na
to, da naju ne ločijo.
Ste tudi učitelj veščin jav-
nega nastopanja. Kako ste
začeli s tem?
Učim v jezikovni
šoli kot vaditelj reto-
rike. Gre za to, kako
iz vsakega človeka
potegniti najboljše in
to uporabiti na naj-
boljši način. Videli so
me pri oddaji Rake-
ta pod kozolcem, me
povabili na izobraže-
vanje in po nekaj me-
secih sem začel učiti
v paru.
Ko boste diplomi-
rali, boste rusist in
lingvist.
Da, manjka mi še
kakšen izpit in di-
ploma.
Pevec in
kitarist
Ukvarjali ste se tu-
di z glasbo. Kje ste
igrali kot roker?
Igral sem v brato-
vi skupini Neron. To
je bila v teh krajih ze-
lo znana skupina.
Nekaj časa sem z nji-
mi nastopal, pri sa-
mem posnetku pa ta-
krat nisem sodelo-
val. Sodeloval sem
tudi v skupini Ko-
bra, takrat popolno-
ma nepoznani. Zani-
mivo pa je, da so se
potem ti fantje in de-
kle razvili v skupino
Tabu. Ponosen sem,
da sem takrat igral z
njimi.
Kaj pa petje v na-
rodnozabavnem
ansamblu?
Z ansamblom Toneta Ru
sa smo posneli zelo uspešei
album. Ko smo posneli še vi
deospot pri VPK-ju, je bil t;
usoden. Tam me je namra
opazil Jože in me povabil \
oddajo Raketa pod kozo!-;
cem.	'
Tudi zborovsko petje
vam je blizu.
Od drugega razreda osnov-
ne šole sem pel v zboru v Žal-
cu, v Celju, potem tudi v Ljut
Ijani. Še zdaj bi bil zborovsk
pevec, vendar nimam časa. Si-
cer pa sem pri APZ-ju Tone
Tomšič v LjuWjani spoznal tu-
di sedanjo punco. Ona je Pri-
morka, že nekaj časa živiva
skupaj. En konec tedna greva
na Primorsko, naslednji sva
pri meni na Štajerskem.
Kje bosta izbrala stalno
bivališče?
Junija lani sva se priselila
nazaj v Gotovlje k mojim star-
šem in sva imela namen tu
graditi hišo. Zdelo se nama
je res lepo, odlična parcela,
zdaj, ko se morava vsak dan
voziti v Ljubljano, se nama
to naenkrat zdi nemogoče. Po
dveh, treh mesecih te izkuš-
nje je ideja pogorela. Vrača-
va se v Ljubljano.
Razmišljata o poroki?
Tako konkretno me ni še
nihče vprašal. Ne načrtuje
va še. Živiva skupaj, deliva
vse, kar imava, kaj pa vem.
Bova enkrat na papir to na-
pisala, saj res.
Kje se vidite čez pet let?
Vedno mi življenje samo
pokaže alternative in poti in
potem si rečem, hvala bogu,
da nisem razmišljal, kaj bi
rad postal, ker je prišlo ven
nekaj čisto tretjega. Če sem
v srednji šoli mislil, da bom
pravnik, sem šel potem štu-
dirat jezike. Če sem mislil,
da bom jezikoslovec, me je
vrglo na radio in televizijo..-
Mogoče bom v medijih, mo-
goče ne. Morda bom delal
kot ribič nekje na morju.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIČ
in ARHIV POP TV
Št. 6 - 16. januar 2003
AKTUALNO
7
Še vedno
zapacano
mleko
Afera kloramfenikol dva meseca kasneje - Od torka dalje
Tratnikov! iz Tiroseka spet oddajajo mleko
»Izključena je vsakršna
možnost, da bi nekdo klo-
ramfenikol uporabljal po
nerodnosti. Tu ne gre za
neznanje, temveč za viso-
ko znanje. Ker je to zelo hu-
da kršitev, računamo, da ti
posamezniki nikoli več ne
bodo smeli oddajati mleka,«
je na začetku mlečne afere
novembra lani žugal mini-
ster za kmetijstvo, Franci
But, ter dodal, da bodo mo-
rali ugotovljeni kršitelji po-
vrniti vso škodo, hkrati pa
bodo tudi sodno preganja-
ni.
Kakšno je stanje danes, do-
bra dva meseca po začetku
afere, ki je razburila sloven-
sko javnost, potrošnikom za-
sadila dvom o kakovosti slo-
venske hrane, očrnila vete-
rinarsko stroko in nedolžne
kmete ter povzročila neslu-
teno finančno škodo? Še ved-
no nihče ne zna pojasniti, od
kod se je kloramfenikol zna-
šel v mleku, ki ga kršitelji
lahko spet oddajajo. Vrhov-
no državno tožilstvo bo klo-
ramfenikol, najden v mleku,
zaradi nizkih koncentracij
obravnavalo kot prekr-
šek, nedolžnim kme-
tom in mlekarnam pa
so povrnili škodo v
višini 110 milijo-
nov tolarjev. Zato
je v proračunu na-
stala luknja, za ka-
tero nihče ne ve,
kako jo bodo pokri-
li- Edini, ki je za-
gotovo potegnil
nauk iz te zgodbe,
je direktor Veteri-
narske uprave RS
(VURS) Zoran Ko-
vač, ki je menda od-
letel zaradi predolge-
ga jezika - vlado in mi-
nistrstvo je namreč
javno opozoril, da
VURS z dodeljenimi
sredstvi ne bo mogel
opravljati svojega dela.
Vsi pa v isti sapi zatrju-
jejo, da je Kovač moral
oditi, ker je to zahteval
»kmečki lobi«.
Na dveh
bregovih
v Sloveniji sta se po iz-
bruhu mlečne afere izobli-
kovala dva bregova - na eni
^^rani kmetje, ki so zanikali
Vsakršno krivdo, na drugi
strani veterinarji in inšpek-
torji. »Veterinarska stroka je
Ugotovila prisotnost kloram-
^enikola v mleku in poskr-
bela za izločitev omenjene-
ga živila. Strokovne naloge
in laboratorijske preiskave so
bile opravljene v skladu z me-
rih, ki veljajo v RS in EU. Gle-
de vzroka prisotnosti kloram-
fenikola v mleku lahko stro-
ka daje mnenje samo o sub-
stancah, ki so uradno regi-
strirane v RS za uporabo v
veterinarski medicini, o vseh
drugih vzrokih morajo dati
mnenje za to pristojni orga-
ni in ustanove,« zatrjuje pred-
sednik zbornice Viktor Što-
kojnik.
V zbornici opozarjajo, da
gre za nevzdržno stanje, saj
so pritisku izpostavljeni tisti,
ki so problem odkrili, in ne
tisti, ki so ga povzročili. »Čla-
nom zbornice se zdi nerazum-
ljivo, da je vlada takoj našla
nepovratna sredstva za povra-
čilo škode, ki je bila povzro-
čena zaradi oporečnega mle-
ka, hkrati pa ni sposobna za-
gotoviti finančnih sredstev za
poravnavo že zapadlih
obveznosti do
veteri-
narjev, ki moramo po zako-
nu opravljati nadzor in odre-
jeno delo. Država tako preko
finančnih inštrumentov slabi
učinkovitost dela veterinarske
stroke,« je prepričan Štokoj-
nik.
Marsikaj o veterinarjih pa
bi vedela povedati Vladimir
in Lojzka Tratnik iz Tirose-
ka, edina uradno ugotovlje-
na kršitelja na Celjskem. V
torek, torej dobra dva mese-
ca po izbruhu afere, so Trat-
nikovi prvič preko mozirske
zadruge oddali 248 litrov
mleka. Pri Tratnikovih so
opravili potrebne analize, la-
boratorij v Ljubljani je po-
kazal, da v mleku ni kloram-
fenikola. Da bodo
odkriti kršite-
lii lahko
spet oddajali mleko oziroma
da ga že oddajajo, se je v jav-
nosti govorilo že decembra.
Dogajanja je slikovito opisala
Lojzka Tratnik: »Z nami so
delali kot z metlo, nas za ne-
kaj časa postavili v kot, po-
tem pa spet začeli pometati.
Od kod novembra v našem
mleku kloramfenikol, seve-
da ne vem. Veliko pa pome-
ni opravičilo osebe v ljubljan-
skem laboratoriju, ki se je za
krivico, ki so jo morali sto-
riti, opravičila v imenu cele-
ga ko-	lektiva.« Do-
volj pomen-
ljivo?
Afera
na prevelikem
zvonu
Da je bila reakcija ob iz-
bruhu afere napačna, smo sli-
šali že večkrat. To potrjuje-
jo mnogi, ki se tako ali dru-
gače ukvarjajo z mlekom.
Pojavlja se vprašanje, kako
bodo v zadrugah nadzorova-
li kakovost mleka in drugih
izdelkov, če se je zadeva iz-
jalovila republiškim inšpek-
torjem? Ali še huje, glede na
razplet mlečne afere, ki si-
cer še ni zaključena, vpraša-
nje, aH bodo kmetje lahko
mleku dodajali, kar bodo ho-
teli?
»Najprej bi morali korekt-
no, strokovno in ažurno opra-
viti analize. Ko bi bila stvar
jasna in ko bi imeli pristojni
v rokah trdne dokaze, bi ver-
jetno lažje dokazali krivdo
neposredno vpletenim,« raz-
mišlja Ivan Acman iz mo-
zirske zadruge. »V zadrugah
opravljamo svoje delo v skla-
du z obstoječimi pravilniki.
Dejstvo je, da smo že pred
leti v mleku odkrili prepo-
vedane substance, vendar te-
ga nismo obešali na velik
zvon. Brez groženj smo naj-
prej sami odkrili kršitelje in
jih takoj primerno kaznova-
li.«
Pri mlečni aferi ostaja ne-
razčiščeno temeljno vpraša-
nje, kako je kloramfenikol
prišel v mleko. Da so prepo-
vedani antibiotik odkrili še
v novembrskih pošiljkah
mleka v prahu, je potrdil di-
rektor podjetja Frama iz Pre-
bolda Slavko Šteiner, ki pa
je hkrati zanikal, da bi zara-
di tega Ljubljanskim mlekar-
nam iz tujine vračali pošilj-
ke. »V bistvu je kloramfeni-
kola v mleku vedno manj -
sedaj lahko rečemo, da je mle-
ko čisto, nekje v februarju bo
zagotovo klinično čisto,« je
povedal Šteiner. Preboldsko
podjetje na evropske trge že
izvaža sir, medtem ko se bo-
do za kvote za izvoz mleka v
prahu dogovorili v aprilu. Tu-
di Šteiner zatrjuje, da Slove-
nija od afer nima nič, da pri
mleku ne bi smeli ustvariti
tako negativne publicitete ter
da bi morali prepovedani an-
tibiotik v mleku odkriti in
odpraviti po službeni dolž-
nosti.
Nespretno
reševanje
problema
Zaradi afere bodo največ-
jo škodo zagotovo utrpele
mlekarne. »V Mlekarni Celeia
v Arji vasi izvažamo samo po-
lovico količine, kot smo jo
izvažali na začetku lanskega
novembra, torej pred izbru-
hom mlečne afere,« pravi di-
rektor Marjan Jakob in mi-
mogrede omenja, da so sicer
trgi bivše Jugoslavije odprti,
vendar naši sosedje za sloven-
ske mlečne izdelke uvajajo
nove pogoje in analize, ki ni-
so primerljive s slovenskim
monitoringom. »Tudi zato
sem prepričan, da bo mora-
la država poskrbeti, da bo-
mo imeli izvozniki na tujih
trgih enake pogoje, kot tujci
pri nas. To bi bila recimo na-
loga katere od organizacij, ki
sedaj pospešeno pljuvajo po
slovenski predelovalni indu-
striji,« pravi Jakob.
Mlekarni Celeia v teh
dneh kmetje oddajo približ-
no 215 tisoč litrov mleka
dnevno, kar je toliko, kot
prejšnja leta v polni sezo-
ni. Toliko glede ugibanj, da
so mlečno afero sprožili za-
radi kvot v Evropski uniji.
Hkrati je direktor mlekar-
ne Marjan Jakob povedal, da
v njihovih izdelkih z vsemi
analizami niso odkrili niti
kloramfenikola niti drugih
substanc ter da se v mlekar-
ni na vse načine trudijo pre-
pričati potrošnike o neopo-
rečnosti izdelkov. »V seda-
njih razmerah bomo v mle-
karni zdržali še mesec ali
dva, potem pa bi se položaj
lahko zelo zapletel,« napo-
veduje Jakob in dodaja, da
si je Slovenija sama zakuhala
neprijeten položaj. »Proble-
ma so se lotili izjemno nes-
pretno na najnižji, amater-
ski ravni. Izjave, da kloram-
fenikol povzroča kostnega
raka, so razumljivo prepla-
šile slovensko javnost. Po-
trošniki imajo sedaj obču-
tek, da so kmetje ne vem
kakšni packi, sam pa menim,
da bi slovenski inšpektorji
zaprli tri četrtine evropskih
mlekarn. Slovenija namreč
ni tako bogata, da bi nekaj
delala zaradi lepšega. Gle-
de na obstoječe predpise sa-
mo pravim, da bi z bolj ra-
cionalnimi posegi lahko jed-
li bolj kakovostno hrano.«
URŠKA SELIŠNIK
Lojzka in Vladimir Tratnik iz Tiroseka z najmlajšima otrokoma. Od torka Tratnikovi normalno oddajajo mleko,
kako bodo ukrepali naprej, se še niso odločili.
OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d.
3000 Celje, Oblakova 30, tel.: 03/426 41 00
vabi k sodelovanju
1.	ZIDARJE
2.	TESARJE
3.	SLIKOPLESKARJE
Prijave pričakujemo v 8-ih dneh po objavi na zgoraj
navedenem naslovu.
Št. 7 - 16. januar 2003
8
GOSPODARSTVO
Razkrite plače in
posli z delnicami
Direktorske plače ne bodo več skrivnost - Palica za trgovanje z notranjimi informacijami
Letos so začela veljati no-
va pravila za sestavljanje
letnega poročila, zaradi ka-
terih tudi plače in drugi pre-
jemki direktorjev ne bodo
več skrivnost. Agencija za
trg vrednostnih papirjev pa
se je odločila, da bo stopila
na prste insajderjem, torej
članom uprav in nadzornih
svetov, ki morajo odslej o
nakupih in prodajah delnic
podjetij, ki jih vodijo, že na-
slednji dan po opravljeni
transakciji obvestiti agen-
cijo.
V skladu z zadnjo novelo
zakona o gospodarskih druž-
bah bodo morala podjetja po
novem v letnih poročilih ob-
vezno poročati tudi o skup-
nem znesku prejemkov za
člane uprave, člane nadzor-
nega sveta in drugih delav-
cev z individualno pogodbo,
za katero ne velja tarifni del
kolektivni pogodbe. Navede-
ni morajo biti vsi prejemki,
vključno s potnimi stroški,
vsemi oblikami nagrajevanja,
udeležbo pri dobičku in po-
dobno.
Podatki bodo že letos do-
stopni na spletnih straneh
agencije za javnopravne evi-
dence in storitve, »hecno« pri
tem pa je, da naj bi bila nova
razkritja uporabnikom na vo-
ljo brezplačno, podjetja pa
bodo za objavo letnih poro-
čil na spletu morala celo ne-
kaj plačati. Poleg prejemkov
menedžerjev bodo v letnih
poročilih tudi pojasnila k po-
datkom o povezanih podjet-
jih, o kapitalu in vrednost-
nih papirjih, o dolgoročnih
obveznostih, rezervacijah ter
posojilih zaposlenih v upra-
vi in v nadzornem svetu.
Takšno široko razkrivanje
podatkov ni nobena sloven-
ska posebnost. Gre prepro-
sto za usklajevanje z direkti-
vami Evropske unije, kjer o
tem, kaj vse bodo družbe še
morale poročati, pripravlja-
jo še ostrejše ukrepe. Sloven-
ska posebnost tudi ni bolj
zaostreno poročanje o borz-
nih poslih oseb, ki so jim do-
stopne notranje informacije
in s tem tudi možnost prega-
njanja domnevnih zlorab.
Lov na
čarovnice?
Nova pravila so med vo-
dilnimi menedžerji dvignila
kar nekaj prahu. Poglejmo,
kaj o njih menijo direktorji
nekaterih podjetij na Celj-
skem. Vprašanja smo sicer po-
slali v vsa podjetja, katerih
delnice kotirajo na ljubljan-
ski borzi.
Matjaž Pavčič, predsed-
nik uprave Klasja: »Ne gle-
de na zakonska določila, se
mi zdi povsem normalno, da
so lastniške strukture in nji-
hove spremembe povsem
transparentne vsem javno-
stim. Povsem normalno je,
da to velja tudi za člane uprav
in nadzornih svetov, ki raz-
polagajo tako z informacija-
mi kot tudi odgovornostmi
za podjetja, ki jih vodijo aU
nadzorujejo. Mislim pa, da
bo tudi v Sloveniji kmalu do-
zorel čas, ko bo dobro gos-
podarjenje in želja po ustvar-
janju novih vrednosti ter ple-
menitenje kapitala postala
osebnostna in družbena vred-
nota managerjev in da ne bo
več dolgo prevladovala zavist.
Če se internacionaliziramo na
vseh področjih, bo tudi na
tem lahko prišlo do spremem-
be sistema vrednot. S tega sta-
lišča vidim zakonska dolo-
čila o transparentnosti uprav-
ljanja z delniškim kapitalom
samo kot prispevek k proce-
su, ki motiviranost za dobro
delo in ustvarjanje rezulta-
tov izpostavlja kot vrednoto
vseh, ki želijo biti uspešni.
Sam in tudi člani manage-
menta nimamo delnic Klas-
ja. Odgovorne funkcije smo
prevzeli po zaključenem last-
ninskem preoblikovanju
družbe in potem, ko so borzne
aktivnosti z delnicami Klas-
ja, ki sicer kotirajo na ljub-
ljanski borzi, praktično usah-
nile.
Drago Polak, glavni di-
rektor Cetisa: »Nova pravi-
la ATVP so v redu in povsem
na mestu. Moti me način
uvedbe novih pravil, ki so
sprejeta nekako >ad hock< kot
reakcija na večji nakup ali
prodajo posameznikov v bliž-
nji preteklosti in posledično
je tu občutek lova na čarov-
nice. Obstaja nevarnost, da
bodo nova pravila poslabša-
la transparentnost podatkov,
kajti >potencialncx neetične in
nemoralne poteze posamez-
nikov se bodo gotovo izvaja-
le preko neformalno poveza-
nih fizičnih ali pravnih oseb.
Sem lastnik 77 delnic Ceti-
sa, skupaj z ožjimi družin-
skimi člani pa olaog 100. Gle-
de na trenutno dobro ceno
pa iz osebnih razlogov raz-
mišljam o prodaji.«
Anton Guzej, predsednik
uprave Avta Celje: »Osebno
sem proti razkrivanju podat-
kov o skupnih prejemkih čla-
nov uprav in nadzornih sve-
tov, saj javnost navadno ne
komentira dovolj korektno
prejemkov vodilnih. Dobri re-
zultati slovenskega gospo-
darstva so med drugim tudi
posledica dobrega dela slo-
venskih direktorjev in vodil-
nih ljudi v podjetjih. Mno-
gokrat so le-ti za svoje uspe-
šno, prizadevno in strokov-
no delo celo premalo nagra-
jeni oziroma stimulirani. Do-
brodošla bi bila tudi primer-
java s tujimi managerji. Ni-
mam nobene delnice Avta Ce-
lje, kar velja tudi za člane ko-
legija.«
Marjan Lorger, predsed-
nik uprave Cometa, »Nove
predpise bomo seveda spo-
štovali, vendar menimo, da
ne bodo bistveno pripomo-
gli k večji preglednosti po-
slovanja družb ah k odpravi
sedanjih anomalij na področ-
ju plač in izrabe notranjih in-
formacij. Višina plač uprave
v zasebnih družbah je stvar
dogovora med člani uprave
in predstavniki lastnikov in
naj bi bila odvisna predvsem
od uspešnosti uprav. Obsta-
ja pa bojazen, da bodo javne
objave vzpodbujale zgolj za-
vist in neproduktivne razpra-
ve, kakšnih drugih koristi pa
ne bo. Bolj razumljiv je nad-
zor nad plačami v podjetjih
v javni lasti, kjer dejansko ni
pravega lastnika. Podobno je
z objavljanjem podatkov o
lastniških deležih uprav in ni-
smo prepričani, da bo obve-
znost javnega objavljanja na-
kupa ali prodaje delnic od-
pravila nevarnosti izrabe no-
tranjih informacij. Že sedaj
je veljalo, da morajo člani
uprav in NS o takih transak-
cijah obvestiti ATVP. S tem
je bila dana možnost nadzo-
ra dogajanja. Javna objava
lahko v posameznih prime-
rih sproži tudi za družbo neu-
pravičeno negativne posledi-
ce. Če na primer član uprave
iz povsem osebnih razlogov
proda paket delnic, lahko ob-
java sproži ugibanja o teža-
vah v družbi, čeprav jih ni,
in s tem sproži padec vred-
nosti delnic. Comet ima trič-
lansko upravo, ki ima v lasti
skupaj 8,68 odstotka vseh del-
nic podjetja.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
NA
KRATKO
Cetis nad
pričakovanji
v Cetisu so lani po prvih
ocenah ustvarili 9,9 milijar-
de tolarjev prihodkov iz po-
slovanja, kar je za 40 odstot-i
kov več kot leta 2001, dobi-
ček pa je porasel na 200 mi-
lijonov tolarjev. Okrog 1,6
milijarde tolarjev prihodkov
so dosegli na tujih trgih. Le-
tošnji prihodki Cetisa bodo
predvidoma znašali 8 mili-
jard tolarjev, dobiček pa naj
bi se podvojil. Za naložbe bo-
do namenili več kot 800 mi-
lijonov tolarjev, predvsem v
robotizacijo in avtomatiza-
cijo proizvodnje.
Kovintrade z
več dobička
Celjski Kovintrade je leto
2002 sklenil z 12 milijarda-
mi tolarjev prihodkov, kar je
za petino več kot predlani.
Po prvih ocenah bo dobiček
večji za četrtino in bo znašal
80 milijonov tolarjev. Kovin-
trade bo letos še bolj okrepil
trgovsko mrežo v tujini, zla-
sti na Madžarskem in Polj-
skem ter v Jugoslaviji, Rusi-
ji in Ukrajini.
Stavba
Kovinotehne
na prodaj
Merkur naj bi še letos vse
službe iz nekdanje upravne
stavbe Kovinotehne na Ma-
riborski cesti v Celju prese-
lil na Hudinjo, kjer ima ve-
lik prodajni center. Kot je po-
vedal Rok Istenič, trenutno
pripravljajo šele projekte za
selitev, odločitve o tem, ali
bodo poslovne prostore na
Mariborski prodali ali oddali
v najem, pa še niso sprejeli.
Interesente pa že zbirajo.
ARKA d.o.o.
Hmeljarska 1, 3310 Žalec
Objavlja prosto delovno mesto
SISTEMSKEGA OPERATERJA
Od kandidata pričakujemo:
-	vsaj VI. stopnjo računalniške ali tehnične smeri
-	dobre organizacijske sposobnosti
-	poznavanje principa delovanja računalniških omrežij,
izkušnje z delom pri podatkovnih bazah, poznavanje
trgovinskega poslovanja.
Kandidate, ki jih zanima zaposlitev v hitro rastočem trgovskem
podjetju ter samostojno delo v stimulativnem okolju vabimo, da
pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8
dni od objave na naslov ARKA d.o.o., Hmeljarska 1, 3310
Žalec.
Direktor Fischer
zavaja Javnost
Sindikat Libele Maxima očita direktorju hudo kršenje
kolektivne pogodbe in nepoznavanje novega zakona o
delovnih razmerjih
Delavci celjske Libele Ma-
xime so se pritožili na skle-
pe o čakanju na delo, ki so
jih po pošti dobili 3. januarja
letos. Kot so ugotovili prav-
niki, so sklepi nezakoniti.
Čeprav so bili napisani 23.
decembra lani, so jih delav-
ci prejeli takrat, ko je že za-
čel veljati novi zakon o de-
lovnih razmerjih, ki zača-
snega čakanja na delo ne
dovoljuje več.
Zaposleni zato zahtevajo
razveljavitev sklepov, delo-
dajalca, to je direktorja Ja-
neza Fischerja pa opozarja-
jo, oziroma poučujejo, da
mora za ureditev njihovega
statusa uporabiti druge prav-
ne institute. Do zakonite ure-
ditve razmer pa jim je dol-
žan dati enako plačo kot če
bi delali in ne le 70-odstot-
no, kar je doslej veljalo za
primer čakanja na delo.
V začetku tedna se je s po-
sebno izjavo za javnost ogla-
sil tudi predsednik sindika-
ta v Libeli Maxima Marjan
Biderman, ki opozarja, da so
možnosti, da bi v podjetju po-
novno začeli delati, vsak dan
manjše. Biderman tudi zavra-
ča namige direktorja Fischer-
ja v nekaterih medijih, da so
za slabo stanje v Maximi krivi
delavci, ker niso dosegali
norm, ker so stavkali in ker
so o svojih težavah obvešča-
li javnost. »Libela Maxima je
že januarja lani imela tako
hude likvidnostne težave, da
je morala večino proizvod-
nih delavcev poslati na pri-
silni dopust in čakanje, pla-
če pa so ves čas prihajale z
veliko zamudo. Denar smo
dobivali kar na roke, prispev-
kov in davkov pa nam niso
poravnavali. Zaradi hudih kr-
šitev panožne kolektivne po-
godbe smo stavkali, vse pa
smo delali v skladu z zako-
ni. Čudne poslovne poteze so
tiste, ki so omrtvičile proi-
zvodnjo,« pojasnjuje Bider-
man in dodaja, da je direk-
torjevo podtikanje o škodi,
ki naj bi jo naredili delavci,
cinično. Še zlasti zaradi vseh
kršitev, ki so jih bili deležni
zaposleni.
Marjan Biderman je pre-
pričan, da je ključni razlog
za propad Libele Maxime po-
manjkanje denarja. »Vse os-
talo je zavajanje javnosti in
slepilni manever pri preno-
su dejavnosti na vzporedno
družbo Fiš.«
JANJA INTIHAR
Št. 8 - 16. januar 2003
GOSPODARSTVO
9
SIP prodal obe hčeri
SIP Sico v rokah vodilnih menedžerjev, SIP Mobil zdaj hčerinsko podjetje celjske Emo Orodjarne
Sempetrsko podjetje SIP
Strojna oprema je prodalo
obe svoji hčerinski družbi.
Sip Sico, ki je eden največ-
jih ponudnikov za laserski
razrez pri nas in ima med
55 zaposlenimi skoraj po-
lovico invalidov, je kupila
skupina petih vodilnih me-
nedžerjev, orodjarno Sip
Mobil pa je kupilo celjsko
podjetje Emo Orodjarna. Ne
v Šempetru ne v Celju vred-
nosti prodaje oziroma na-
kupa ne želijo razkriti, češ
da gre za poslovno skriv-
nost.
Direktor Sipa Bojan Voh
je povedal, da jih je pri pro-
daji hčerinskih družb, ki sta
bili v njihovi 100-odstotni la-
sti, na matično podjetje pa
sta bili vezani le s 25 odstot-
ki proizvodnje, vodila pred-
vsem želja, da bi se odslej uk-
varjali samo še s svojo osnov-
no dejavnostjo, to je s proi-
zvodnjo kmetijske mehani-
zacije in strojev. Seveda si bo-
do s kupnino izboljšali tudi
finančno sliko podjetja, ki
zadnja leta ni bila najlepša,
z naložbami, za katere name-
ravajo porabiti del denarja,
pa vplivali na izboljšanje po-
slovanja tudi na daljši rok.
Pripravljajo se namreč na us-
tanovitev dveh mešanih pod-
jetij - v Srbiji in v Romuniji,
s čimer bodo pridobili ugod-
nosti, ki izhajajo iz statusa
domačega proizvajalca.
V Sipu so po Vohovih be-
sedah lani poslovali bolje kot
leta 2001, ko so imeli za okrog
47 milijonov tolarjev izgu-
be. Prihodke od prodaje so
povečali za dobro četrtino,
poslovni izid pa bo spet po-
zitiven. Letos pričakujejo, da
bo rast prodaje spet dvošte-
vilčna, delež izvoza v celot-
ni prodaji pa naj bi se pove-
čal na 80 do 85 odstotkov.
Njihova glavna izvozna trga
ostajata še naprej Nemčija in
Hrvaška, izvažajo pa tudi v
Avstrijo, Italijo, na Švedsko,
v Švico, Srbijo in Bosno. Pod-
jetje načrtuje, da bi na zahod-
nih trgih doseglo od tri- do
petodstotni tržni delež, na
vzhodnih trgih pa postalo ozi-
roma ostalo vodilni proda-
jalec v svoji branži. Vzhod
bi obvladovali z lastnimi pod-
jetji, zahodno Evropo pa v
povezavah z večjimi proizva-
jalci kmetijske mehanizaci-
je. V Nemčiji so se že pove-
zali s koncernom Krone, ki
je drugi največji evropski
proizvajalec kmetijskih stro-
jev. V okviru nemškega kon-
cema se bodo specializirali
zlasti za razvoj in izdelova-
nje manjših in srednje veli-
kih strojev za spravilo travin.
Kot pravi Voh, so se z Nemci
odločili zgolj za dolgoročno
poslovno sodelovanje in se,
vsaj za sedaj, ne nameravajo
kapitalsko povezovati.
Nakup Sip
Mobila ni
zadnji
v Emo Orodjarni so z na-
kupom Sip Mobila zelo za-
dovoljni. S podjetjem so
prevzeli tudi 49 ljudi. Preo-
stalih dvajset - v Sip Mobilu
je bilo namreč blizu 70 za-
poslenih - je prevzela matič-
na družba Sip. Direktor Emo
Orodjarne mag. Stanko Ste-
pišnik pojasnjuje, da so se
za nakup odločili preprosto
zato, ker imajo toliko naro-
čil, da jim že zmanjkuje
zmogljivosti. Celjska orod-
jarna, ki je v celoti tržno us-
merjena, namreč zelo dobro
sodeluje z vsemi večjimi
proizvajalci avtomobilov v
Evropi, kamor izvozi več kot
95 odstotkov proizvodnje. La-
ni so v primerjavi z letom
2001, ko so ustvarili 1,3 mi-
lijarde tolarjev prihodkov od
prodaje, zrasli še za 25 od-
stotkov in na novo zaposlili
23 ljudi. Začeli so tudi z ob-
sežno, več kot milijardo to-
larjev vredno naložbo v no-
vo tehnološko opremo in do-
datne proizvodne prostore.
. Šempetrsko podjetje pa bo,
kot vse kaže, najbrž le prvo
v nizu podobnih nakupov na
območju Savinjske regije,
kjer deluje precejšnje števi-
lo manjših, a dokaj dobrih
orodjarn. Mag. Stepišnik na-
črtov v zvezi s širitvijo ne že-
li razkriti. Tudi o ceni, ki so
jo plačali za Sip Mobil, ne
želi govoriti. Pravi pa, da bo-
do v orodjarno v Šempetru,
ki bo delovala kot samostoj-
no podjetje z lastnim progra-
mom, morali še veliko vlo-
žiti. v Celju jim bodo sicer
pomagali z izkušnjami, teh-
nološko usposobljenostjo in
s prodajno službo, vendar bo
treba posodobiti proizvodnjo
in s pridobitvijo certifikatov
kakovosti dvigniti ugled pod-
jetja. »Predvsem pa bo treba
veliko vložiti v ljudi,« še do-
daja mag. Stepišnik.
V Sip Mobilu, ki je doslej
izven države prodal nekaj
manj kot četrtino proizvod-
nje, so lani poslovali nekoli-
ko slabše kot leta 2001, ko
so imeli blizu 658 milijonov
tolarjev prihodkov iz poslo-
vanja. Leta 1999 je namreč
podjetje doseglo izjemno ve-
liko rast, ki pa so jo uspeli
ohraniti le predlani. Lani so
se nekoliko upehali, za letos
pa pričakujejo ponovno rast
in boljši poslovni izid od po-
zitivne ničle.
Sto tisočakov
popotnice
Tako kot v Sip Mobilu tu-
di v Sip Sicu zaradi menjave
lastnikov nihče od zaposle-
nih ne bo ostal na cesti. Sku-
pina petih menedžerjev, na
čelu z direktorjem Marja-
nom Volpetom, se je za na-
kup podjetja, h kateremu so
povabili tudi ostale zaposle-
ne, a se nihče od njih za to ni
odločil, pogajala več kot eno
leto. »Cena je bila sicer viso-
ka, vendar smo prepričani,
da je lahko Sip Sico še uspe-
šnejši kot je bil doslej. V mi-
nulih letih je dosegel izjem-
no rast. Ob ustanovitvi je do-
bil le pet starih strojev in sto
tisočakov popotnice, danes
pa je med največjimi ponud-
niki za laserski razrez v dr-
žavi,« pojasnjuje Marjan Vol-
pe. Letos bodo v Sip Sicu spet
veliko vlagali v nove tehno-
logije, saj želijo obdržati vo-
dilno vlogo doma in se uve-
ljaviti tudi na tujih trgih. La-
ni jim je uspelo prodreti v
Avstrijo, poslovno sodelova-
nje pa krepijo tudi na nemš-
kem in hrvaškem trgu.
JANJA INTIHAR
Direktor Sipa Bojan Voh napove-
duje ustanavljanje mešanih pod-
jetij v JV Evropi.
Mag. Stanko Stepišnik, direktor
Emo Orodjarne: »V Sip Mobilu bo-
mo vlagali predvsem v ljudi.«
V Sip Sicu, ki je nastal pravzaprav iz nič, imajo zadnja leta zelo
stabilno rast.
V Sip Mobilu nam lanskih poslovnih rezultatov niso razkrili. Povedali
so le, da so nekoliko slabši od predlanskih in da bo poslovni izid na
pozitivni ničli.
Tretji poskus
za Kors
čeprav je od uvedbe ste-
čaja v slatinskem Korsu
preteklo že skoraj deset me-
secev, stečajnemu upravi-
telju Tomažu Kosu še ved-
no ni uspelo prodati premo-
ženja tega podjetja.
Tovarniški kompleks, trgo-
vino in stroje, ki so bili oce-
njeni na nekaj manj kot 300
niilijonov tolarjev, je stečaj-
ni upravitelj najprej posku-
šal prodati na dražbi in nato
Še z javnim zbiranjem po-
nudb, vendar obakrat ni na-
šel primernega kupca. Minu-
li teden je objavil še eno zbi-
ranje ponudb, ceno pa je zni-
žal še za petino, tako da je
od izklicne nižja zdaj že za
35 odstotkov.
Tovarniški kompleks, stro-
je in opremo ter blagovno
znamko Kors, ki jih bo po-
skušal prodati v celoti, tokrat
ponuja za 157 milijonov to-
larjev, cena za objekt s trgo-
vino, ki je v neposredni bli-
žini tovarne, pa znaša 35 mi-
lijonov tolarjev. Kot pravi
Kos, je tudi tokrat bolj malo
možnosti, da bo premoženje
Korsa končno prodano. Za-
radi krize v tekstilni industriji
kupcev v tej dejavnosti sko-
rajda ni, ostalim pa se naj-
brž tudi znižana cena še ved-
no zdi previsoka in čakajo na
dodatne »popuste«.
Zaradi vse nižje cene za to-
varniški kompleks bodo de-
lavci dobili še manj kot je bilo
sprva predvideno. Priznanih
so imeli za 320 milijonov to-
larjev terjatev, vendar je bi-
lo še pred prodajo rečeno, da
bodo dobili le dve tretjini te
vsote, saj bo treba ločitveno
upnico Banko Celje, ki je pri-
javila za okrog 100 milijo-
nov tolarjev terjatev, popla-
čati v celoti. Nekdanji Kor-
sovi delavci lahko zdaj v naj-
boljšem primeru upajo, da
bodo dobili vsaj slabo polo-
vico denarja, ki jim ga je ob
stečaju dolgovalo podjetje.
JI
Ostalo je pri
grožnji s stavico
61 delavk, pretežno šivilj, zaposlenih v podjetju Ko-
njiška konfekcija, je prejšnji teden zagrozilo s stav-
ko, vendar dela zaenkrat še niso prekinile.
Zahtevale so, da jih do konca prejšnjega tedna obišče
predstavnik nemškega večinskega lastnika Leder Walter
Michael Griem, ki je formalno tudi direktor podjetja.
Griem obiska sicer ni zavrnil, vendar ga je napovedal za
kasneje, ko se bodo izboljšale razmere na cesti. Delavke
bi od njega rade izvedele predvsem resnico o poslovanju
in nadaljnji usodi podjetja, saj očitno zadnje mesece de-
lajo z izgubo, zaradi katere tudi močno zamujajo izpla-
čila plač. Čeprav še vedno niso dobile novembrskih plač,
do konca tedna pa bi morale dobiti že decembrske, so
prejšnji teden vendarle dobile vsaj povrnjene stroške za
pot na delo ter za malico.
Dogajanje v Konjiški konfekciji se bo predvidoma raz-
pletlo do konca tedna, delavke pa skupaj s predsednico
sindikata Neodvisnost v podjetju Karolino Esih zaenkrat
ne želijo prilivati olja na ogenj. Po informacijah, s kate-
rimi razpolaga konjiški župan Janez Jazbec, Konjiški kon-
fekciji ne grozi stečaj.	MBP
657
Nova dvorana za
300 milijonov
Družba Celjski sejem bo
kmalu začela graditi novo
sejemsko dvorano, ki bo ve-
lika 3.500 kvadratnih me-
trov in bo namenjena raz-
ličnim prireditvam. Dvora-
na bo stala na lokaciji, kjer
sta decembra lani pogorela
dva lesena gostinska objek-
ta. Vrednost naložbe naj ne
bi presegala 300 milijonov
tolarjev, želijo pa pritegni-
ti tudi tuji kapital.
Kot je povedalo vodstvo
podjetja, lahko namreč za
gradnjo nove dvorane zago-
tovijo največ petino potreb-
nega denarja, saj si novih za-
dolžitev ne morejo privoš-
čiti. Za halo L so dolžni še
690 milijonov tolarjev, me-
sečne obveznosti za posoji-
lo, ki je v celoti znašalo 1,2
milijarde tolarjev, pa je 20
milijonov tolarjev. Glavni-
co za posojilo odplačujejo
septembra in takrat znašajo
obveznosti skoraj 100 mili-
jonov tolarjev.
Lani je Celjski sejem, kjer
je še vedno največja, 39-od-
stotna lastnica celjska obči-
na, 22-odstotni delež pa ima
Javna razsvetljava, ustvaril
712 milijonov tolarjev pri-
hodkov. To je za štiri odstot-
ke manj kot predlani. Dobi-
ček družbe je 2002 narasel
na 28 milijonov tolarjev. Za
letos napovedujejo štiriod-
stotno rast prihodkov, dobi-
ček naj bi ostal na lanski rav-
ni. V letu 2002 je Celjski se-
jem pripravil 12 sejmov, ki
so v Celje privabili pol mili-
jona obiskovalcev.	JI
Celjski sejem za letos na-
poveduje 13 sejemskih pri-
reditev. Nova bosta sejem Gra-
fika, ki bo aprila, oktobra pa
naj bi z ministrstvom za
obrambo pripravili še sejem
Zaščita, ki je doslej potekal
v Kranju. Zaradi bienalno-
sti prireditve letos ne bo Sej-
ma avto in vzdrževanje.
Št. 9 - 16. januar 2003
10
REPORTAŽA
Klopotec so ustavili
Težko pričakovani strupeni mraz na Pečici - Jate ptic proti Prešernu
Zadnji ponedeljek je bil
tako mrzel, da se ga bomo
spominjali še leta. Pri Zo-
rinovih, kjer so imeli zim-
sko trgatev, so povabili pet-
najst trgačev, ki so imeli za-
radi strupenega mraza kar
nekaj pomislekov.
Anica in Valter Zorin iz
Lovnika, ki imata vinograde
v dveh vinorodnih okoliših
ter v treh občinah, sta stru-
peni mraz težko pričakala.
Za zimske trgatve sta namreč
prihranila približno tisoč pol-
nih trsov. Po hišni tradiciji
bi jih morali nekaj obrati na
sveti večer ob baklah ter na-
to še na božični dan. Takšni
trgatvi so pripravili že šest-
krat, za zadnje praznike pa
je bilo vreme bistveno pre-
toplo.
Na vinogradniško-izletniš-
ki kmetiji obirajo grozdje še
na Prešernov dan, slovenski
kulturni praznik, ko praznuje
gospodar rojstni dan. Vendar
letos prešerne Prešernove tr-
gatve ne bo. Pri Zorinovih so
namreč v ponedeljek ustavi-
li klopotce, ki so bolj ali manj
uspešno preganjali ptičje ja-
te. Te so se v zadnjem času
začele zaletavati v slastni pri-
delek, na tleh je bilo vse več
suhega grozdja, čeprav so bili
trsi zavarovani z mrežami.
Danes mora biti trgatev, so
se odločili v ponedeljek, saj
so vremenarji že za nasled-
nji dan napovedali otoplitev.
Tako je pod trgači, ki so se
zbrali med trsi laškega in ren-
skega rizlinga, škripal sneg
kot za stavo, na strmini med
vinogradi Pečice pa je seve-
da tudi drselo. Trgači iz oko-
liških krajev so povedali, da
jih niti ne zebe. Mraz so pre-
ganjali tudi s poživilom iz
grozdja ter med raztegova-
njem harmonike, za kar je
poskrbel po vsej Sloveniji
znani glasbenik Franc Les-
jak. Prvi mož ansambla Fran-
ca Lesjaka iz Rogaške Slati-
ne oziroma iz bližnje Kostriv-
nice.
Med trgatvijo, ki je bila na
meji med občinama Šmarje
pri Jelšah in Rogaška Slati-
na, smo se razgledali tudi po
slikoviti pokrajini. Velikan
Boč je bil kot na dlani, ves v
zimski pravljici, v daljavi
se je videlo vse do Sotle ter
na griče Hrvaškega Zagor-
ja. Levo, v bližnji vasici pod
Bočem, je dom prvega mo-
ža slovenskega kmetijskega
ministrstva, ki kroji tudi
usodo vinogradnikov, desno
živijo Lemberžani, ki naj bi
bili nekoč bika v »turn« vle-
kli...
To je zanimiva pokrajina,
kjer so Zorinovi izkoristili
možnosti za izletniški kmeč-
ki turizem. Med dveurno tr-
gatvijo v snegu in ledu so na-
brali toliko grozdja, da je iz
stiskalnice priteklo po prib-
ližno osemdeset litrov izjem-
nega grozdnega soka, dveh
različnih sort. Gostega soka,
ki bo počasi vrel od dva do
tri mesece. Vse do vina, ki se
ga ne bi branili niti v nebe-
sih. Ki se ga pije po kaplji-
cah...
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Med zadnjo trgatvijo lanskega pridelka oziroma prvo letošnjo. Za zimske trgatve vladajo letos posebne razmere. Tudi v Zorinovih vinogradih na Pečici pri Sladki Gori.
Vinogradnik Valter Zorin mlajši. Iz grozdja, ki spominja na rozine, bo
nastalo po približno osemdeset litrov ledenega vina, laškega in renskega
rizlinga.
Trgatev v snegu in ledu, ko je po strminah vinogradov na Pečici hudo
drselo. Mraz so preganjali s poživilom Iz grozdja ter s harmoniko Franca
Lesjaka, po vsej Sloveniji znanega glasbenika.
Št. 10 - 16. januar 2003
REPORTAŽA
11
Zdravnik
na prvi
bojni črti
Mag. Igor Jeremič je edini nevrokirurg v celjski bolnišnici - Za tretjino
manj snu-ti po poškodbah glave
»Nikoli se ne smeš prepustiti
čustvom. Boriš se proti poškod-
bi, proti času, proti poškodovan-
čevim znanim in neznanim bo-
leznim, proti zapletom, proti
okužbi... Vse je proti tebi. Kot da
si na fronti in se moraš ubraniti
napada z več strani hkrati,« sli-
kovito opiše soočenje zdravnika
s hudo poškodovanim bolnikom
mag. Igor Jeremič, dr, med., ne-
vrokirurg v celjski bolnišnici.
Opis velja za vse zdravnike, ki
delajo v urgentnem centru, za ki-
rurge travmatološkega oddelka in
nevrokirurga, od katerega je odvi-
sno preživetje ljudi, ki so si hudo
poškodovah glavo, še toliko bolj.
Posegi na možganih ne dopuščajo
napak. »Urgenca je kot strašen so-
vražnik. V skopih nekaj minutah
se moraš odločiti v borbi za preži-
vetje poškodovanca. Le malo poti
je: urgentna obdelava, operacijska
dvorana, enota intenzivne terapije
- ali tisto najhujše, ko so poškodbe
tako težke, da kljub prizadevanjem
ni pomoči. Le redko je odprta še
ena pot, dolgotrajne preiskave in
konzervativno zdravljenje. Ukrepa-
nje v urgentni situaciji je največji
preizkus znanja in sposobnosti
zdravnika.«
Dragocene
minute
Mag. Jeremič opravi letno prib-
ližno sto velikih operacij na mož-
ganih. Od leta 1996, ko je prišel v
Celje, se je smrtnost bolnikov s poš-
kodbami glave po statističnih po-
datkih zmanjšala za 38 odstotkov -
zaradi njegove izkušenosti, pa tu-
di stalne dosegljivosti. Pri teh poš-
kodbah je namreč čas še kako dra-
gocen, prevoz v Ljubljano ali Ma-
ribor pa je lahko že usoden.
Največ ljudi si poškoduje glavo
v prometnih nesrečah, pri padcih
z višine, pri delu, med pretepi, ko
jo skupijo tudi s kamnom ali kla-
divom po glavi, otroci se poškodu-
jejo pri igri, pogosto pri vožnji s
kolesi. Neredko botruje poškodbi
alkohol, vsako leto pa pripeljejo
kar nekaj ljudi, ki so se ustrelili v
glavo (od leta 1996 so zabeležili že
16 primerov strela v glavno s pišto-
lo za omamljanje živine).
Ko se dobro
konča
Za zdravnika ni bolj ali manj po-
membnih primerov, so pa med nji-
mi takšni, ki zapustijo neizbrisne
sledi. Kot na primer otrok, ki je
padel na glavo v silos z višine 12
metrov. Ali punčka, ki je padla ma-
teri iz avtomobila med vožnjo s hi-
trostjo 40 kilometrov na uro. Ali
mladenka, ustreljena v glavo, ki po
uspešni operaciji in rehabilitaciji
normalno študira. Ali 40-letni moš-
ki, ki je padel po nerazsvetljenih
stopnicah: »Pripeljali so ga ob 4.
uri. Poškodbe možgan so bile zelo
hude, bil je v globoki komi. Pokli-
cali so me domov. Ob 4.30 se je
pričela 5 ur trajajoča operacija. Poš-
kodovanec je bil še mesec in pol v
nezavesti, potem se je zbudil in se
začel postopoma popravljati. S po-
močjo prizadevnosti zdravnikov in
fizioterapevtov Oddelka za fizikalno
medicino in rehabilitacijo, ki od-
ločno vpliva na okrevanje poško-
dovancev, si je toliko opomogel,
da je lahko že bral časopise, se sa-
mostojno hranil... Pred nekaj dne-
vi je v spremstvu žene odšel na Za-
vod za rehabilitacijo invalidov,«
opisuje mag. Jeremič enega izmed
zadnjih uspešnih primerov okreva-
nja po izredno hudi poškodbi. O
samem posegu še pojasni, da so poš-
kodovancu med operacijo vgradili
sistem za merjenje znotrajlobanj-
skega tlaka in za drenažo tekočine
iz možganskih prekatov, s pomoč-
jo katere se edino uspešno zmanj-
ša pritisk. Visok pritisk je namreč
praviloma usoden. Upa, da bodo
kmalu lahko sledili tudi življenj-
sko važne biokemične parametre
v možganskem tkivu: »Bistveno vlo-
go igra denar in tehnologija. Od te-
ga so odvisna življenja.«
Odlična ceijsica
urgenca
»Bil sem že marsikje, a nikjer za
hudo poškodovane bolnike ne po-
skrbijo tako hitro kot v Celju. Niti
ena resna urgenca še ni čakala!« za-
gotavlja mag. Jeremič. Glede na to,
da je kot nevrokirurg delal v Beo-
gradu, v Libiji in po Evropi, mu gre
verjeti. »Tako dobrega kolektiva,
kot je na Travmatološkem oddel-
ku celjske bolnišnice, zlepa ne naj-
deš. Temelj je medsebojno razu-
mevanje, strokovno sodelovanje in
timsko delo, brez katerega delo ne
more biti dobro opravljeno,« pra-
vi.
Pri poškodbah to gotovo drži, saj
je izoliranih poškodb glave le 40
odstotkov, pa še pri teh »moraš zdra-
viti celega človeka.« Medsebojno
dopolnjevanje zdravnikov je tako
nuja. »Osebno in profesionalno sem
izredno zadovoljen,« pravi mag. Je-
remič in dodaja, da je tudi to tisto,
zaradi česar je v Celju tako zado-
voljen.
Čeprav je pogosto preobreme-
njen, čeprav ne more nikoli izklo-
piti svojega poklica, ker je pač ved-
no na voljo - v bolnišnici ali doma.
»Tako smo se dogovorili. Včasih je
lažje, včasih težje. Zapomnil sem
si, da so me novembra leta 1997
kar 21-krat poklicali od doma. Ved-
no moram biti povsem pripravljen
na operacijo. Ne glede na dan ali
noč.« Vsi, ki delajo v urgenci, se
nenehno borijo proti bioritmu.
Možgani pa so izjemno občutljivo
tkivo. Delo je zahtevno, dolgotraj-
no in terja veliko potrpežljivosti.
In seveda dobro psihofizično kon-
dicijo. V vsakem času. »Ampak to
delo sem si izbral že pred več kot
20. leti in ga imam rad. Tudi če
sem na oddelku cele dneve, ker se
lahko stanje pri bolnikih izredno
hitro spremeni in je potreben sta-
len nadzor. Tudi če me še toliko-
krat pokličejo od doma. Ko se ti že
zdi, da si izčrpal vso svojo energi-
jo, ti da uspeh novo. Ko postaviš
nekoga na noge, je ves trud popla-
čan - pa čeprav je treba na to po
poškodbah glave čakati 2 do 3 me-
sece in več,« pravi mag. Jeremič.
Zdravniicova
pritožna icnjiga
Dogajanja v celjski bolnišnici v
zadnjih mesecih so tudi po oceni
mag. Jeremiča vplivala na odnos
pacient - zdravnik. Knjiga pritožb
(in pohval) se polni. Bi pa lahko
pritožno knjigo spisali tudi zdrav-
niki. Na urgenci jih najbolj moti,
kadar prihajajo k njim ljudje brez
prave potrebe. »Od 7. do 19. ure
pregleda zdravnik v urgentni am-
bulanti blizu 100 pacientov. To je
veliko, pravzaprav preveč za ene-
ga kirurga. Pri vzdrževanju visoke
koncentracije se izčrpaš. Žal pre-
več energije izgubljamo po nepo-
trebnem, saj bi približno tretjim
vseh, ki pridejo na urgenco, lahko
pomagali že v osnovni zdravstveni
službi, ali pa pomoči specialista
sploh ne potrebujejo.«
Alkohol je povzročitelj števil-
nih nesreč, s katerimi se spopa-
dajo v urgenci. Pri poškodbah gla-
ve predstavlja še dodatno tvega-
nje: »Tudi manjše poškodbe so za-
radi sprememb v možganih, ki jih
je povzročil alkohol, smrtno ne-
varne,« opozarja mag. Igor Jere-
mič.
Nepotrebno obremenjevanje ur-
gence (zdravnik iz Anglije, prija-
telj mag. Jeremiča, ki je z njim obi-
skal tudi celjsko urgenco, se je za-
radi takšne množice pacientov po-
šalil, da izgleda, kot da živi v Slo-
veniji najmanj 10 milijonov prebi-
valcev) najbolj škoduje ljudem, ki
pomoč resnično potrebujejo. Po-
daljšuje se čakanje, slaba volja...
Ni čudno, da zdravniku prekipi,
če pride v ambulanto za nujne pri-
mere »poškodovanka«, ki se ji je v
prodajalni na roko skotalila lube-
nica in je bila po kompletni obdela-
vi užaljena, ker ji »nočejo« poma-
gati. Ali možak, ki zahteva slikanje
hrbtenice »od tega do tega vreten-
ca« in potem v pritožni knjigi na dveh
straneh strese svojo jezo na zdrav-
nika, ki ga ni (kot nujen primer)
poslal na rentgen. Pa mu je sam po-
vedal, da ga boli že leta dolgo...
Takšni smo ljudje. Zdravniki pa,
ki so povezani z najhujšimi trenut-
ki v življenj posameznika, včasih
to kar težko sprejmejo. Zato, ker
so tudi sami le ljudje. Z omejeno
energijo, ki jo želijo kar najbolj ko-
ristno uporabiti.
MILENA B. POKLIČ
Mag. Igor Jeremič je rojen Koprčan, kije večino mladosti preživel v Srbiji. V Beogradu
je doštudiral medicino, specializiral nevrokirurgijo in magistriral. V Celje je prišel z
bogatimi Izkušnjami iz nevrokirurške urgence, ki jih je pridobil tudi drugod po svetu.
»V celjski bolnišnici lahko svoje delo dobro opravljam, ker pri njem sodelujem z odličnimi sodelavci, ker imamo na voljo sodobno
opremo, odličen monitoring in anestezijo.«
Št. 11 - 16. januar 2003
12
Dobro naoljen
glasovalni stroj
Pozicija na prvem zasedanju mestnega sveta v Celju »povozila« vse predloge
opozicije
Prvo redno zasedanje no-
vega celjskega mestnega
sveta, namenjeno predvsem
imenovanju podžupanov
ter predsednikov in članov
komisij in odborov mestne-
ga sveta, je minilo v previd-
nem otipavanju in že tudi
prvih merjenjih moči med
pozicijo in opozicijo. Ta so
pokazala, da sta LDS kot
najmočnejša mestna stran-
ka in DeSUS globoko v opo-
ziciji. Vsi ostali svetniki iz
vseh ostalih strank in list
so delovali kot imenitno ug-
lašen in dobro naoljen gla-
sovalni stroj.
To potrjuje tezo, da so ob
SDS in ZLSD, ki sta z župa-
novo SLS uradno sklenila
koalicijo, na isti strani tudi
svetniki in svetnice ostalih
strank in številnih list, ki so
se na tak način izkazale za
nekakšne by-pass satelite
etabliranih mestnih strank.
Borut Alujevič se je že ob
uvodni razpravi o predlogu
za podžupane vprašal, ali gre
za strokovno ali politično
imenovanje, ki ga razume
kot poplačilo za sklenjene
predvolilne in povolilne koa-
licije. Če gre za slednje, ime-
novanja ne bodo v korist me-
sta, je menil in hkrati prote-
stiral, ker v predlogih ni za-
pisano, katera področja de-
la bodo vodili novi podžu-
pani. Ko je župan Šrot jasno
povedal, da gre za politična
imenovanja, so svetniki z gla-
sovanjem prvič pokazali na
nemoč dvanajstih glasov, ko-
likor jih skupaj premoreta
LDS in DeSUS. Tako so bili
za podžupane v tem manda-
tu imenovani Franc Filipčič
(SDS), Stane Rozman
(ZLSD) in Marko Zidanšek
(SLS). Slednji bo župana na-
domestil tudi v primeru pred-
časnega konca mandata do
pravnomočne izvolitve nove-
ga.
Svetniki so soglasno
sprejeli pobudo svetnika Ja-
neza Lampreta in družini
preminulega Jožeta Pučni-
ka poslali sožalno brzojav-
ko.
Največ razprave je bilo pri
imenovanju predsednikov in
članov občinskih komisij in
odborov. Občinski KVIAZ, ki
ga vodi Miro Trbovc, je si-
cer skušal predlog čim bolj
uravnotežiti in v delo vklju-
čiti prav vse svetnike. To pa
LDS ni zadovoljilo, saj so za
tri komisije pripravili nado-
mesten predlog, kar pa so svet-
niki zavrnili. Tako je obve-
ljalo, da bo odbor za finance
vodil Stanko Esih, odbor za
družbene dejavnosti Tina
Gril, odbor za okolje in pro-
stor Stanislav Hren, odbor
za gospodarstvo Janja Ro-
mih, statutarno komisijo Bo-
rut Alujevič, odbor za med-
narodne odnose Štefan Jug,
komisijo za vloge in pritož-
be Emil Kolenc, komisijo za
preimenovanje ulic Urban
Majcen, komisijo za kme-
tijstvo Harald Flis in tehar-
sko komisijo Janez Lampret.
Svetniki so ob koncu seje
potrdili še sklep o financira-
nju strank in svetnikov, s ka-
terim bodo stranke dobile po
90 tolarjev na volivca, kar bo
proračun stalo 1,8 milijona
tolarjev mesečno.
BRST
Celjski podžupani so (z leve) Stane Rozman, Marko Zidanšek in Franc Filipčič.
S soljo nad led
V Celju občanom razdelili že čez 12
ton soli za posipanje pločnikov
V Mestni občini Celje je
približno sto kilometrov
pločnikov oziroma javnih
pešpoti. Ker je novembra us-
tavno sodišče razveljavilo
nekatere člene občinskega
odloka o izvajanju zimske
službe na javnih površinah,
je sedaj za čiščenje vseh poti
pristojna mestna občina, ki
pa zato nima ne denarja in
ne ljudi.
Občina je sicer že doslej
zagotavljala čiščenje tretjine
javnih poti, predvsem do ob-
jektov kot so železnica, av-
tobusna postaja, ožje središ-
če mesta, bolnišnica, šole in
zdravstveni dom, za čiščenje
ostalih poti pa so morali po-
skrbeti lastniki objektov ozi-
roma zemljišč ob teh poteh.
Po zadnjem sneženju so se
v Mestni občini Celje odlo-
čili, da lastnikom objektov
ob javnih površinah zagoto-
vijo vsaj brezplačno sol za po-
sipanje. Lastniki objektov ob
javnih površinah lahko s po-
trdilom, ki ga dobijo na se-
dežu svojih mestnih četrti.
dvignejo sol za posipanje v
podjetju Ceste - Kanalizaci-
ja na Lavi 9 vsak dan med 7.
in 15. uro. Lastniki zasebnih
hiš lahko dobijo 25 kilogra-
mov soli, tisti, ki bodo posi-
pali pred večstanovanjskimi
objekti, pa 50 kilogramov so-
li. Do ponedeljka so razdeli-
li že 12 ton soli, naročena je
že nova pošiljka 8 ton soli,
kar pa bi, vsaj za zdaj, mora-
lo zadostovati, so prepriča-
ni v podjetju Ceste - Kanali-
zacija.
Močno sneženje in mraz,
ki mu je sledil, je pokazalo
na vse pasti zimske službe in
na preprosto dejstvo, da me-
sta brez sodelovanja prebi-
valcev praktično ni mogoče
očistiti. Zato bo zelo zanimi-
vo spremljati, kako bodo
zimsko službo opredelili v
novem odloku in kako se bo-
do na zimo pripravili v pri-
hodnji sezoni. Za letošnjo je
kakšne pomembnejše orga-
nizacijske ukrepe nemogoče
pričakovati.
STAB
Za varnejše drsanje
Šmartinsko jezero ima okoli 12 kilometrov obale, in
s skoraj vsake točke je te dni, ko je jezero zamrznilo,
mogoč dostop do zaledenele površine. V Mestni občini
Celje so se zato odločili, da bodo skušali bolje poskrbe-
li za varnost drsalcev na Šmartinskem jezeru.
Vsako leto se ob jezeru namreč zbere veliko drsalcev,
sprehajalcev, po jezeru se vozijo z motornimi sanmi, mo-
torji... Občina je sicer na mestih, kjer ljudje najpogosteje
stopajo na led, že pred leti postavila osem tabel, ki ljudi
opozarjajo na nevarnosti. Ker pa ta opozorila ljudi ne za-
držijo, so se odločili, da tudi za take primere zagotovijo
vsaj minimalno varnost. Nadzorna služba bo redno meri-
la debelino ledu, preko medijev pa bodo o tem redno ob-
veščali javnost. Dodatno varnost naj bi zagotovila 30-me-
trska vrv z rešilnim pasom, ki so jo namestili pri čolnarni
Muzel, kjer je običajno največ drsalcev. Tam so postavili
tudi tablo s telefonsko številko gasilcev.
Kljub vsem ukrepom za varnejše drsanje in sprehode po
ledu pa morajo za varnost najbolj poskrbeti ljudje sami.
BS
POZOR, HUD PES
Veliko
pričakovanje
Novoletni štart je za me-
noj, vključno s tem, da je ste-
kla moja kolumna. Upam, da
ste se med prazniki imeli fajn,
da ste popili kakšno, da ni-
ste pretiravali, da ste ob tem
še kakšno pojedli in seveda
upam, da nimate rok ožga-
nih spričo muhavosti piroteh-
nike. Vsako novo koledarsko
leto je nekakšna prelomni-
ca. Nekateri moji prijatelji
so se odločili, da prenehajo
s kajenjem; ko sem jim dru-
gega ali tretjega rekel, če gre-
do na en čik, so jedrnato od-
govorili: »Letos še nisem ka-
dil.« Tako so rekli in pouda-
rili tisti letos. Četrtega smo
že vsi skupaj veselo kadili.
Skratka, vse gre naprej po sta-
rem in prav fino je spet če-
meti skupaj s prijatelji v smr-
dljivem ovoju nikotinskega
dima, prav prijetno je spet
gobezdati tja v tri dni in prav
tja tudi buljiti.
A pred silvestrom ni bilo
tako. To je bil čas megalo-
manskih napovedi, čas veli-
kih pričakovanj, čas, ko so
se zbirali težki oblaki odlo-
čenosti, da bo po poku pe-
ninskih zamaškov vse druga-
če. To je bil čas, ko se je no-
tranja energija zgostila, ko je
pritisk, odgovornost pred pre-
lomnico naraščala. In ko je
počilo, je nastopilo nekaj no-
vega... A se vam je kdaj zgo-
dilo, da ste, po tistem poku,
ko bi razpoloženje moralo bi-
ti nekaj posebnega, bolj sve-
čano, bolj..., kaj vem, reci-
mo iskreno, naenkrat ostali
popolnoma prazni, da ste se
morda celo zalotili kako s
šampanjcem v roki bedasto
vpijete »srečno« in morda celo
opazili, da to ne vpijete vi,
pač pa zgolj vaše grlo, ki ga
k temu sili nekakšen čredni
nagon? Potem pa je vse sku-
paj malenkost potihnilo in ste
pri sebi rekli: »Jebiga, pa je
šlo še eno leto v franže.« Še
eno silvestrovanje pač, nič
posebnega.
Na ta topi občutek, ko do-
bi človek občutek, da je šel
žejen čez reko, bi vas rad opo-
zoril. Psihologi ta občutek
imenujejo involucijska me-
lanholija. Zagotovo ste kdaj
opravljali kakšen izpit, ki ste
ga s strahom, napetostjo, vra-
ževernostjo pričakovali, ko
pa ste ga naredili, se vam je
zazdelo, da je bilo vse sku-
paj lažje, kot ste pričakovali
in se uspeha pravzaprav ni-
ste zmogli poveseliti v meri,
ki ste jo napovedovali. To je
klasičen primer involucijske
melanholije in pričakovanje
ob silvestru je nekaj podob-
nega. Veliko pričakovanje, na-
petost, občutek prevaranosti,
jalove odločitve in na koncu
vse po starem. Tako nekako
vidim cirkus okoli novega le-
ta. Tako se stopa v novo leto,
tako naša domačija strumno
koraka v leto, v katerem se
obetajo »velike odločitve«, ki
jih bomo sprejemali, ker
smo po ustavi demokratični.
Prihaja čas referendumov
in brez dvoma se bo medij-
ski aparat še bolj razdajal in
vdajal aktualni politiki in nje-
nim smernicam. Pred refe-
rendumom bo ozračje nae-
lektreno, vsakodnevno bomo
poslušali te in one v zvezi z
Natom, Evropo; pametovali
bodo do nezavesti, navajali
razloge za, predvsem za in
zgodilo se bo veliko priča-
kovanje, napetost,... Upam si
trditi, da bomo stopili v Na-
to in EU. Pravzaprav se mi
zdi osebno neumno izgubljati
čas s svojim glasom, nikakor
pa ne bi želel ostati brez pri-
ložnosti, da doživim še eno
izmed nujnih involucijskih
melanholij, ki jo je lepše opa-
zovati zviška, kot pa zanjo
bolehati. Kot človeku, ki vsak
mesec zbira fičnike za polož-
nice, mi je popolnoma jasno,
da se Evropa ne združuje za-
to, da bi mi plačala položni-
ce, kot tudi ideologija Nata
ne temelji na nenasilju, še
manj na »ahimsi«, ki jo je ne-
koč zagovarjal dobri človek
Mahatma Gandhi. Ah, kje so
že tista leta.
MOHOR HUDEJ
Knjižna čajanka
V osmih slovenskih krajih bo danes knjižna čajan-
ka, namenjena predvsem babicam in dedkom, pa tudi
drugim, ki si želijo izvedeti več o knjigah, ki si posebej
zaslužijo, da jih predstavijo otrokom.
Knjižne čajanke potekajo v organizaciji Mladinske knji-
ge, vodijo pa jih knjižničarke, strokovnjakinje za otroško
literaturo iz lokalnih splošnih knjižnic. V Celju bo čajanka
organizirana v Knjižnici pri Mišku Knjižku ob 17. uri. Na
tokratni čajanki bodo predstavili slikanico Juha, ki iz buč
se skuha avtorice Helen Cooper. Poleg tega bodo predstavili
tudi pestro ponudbo kuharskih knjig za otroke.
S.B.
Št. 3 - 16. januar 2003
13
Ogledalo mozirskega centra
v petek so na osrednji slo-
vesnosti proslavili 10 let ob-
stoja Varstveno delovnega
centra Mozirje, ki je z ve-
lenjskim in žalskim cen-
trom združen v enotno or-
ganizacijo, vendar vsak
VDC samostojno deluje.
Mozirski VDC so ustano-
vili v skupni občini Mozirje,
predvsem ob pomoči takrat-
nega vodje občinskega oddel-
ka Darka Repenška in Me-
dobčinskega društva Sožitje
pod vodstvom Darinke Ma-
rolt. Ob začetku je bilo v cen-
ter vključenih osem, sedaj pa
prihaja v Mozirje štirinajst
uporabnikov iz različnih
zgornjesavinjskih krajev. Mo-
zirski center, ki kot drugi to-
vrstni centri skrbi za osebe s
posebnimi potrebami, vodi
Vilma Marčinko, ki je na pet-
kovi slovesnosti poudarila,
da so z njihovim delom naj-
bolj zadovoljni varovanci in
njihovi svojci. Varovanci svo-
je delo predstavljajo na raz-
ličnih razstavah, na športnem
področju so dosegli uspehe
tudi v mednarodnem meri-
lu, največji problem pa je pro-
storska stiska, s katero se uba-
dajo. Vladoška Cimperman
iz ministrstva za delo, dru-
žino in socialne zadeve je
omenila, da država v 92 to-
vrstnih centrih skrbi za 2.250
odraslih invalidnih oseb.
Za prihodnje želijo v mo-
zirskem VDC ustanoviti sku-
pino s specifičnimi potreba-
mi, kaže pa se tudi potreba
po ustanovitvi enote za ce-
lodnevno oskrbo obravnava-
ne populacije. Med prisrčno
slovesnostjo, ki so jo v mo-
zirskem kulturnem domu ob-
likovali predvsem varovan-
ci, so se predstavili tudi šte-
vilni gostje, med njimi varo-
vanci varstveno delovnih cen-
trov Ježek in Muc, učenci
Glasbene delavnice Osmin-
ka, ki jo v Mozirju vodi Mira
Kelemen, ter varovanci do-
ma Grmovje. V prostorih mo-
zirske galeriji je ob jubileju
centra odprta fotografska raz-
stava Cirila Sema ter fotogra-
fije varovancev, ki so razsta-
vo naslovili Ogledalo. Ob ju-
bileju so v mozirskem cen-
tru izdali tudi brošuro z zgo-
vornim naslovom Drugačni,
...!, v kateri so podrobneje
predstavili svoje delo.
U. SELIŠNIK
Varovanci Varstveno delovnega centra Mozirje med nastopom.
Jubilej gostilničarja Privošnika
Te dni je 90 let dopolnil eden
najbolj znanih Savinjčanov,
Franc Privošnik iz Šempetra
v Savinjski dolini.
Lastnik gostilne Privošnik se
je rodil 3. januarja 1913 Fran-
čiški in Francu Privošniku kot
edini otrok. Po končani osnovni
šoli je končal še meščansko šo-
lo, nato pa ostal doma, kjer je
pomagal v gostilni in na tri hek-
tarje veliki kmetiji. Ob delu je
opravil izpite in tečaje, ki so
bili v tistih časih potrebni za
vodenje gostilne. Franc seje ože-
nil dokaj pozno, šele pri 47-
ih, v zakonu z ženo Treziko pa
sta se rodila Franci in Janko.
Čeprav so se pri Privošniko-
vih še do leta 1960 ukvarjali s
hmeljem, je bila glavna dejav-
nost gostinstvo. Privošnikova
gostilna obstaja že vrsto let, us-
pešno pa jo je vodil tudi jubi-
lant, ki jo je tretjemu Francu
v družini, svojemu sinu in nje-
govi ženi Jožici, prepustil pred
18 leti. Tudi mlada dva imata
sina Francija in hčer Sašo, ki
pridno pomagata pri raznih
opravilih. Jubilant Franc je
kljub letom še prava koreni-
na, vozi avto, prebira časopi-
se in postori marsikaj okoli hi-
še. Rad posedi tudi v gostilni.
še posebej, če prisede znanec,
s katerim potem razdreta kak-
šno okroglo.
Ob visokem jubileju so Pri-
vošnika obiskali predstavniki
KS Šempeter, ki so slavij encu
zaželeli veliko lepih let, zdrav-
ja in prijetnih voženj, pa ne
prehitrih, da ne bo, tako kot
pred kratkim, »zaradi divja-
nja« plačal kazni.
T TAVČAR
Na zdravje jubilantu, Francu Privošniku.
Tečaj v zidanici
v zidanici Soseske Dobrič je žalska enota za kmetijsko
svetovanje pripravila tečaj za izdelovanje sirov in drugih
mlečnih izdelkov na kmetiji.
Tečaj, ki so se ga udeležile gospodinje iz Dobriča in An-
draža, je vodila specialistka za male sirarne Majda Trupej.
Po besedah Trupejeve se lahko sir dokaj preprosto pripravi
tudi na kmetiji. Potrebujemo le lonček kislega mleka, siriš-
če, ustrezno posodo, termometer, nekaj znanja in nož za
rezanje sira. Na tečaju so izdelovale bel majski sir, poleg
tega pa so pripravile več širnih namazov, solat, jabolčno
sirovo pito in zavitek lene gospodinje. Druženje polzelskih
gospodinj je minilo v prijetnem vzdušju ter pokušini do-
brot, vse tečajnice pa so povedale, da se bodo tovrstnih te-
čajev tudi v prihodnje z veseljem udeležile.
T TAVČAR
NA KRATKO
Novi zakoni - nova vprašanja
v ponedeljek sta Upravna enota in Občina Žalec za vse
občine in UE Savinjske statistične regije pripravili predsta-
vitev nove zakonodaje na področju urejanja prostora in gra-
ditve objektov. Izjemno dober odziv je pokazal, da nova
zakonodaja, ki velja od 1. januarja, povzroča še kar nekaj
nejasnosti, ki jih bodo razčistili na posvetih konec meseca.
Udeležencem je novo zakonodajo predstavil Marjan Tomaž
Jeglič, svetovalec vlade in vodja za pravno sistemska vpra-
šanja graditve in prostora, ki je odgovarjal tudi na različna
vprašanja. Samo UE Žalec je na ministrstvo naslovila 33
različnih vprašanj, povezanih z novimi določbami pri ure-
janju prostora in graditvi objektov.
Županov sprejem za duhovnike
žalski župan Lojze Posedel je tudi letos pripravil ponovo-
letni sprejem za duhovnike žalske dekanije. Župan Posedel
se je duhovnikom zahvalil za dobro sodelovanje in njihovo
poslanstvo, ki je še posebej pomembno na področju varo-
vanja kulturne dediščine in dela z mladimi. V imenu du-
hovnikov se je za sprejem zahvalil dekan Jože Kovačec, si-
cer župnik na Polzeh, ki je izrazil željo, da bi bilo za cerk-
vene potrebe v proračunih namenjeno več denarja ter da
postopki za sofinanciranje ne bi bili tako zapleteni in dol-
gotrajni. US, TT
Otroci otrokom
Zaposlene v vrtcu pri Osnovni šoli Vransko-Tabor so v
sodelovanju z otroki in njihovimi starši izpeljale akcijo
zbiranja igrač, ki jih najmlajši ne potrebujejo več.
V zbiralnih kartonih so se znašle različne igrače, ki so jih
zaposlene v vrtcu podarile Bolnišnici Celje oziroma otroš-
kemu oddelku ORL. V vranskem vrtcu pravijo, da je njiho-
va akcija razveselila vse, tako tiste, ki so dajali, kot tiste, ki
so sprejemali.	MJ
Št. 13 - 16. januar 2003
14
Center za savinjske
avtomobile
v četrtek so po večletnih
dogovorih v Šempetru od-
prli nov AMZS-jev center za
tehnične preglede in regi-
stracijo vozil.
Gre za 16. tovrstni center
v Sloveniji, kot filialo pa ga
vodi direktor celjske enote
Avtomoto zveze Slovenije
Ivan Karo. Naložbo v Šem-
petru ocenjujejo na približ-
no 300 milijonov tolarjev. V
centru bo zaposlenih sedem
delavcev, ki bodo opravljali
registracije avtomobilov, trak-
torjev in drugih vozil do 3,5
tone skupne mase, urejali vse
postopke v zvezi z registra-
cijo in lastništvom, izdajali
mednarodne dokumente,
omogočali včlanitev v avto-
moto zvezo ter kot predstav-
nik Herza skrbeli za izposo-
jo vozil. Seveda bodo imeli
tudi v šempetrskem centru
člani AMZS posebne ugod-
nosti, zaenkrat pa bodo v
AMZS-ju opravljan tehnične
preglede in registracije vozil,
podobno kot v podjetju Av-
tokontrol v Žalcu, za vozni-
ke z območja Upravne Eno-
te Žalec.
Med odprtjem šempetrskih
poslovnih prostorov je pred-
sednik uprave delniške druž-
be Avtomoto zveze Slovenije
Boris Penko povedal, da so
v treh letih za različne inve-
sticije v nove baze, njihovo
obnovo ter v informacijski si-
stem vložili 15 milijonov
evrov. Z investicijskim ciklu-
som bodo v AMZS počasi za-
ključili, v prihodnje pa naj-
več dela namenili ustvarjanju
pogojev, ki bodo podobni raz-
vitim evropskim državam.
Največ pozornosti bodo po na-
povedi Penka posvetili vzgo-
ji mladih in voznikov, ki pr-
vič sedejo za volan. AMZS-ju
je v Šempetru izrekel dobro-
došlico žalski župan Lojze Po-
sedel, ki je skupaj z Borisom
Penkom odprl novo poslov-
no zgradbo.
U. SELIŠNIK
Direktor celjske enote ter filial v Slovenskih Konjicah in Šempetru Ivan Karo med prikazom novega centra.
Hura, sneg!
Tako v Spodnji kot Zgornji Savinjski dolini so po ted-
nu, radodarnim s snegom, zaživela številna smučišča.
V Preboldu je tamkajšnji smučarski klub že v ponedeljek v
dopoldanskih urah pripravil prvi smučarski tečaj za začetni-
ke. Sicer smučišče med tednom obratuje od 15. do 17. ure,
ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 13. in od 14. do 17. ure.
Posnetek je iz Liboj, kjer vlečnica obratuje vsak dan od 9. do
18. ure, možna pa je tudi nočna smuka. V Zgornji Savinjski
dolini je živahno na Rečici ob Savinji, Ljubnem ter v števil-
nih manjših krajih, kjer so postavljene krajše vlečnice pred-
vsem za otroško zimsko veselje.	TT
Brezplačna sol za Žalčane
v Občini Žalec lahko vsi občani še do sobote dobijo brez-
plačno sol za posipanje poledenelih površin. Tisti, ki potre-
bujejo sol, jo lahko dvignejo vsak dan od 8. do 15. ure na v
neposredni bližini upravne stavbe Javnega komunalnega pod-
jetja Žalec.
v SPOMIN
Emil Jug
Odšel je nepričakovano in
tiho. Povsem v nasprotju s
svojim značajem, s svojim
vitalnim in ustvarjalnim
življenjem. Emil Jug, akti-
vist OF, partizan, ugleden
gospodarstvenik in bančnik
ter dolgoletni generalni di-
rektor Tekstilne tovarne
Prebold, je sklenil svojo pol-
no življenjsko pot.
Pričel jo je v aprilu 1918 v
rodni Postojni, nato nada-
ljeval v Mariboru, kjer je tu-
di zaključil Državno trgov-
sko akademijo. V letu 1941
se je pred nemškim okupa-
torjem umaknil v Ljubljano,
se vključil v OF in zatem od-
šel v partizane. Po vojni je
bil najprej namestnik direk-
torja v zagrebški tekstilni to-
varni Ramensko, zatem pa
je desetletje opravljal vods-
tveno delo v mariborski tek-
stilni tovarni Merimka.
V letu 1961 je prevzel
dolžnost generalnega direk-
torja TT Prebold, ki jo je
opravljal polnih 15 let. In
prav v tej veliki tekstilni to-
varni je Emil Jug dokazo-
val svojo strokovnost, svojo
izjemno poznavanje tekstil-
ne stroke in prav tuje v naj-
večji meri potrjeval svojo us-
tvarjalnost. Čas njegovega
vodenja podjetja je bil čas
velikih naložb v energeti-
ko, v novo tkalnico in pre-
dilnico, v proizvodnjo pre-
je, tkanin in pletenih, op-
lemenitenih ter konfekcio-
niranih proizvodov, kjer je
bila TT Prebold vodilno
podjetje v svoji panogi. Bil
pa je to tudi čas, ko je nje-
gov generalni direktor trd-
no uveljavljal tržno narav-
nanost in izvozno usmeri-
tev navzven, ter osebno od-
govornost za kvaliteto in pro-
duktivnost navznoter. Z ve-
likim zaupanjem v mlade
strokovnjake je posebno po-
zornost namenjal razvoju
in raziskavam. Bil je po-
budnik ustanovitve Poslov-
nega združenja tekstilne
industrije Slovenije in njen
dolgoletni predsednik
upravnega odbora. Za tak-
šno delo je prejel zvezno na-
grado Avnoja za gospodar-
ske dosežke.
Njegovo gospodarsko de-
lovanje v celjski regiji in Slo-
veniji je bilo tesno poveza-
no z odgovornimi dolžnost-
mi v današnji Banki Celje
in nekdanji Združeni Ljub-
ljanski banki, kjer je več
mandatov vodil njuna iz-
vršna odbora. Najbolj po-
membne poslovne odločitve
bank so bile prežete z nje-
govim delom in pobudami.
Emil Jug je bil strog in
tenkočuten do delovnih
dolžnosti, za odnos do de-
la, do proizvodnje. Hkrati
pa je bil izjemno skrben in
čuteč za delavce, za več
1000 zaposlenih, za vsake-
ga posameznika in njiho-
ve svojce. Tovarna je živela
s Preboldom in okoliškimi
zaselki.
Vsem, ki smo ga pozna-
li, bo trajno ostalo v spošt-
ljivem spominu njegovo po-
štenje, njegova prodornost,
vedrina in njegov plemenit
značaj.
JANEZ ZAHRASTNIK
SVETZAVODA
OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA
RIMSKE TOPLICE
Aškerčeva 1, 3272 Rimske Toplice
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati
splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in
145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izo-
braževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter
43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A
(Ur.l. RS, št. 64/01).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in
druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predvideni začetek dela bo 1.3.2003 oziroma skladno s skle-
pom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k ime-
novanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dose-
danjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom
oz. vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje pošljite naj-
kasneje v 8. dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA Osnovne šole Antona Aškerca,
Aškerčeva 1, 3272 Rimske Toplice,
z oznako »Prijava za razpis ravnatelja«.
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Št. 3 - 16. januar 2003

15
Zavetišče čaka
na odjugo
V Jarmovcu pri Dramljah sredi naložbe, vredne 15 milijonov tolarjev -
Dobro polovico psov iz Lahovega odpeljali novi lastniki
v začetku tedna je Franc
Lenko v svojem zavetišču
za zapuščene živali v Jar-
movcu pri Dramljah gostil
še 26 od skupno 61 psov, ki
so mu jih pripeljali konec
oktobra, potem, ko so jih v
Lahovem odvzeli Mileni Mo-
čivnik. »Čeprav je za veči-
no teh psov veljalo, da se
bodo težko privadili na dru-
gačno življenje v novem
okolju, so ljudje prihajali
ponje iz vse Slovenije, pre-
cej pa so jih v svoje domo-
ve sprejeli tudi ljubitelji ži-
vali iz sosednje Avstrije,«
pravi Lenko, ki ga je zima
prekinila v širitvi in ureja-
nju zavetišča.
Del se je lotil po načrtih,
narejenih leta 2000 in kma-
lu zatem pridobljenem grad-
benem dovoljenju. Iz v za-
četku devetdesetih let odpr-
tega hotela za male živali v
Jarmovcu nastaja sodobno
zavetišče za zapuščene živa-
li, urejeno po evropskih stan-
dardih. Že prva faza širitve-
nih in ureditvenih del, vred-
na okoli 15 milijonov tolar-
jev, bo precej izboljšala bi-
valne pogoje oskrbovanim ži-
valim, življenje in delo pa
olajšala tudi Lenku in njego-
vi družini, saj imajo zdaj
sprejemne prostore za zapuš-
čene pse kar v delu svojega
stanovanja.
Za razliko od mariborske-
ga azila, ki je v celoti v la-
sti mestne občine in orga-
nizacijsko deluje kot druš-
tvo, Franc Lenko vodi za-
vetišče za zapuščene živa-
li kot samostojni podjetnik,
kar zahteva spoštovanje
strožjih predpisov glede po-
slovanja. Pred časom je
Lenku uspelo zaposliti po-
močnika za delo na terenu,
še pred pomladjo pa bi rad
zaposlil tudi pomočnika ali
pomočnico za urejanje evi-
denc, administrativna opra-
vila ter povezavo z veteri-
narji, prijavitelji zapušče-
nih živali in vozilom na te-
renu.
Pomagala bo
tudi država
Zavetišče za zapuščene ži-
vali Zonzani bo po opravlje-
nih delih - če ne bi takoj po
praznikih zapadel sneg in sti-
snila zima, bi bila dela kon-
čana čez kakšen teden - bo-
gatejše za sprejemnico, gar-
derobne in skladiščne prosto-
re, sedem novih boksov za
pse ter šest dodatnih boksov
za pse in mačke v takoime-
novanem stacionarju.
Franc Lenko ocenjuje, da
se je v zadnjem letu precej
izboljšalo sodelovanje z ob-
činami s Celjskega, v nje-
govem zavetišču pa je pro-
stor tudi za zapuščene ži-
vali z dela Posavja in Do-
lenjske. V začetku januar-
ja se je prvič sestal tudi Svet
zavetišča za zapuščene ži-
vali, ki ga vodi veterinar
Gregor Bezenšek. Ena prvih
nalog, ki čaka člane sveta,
je dogovor, kako urediti na-
čin prijave zapuščene živa-
li, da bo zavezujoč tudi za
občine, ki se želijo izogniti
plačilu oskrbe.
Do ponedeljka so se lah-
ko občine, krajevne skupno-
sti, podjetja, samostojni
podjetniki ali društva, ki de-
lujejo v javnem interesu
skladno z zakonom o zašči-
ti živali, prijavili na javni raz-
pis Veterinarske uprave Re-
publike Slovenije za sofinan-
ciranje zavetišč za zapušče-
ne živali. VURS je razpis ob-
javil v začetku lanskega de-
cembra, za sofinanciranje
stroškov vzpostavitve, iz-
gradnje, dograditve, oprem-
ljanja in širitve zavetišč za
pse v višini do največ polo-
vice naložbe pa je letos na-
menjenih 34 milijonov to-
larjev.
Na razpis se je, seveda,
prijavil tudi Lenko, ki ra-
čuna, da mu bo ob pomoči
države in občin, ki so dolž-
ne skrbeti za zapuščene ži-
vali, najdene na svojem ob-
močju, sčasoma uspelo v
celoti zaključiti ureditev za-
vetišča. Do tega, da bi bilo
dejansko urejeno po stan-
dardih, ki jih zahteva Evrop-
ska unija, Zonzaniju manj-
kajo še prostori veterinar-
ske postaje ter zunanja ure-
ditev z nadzornimi video-
kamerami.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
V Zonzaniju je bilo od skupaj 61 psov, ki so jih pripeljali iz Lahovega, v začetku tedna še 26 takšnih, ki čakajo
na nov dom. Vendar Lenko pravi, da bi bila ljubiteljem živali primerna družba le polovica, preostale pa zaradi
zdravstvenih težav, onemoglosti, starosti, izrazite neprilagojenosti in podobnih težav najverjetneje ne čaka
več prav veliko prihodnosti.
Franc Lenko pred novimi sedmimi boksi za zapuščene pse. Vzidati je
treba še vrata, urediti tla in postoriti nekaj manjših obrtnih del, ki pa
bodo morala počakati na odjugo.
Kandidati za
priznanja
v Laškem se bosta ta mesec zaključila dva razpisa, s
katerima v občinski Zvezi kulturnih društev ter odbo-
ru za etno dejavnost Možnar med občani iščejo predlo-
ge za podelitev dveh najvišjih občinskih priznanj s po-
dročja kulturne dejavnosti in ohranjanja kulturne in
etnografske dediščine.
Jutri, v petek, je zadnji dan za prijavo kandidatov, ki bi
bili upravičeni do podelitve priznanja Antona Aškerca za
izjemne dosežke na področju kulturne dejavnosti. Še pet
dni dlje pa v Zvezi kulturnih društev občine Laško spreje-
majo predloge za podelitev Zlatega možnarja, edinstvene-
ga priznanja s področja etnografije. Zlati možnar si je kot
prvi v letu 1990 prislužil prizadevni zbiralec in zapisova-
lec ljudskega izročila z območja Laškega in Kozjanskega
Jure Krašovec, za njim pa je priznanje prejelo še sedem
posameznikov, pet društev ter naša medijska hiša NT&RC.
IS
Ob topli peči z 90-letno Cilko
Pri Oblakovih, kot se do-
mačiji Pusarjevih na Tra-
tah v Velikih Grahovšah
nad Laškim reče po doma-
če, so konec leta imeli do-
volj razlogov za to, da so
se kar trikrat zbrali v pri-
jetni družbi ob topli peči.
Mama Cilka Pusar je na-
mreč praznovala svoj 90.
rojstni dan in ker je bilo ti-
stih, ki so ji prišli voščit,
veliko, so slavje raztegnili
kar na tri dni. Ker tudi si-
cer večina otrok rada pri-
haja domov, saj je ob ma-
minem ognjišču vedno pri-
jetno, jim to ni bilo prav nič
težko, še prav zabavno se jim
je zdelo. Če je potrebno, pa
doma še vedno pomagajo tu-
di takrat, ko je treba popri-
jeti za delo. Mama Cilka na-
mreč s sinom Edijem zad-
nje desetletje po smrti mo-
ža gospodari na 16 hekta-
rov veliki kmetiji, zato je
občasna pomoč njenih pe-
tih otrok, ki so že odšli od
doma, še kako dobrodošla.
Cilka je za svoja leta še ved-
no izjemno bistrega duha in
na pogled ji toliko let ne bi
nikoli prisodili. Le noge so
tiste, ki je ne ubogajo več ta-
ko, kot nekoč. Zato pa pot
toliko raje k njej zanese tu-
di njenih deset vnukov in se-
dem pravnukov. Na dan, ko
so slavljenki prišli voščiti žu-
pan občine Laško Jože Rajh,
predsednik KS Vrh Stanko
Selič in predsednik KO RK
Vrh Bogomir Jakopič, so se
za pečjo zbrali (na sliki od
leve proti desni), sinova Edi
in Milan, hčerki Martina in
Marija, slavljenka Cilka, se-
stra Tončka, hčerka Anica,
spredaj je še vnukinja Joži-
ca, na peči pa vnukinja Cvet-
ka. Manjka je sin Ivan, ki živi
v Nemčiji.
VM
Št. 15 - 16. januar 2003
16
finv-
Slatinska ohcet
z Rogatčani?
Po odcepitvi Šmarčanov knjižnična osamosvojitev Slatinčanov
v občini Rogaška Slati-
na bodo domačo knjižni-
co v prihodnjih mesecih
oblikovali v javni zavod.
To omogoča nov zakon o
knjižničarstvu, ki pogoju-
je ustanovitev zavoda na
območju z več kot deset ti-
soč prebivalci.
Zaenkrat sodita knjižni-
ci v Rogaški Slatini in v Ro-
gatcu (ki jo imajo na skrbi
slatinske knjižničarke) še v
okvir zavoda Ljudska uni-
verza Rogaška Slatina, ka-
mor sta vključeni skupaj z
ostalimi knjižnicami na ob-
močju šestih občin šmarske
upravne enote. Knjižnica v
Šmarju pri Jelšah se je že
odcepila.
V slatinski knjižnici so
zaposlene tri knjižničarke,
ki imajo na skrbi tudi knjiž-
nico v Rogatcu. Po prvih po-
govorih je mogoče sklepa-
ti, da bo v nov samostojni
zavod spadala tudi slednja,
saj ima rogaška občina le
3200 prebivalcev.
Sicer pa so v obeh knjiž-
nicah zabeležili v letu 2002
razveseljive rezultate. V Ro-
gaški Slatini jo je obiskalo
32 tisoč obiskovalcev, kar
je 9 odstotkov več kot leto
prej, 93 tisoč enot izposo-
jenega knjižničnega gradi-
va pa pomeni porast za de-
setino. V slatinski knjižni-
ci je največ obiskovalcev ob
ponedeljkih in petkih, ko jih
pride od dvesto do dvesto-
petdeset. Odprta je vsak de-
lavnik.
Zaradi vse večjega zani-
manja za slatinsko knjižni-
co, ki je v prostorih kultur-
nega centra, so predlani pri-
dobili dodatni prostor za či-
talnico, od lani pa urejajo
še otroški oddelek Kljub te-
mu je knjižnica vse bolj utes-
njena, zato so za bolj odda-
ljeno prihodnost že omenja-
ni načrti za morebitno seli-
tev na drugo lokacijo.
Tudi v Rogatcu so si obi-
skovalci izposodili lani 8 od-
stotkov več gradiva, obisko-
valcev pa je bilo več za 4 od-
stotke. Rogaška knjižnica, ki
deluje v pritličju kulturnega
doma, je odprta le ob torkih
in petkih. Tudi v njenih pro-
storih pripravljajo različne
ure pravljic, literarne veče-
re ter potopisna predavanja.
Tako so lani predstavili več
domačih literatov, med nji-
mi Rogatčana Jerneja Dirn-
beka in Toneta Kregarja iz
skupine Mi2 ter Jožeta To-
polovca-Haložana, ki živi zad-
nja leta v Rogatcu.
BRANE JERANKO
V knjižnico v Rogaški Slatini prihaja največ osnovnošolcev, sledijo zaposleni in srednješolci. Vsega
skupaj ima kar 2800 članov.
Šmarčani želijo
športni park
v Šmarju pri Jelšah se pri-
pravljajo na izgradnjo so-
dobnega športnega parka.
Obstoječi, z nogometnim
igriščem, občinskemu sre-
dišču ni ravno v ponos.
Tako nameravajo poskrbe-
ti še za igrišča za košarko,
mali nogomet, odbojko na
mivki, za balinišče ter za re-
konstrukcijo obstoječega
letnega kopališča. Tam bo-
do obenem poskrbeli za ob-
jekte, ki že služijo za potre-
be športnega parka. Poleg te-
ga načrtujejo večje tribune
ter osvetljavo z reflektorji.
V sklopu naložbe v športni
park bo tudi izgradnja atlet-
ske steze, ki bo na lokaciji
za osnovno šolo, onkraj že-
lezniške proge.
Sicer pa namerava občina
letos poskrbeti za pripravo
projektov, naložbo pa ude-
janiti v štirih letih. V osnut-
ku letošnjega občinskega pro-
računa je za bodoči športni
park namenjenih 6 milijonov
tolarjev, kar po vsej verjet-
nosti ne bo zadostovalo. Za-
to bo občina skušala prido-
biti še državni denar.
BJ
Največ za čistilno
napravo
Kot kaže, bo največja letošnja naložba v občini Šmar-
je pri Jelšah gradnja čistilne naprave.
Občina je z naložbo začela predlani, lani je dokončala
gradnjo zbirnega kanala, letos pa namerava nadaljevati z
izgradnjo objekta. Čistilno napravo, ki bo služila za čišče-
nje odpadnih voda iz občinskega središča ter nekaterih bliž-
njih zaselkov, želijo izgotoviti prihodnje leto.
Vrednost celotne investicije znaša 370 milijonov tolar-
jev, pri čemer nameravajo iz letošnjega proračuna vloži-
ti 43 milijonov ter prihodnje leto 227 milijonov. Občina
si pri gradnji pomaga s sredstvi republiške takse za obre-
menjevanje voda, ki bi jih morala, če jih ne bi vložila v
gradnjo, odstopiti republiki. Prav tako koristi 65 milijo-
nov tolarjev kredita iz eko sklada, računa pa še na sreds-
tva z državnih in evropskih razpisov, kjer namerava kan-
didirati.	BJ
Miadinsifi center spomladi
v Šmarju pri Jelšah so mladi zaenkrat brez svojih prostorov, zato jih težko priča-
kujejo. Ureditev mladinskega centra bo za to občino pomembna pridobitev.
Urejajo ga v pritličju nekdanje osnovne šole, kjer so prenovitvena dela zaključena. Z
deli so začeli jeseni, selitev pa bo spomladi. Na 135 kvadratnih metrih površin bo velika
soba z računalniško učilnico, pisarna za koordinatorja ter pomožni prostori.
Vrednost naložbe, skupaj z opremo, znaša 7 milijonov tolarjev, od česar je občina 4
milijone plačala že lani, namerava pa še kandidirati za državni denar. (BJ)
MCiliRITELEFON
Čiščenje
parkirišč
Bralec Franček je na mo-
dri telefon zastavil vpraša-
nje, ali je Kostra, ki pobi-
ra parkirnino v celjski mo-
dri coni, zadolžena tudi za
čiščenje parkirišč oziroma
za odstranjevanje snega. V
četrtek so bila namreč par-
kirišča tako zasnežena, da
je bilo težko najti kakšen
prostor za varno in normal-
no parkiranje vozila.
Jože Krajnc, lastnik Ko-
stre, je pojasnil, da so le iz-
vajalci javnega zavoda ZPO,
ki upravlja s parkirišči v Ce-
lju. Po pogodbi so zadolže-
ni le zato, da očistijo sneg
okoli parkirnih avtomatov,
sicer pa njihovi nadzorni-
ki, če to dopušča čas, oči-
stijo tudi kaj več. Robi Host-
nik, ki je na ZPO zadolžen
za parkirišča pa je pojasnil,
da je čiščenje parkirišč v
Mestni občini Celje po ve-
ljavnem odloku v prvi prio-
riteti, čiščenje pa mora
opraviti podjetje CE-KA.
Ker je podnevi zaradi par-
kiranih vozil skoraj nemo-
goče očistiti parkirišča,
opravljajo to delo ponoči in
v zelo zgodnjih jutranjih
urah. Zato včasih traja kak-
šen dan, preden je mogoče
z večine parkirišč odstraniti
zapadli sneg, medtem ko je
odvažanje kupov snega, ki
nastanejo pri čiščenju, sil-
no drago in se zanj odloča-
jo le izjemoma. (BS)
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Janja Intihar. Na te-
lefonsko številko 031/569-581 jo
lahko pokličete vsak dan med 10.
in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo-
dri telefon ji lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Veža zgrajena, pogrebov pa ni
Med šestimi občinami na območju ob-
soteljske upravne enote je Šmarje pri Jel-
šah zadnje občinsko središče, ki težko pri-
čakuje sodobno mrliško vežo. Sodobne ve-
že imajo celo že v vseh ostalih krajevnih
skupnostih občine Šmarje pri Jelšah.
Na šmarskem pokopališču, kjer služi za
mrliško vežo več kot sto let star mali objekt,
se je namreč z izgradnjo zatikalo vrsto let,
novembra pa so vežo končno zgradili. Oprav-
ljen je bil tehnični prevzem, zato se nekateri
Šmarčani čudijo, čemu težko pričakovane veže
še ne uporabljajo. Vzrok je notranja oprema,
ki je še v izdelavi, tako da bo pripravljena za
pogrebe v drugi polovici februarja.
Sicer pa je veža, ki je delo arhitekta Mar-
jana Čebele iz celjskega Studia List, po ar-
hitekturni plati bogata ter razmeroma veli-
ka. V občinskem središču bosta tako po no-
vem dva poslovilna prostora, prostora za svoj-
ce umrlih, za organizatorja pogreba in du-
hovnika ter sanitarije. Občino bo stala veža
111 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
Težko pričakovana mrliška veža, ki bo Šmarju pri Jelšah v ponos (na fotografiji). Občinsko središče je zadnja
krajevna skupnost v veliki občini, ki je brez sodobne veže. Trenutno si še pomagajo z več kot sto let starim
prostorom, ki je kraju že dolgo v sramoto.
Kozjanski
park v
Kranju
Kozjanski park se je z ob-
sežno razstavo predstavil
lani od 7. marca do 11. apri-
la v KIC Mestnega muzeja
v Ljubljani. Predstavitvena
razstava Odmaknjena bli-
žina - naravna in kulturna
dediščina Kozjanskega je bi-
la zelo odmevna, zanjo pa
so se odločili tudi v Kranju,
kjer so jo pripravili v letoš-
njem januarju.
Z razstavo, ki jo je v pro-
storih Zavoda za varstvo kul-
turne dediščine območne
enote Kranj odprl župan ob-
čine Kozje Andrej Kocman,
želijo predstaviti zavarovano
območje Kozjanskega regij-
skega parka prebivalcem Kra-
nja in celotne Gorenjske.
Pri gostovanju razstave v
Kranju gre za izmenjavo, saj
bodo koncem januarja v Slo-
vensko-bavarski hiši v Pod-
sredi predstavili dokumentar-
no razstavo 40 let spomeniš-
ko - varstvene službe na Go-
renjskem.
TONEVRABL
Št. 16 - 16. januar 2003
17
Odločnost in odličnost razvoja
V konjiški občini od razmaha podjetništva do novih stanovanj, čitalnice, gimnazije, čistilnih naprav,
plinifikacije...
»Vodilo razvoja v občini
Slovenske Konjice bosta v
prihodnjih letih odločnost
in odličnost, ki sta že naš-
la mesto na različnih po-
dročjih dela in življenja v
občini,« je v ponedeljek na
srečanju z novinarji pove-
dal župan Janez Jazbec, ko
je predstavil razvoj občine
v bližnji in nekoliko bolj od-
daljeni prihodnosti.
Še pred dobrim desetlet-
jem povsem opešano gospo-
darstvo (brezposelnost je v
občini dosegla 30 odstotkov)
je zadnja leta vse bolj uspe-
šno. Povečuje se število pod-
jetniških obratovalnic, vse
več je naložb v gospodarstvu
in javnem sektorju. V občini
tudi ne manjka politične vo-
lje in konsenza, ki omogo-
čata hitrejšo pot naprej. Ča-
si, ko so gospodarstveniki raz-
mišljali le o preživetju, so
mimo. Vedno več je tistih, ki
so pripravljeni vlagati v širi-
V mesecu kulture bodo v
Slovenskih Konjicah pred-
stavili svoje novo protoko-
larno darilo, kristalni kelih,
ki ga je oblikoval Konjičan
Zlatko Magdič, izdelujejo pa
ga v steklarni v Kozjem.
Predstavitev bo v Mestni ga-
leriji Riemer, ki širi svoje pro-
store in dejavnost.
tev in nove dejavnosti. Zna-
čilen primer je območje nek-
danjega Lipa, kjer so že ali
bodo v kratkem zaživele šte-
vilne nove dejavnosti.
Če so v občini doslej načr-
tovali razvoj po korakih, pa je
sedaj dozorel čas za smelejše
odločitve. Zato bodo začrtali
razvoj za daljše obdobje. Še
letos bodo na osnovi civilnih
pobud oblikovali Lokalno
agendo 2020, ki bo, tako pra-
vi Janez Jazbec, zelo ambicioz-
no začrtala nadaljnji razvoj.
Cilj je preprost - doseči želijo
kar najboljšo kakovost biva-
nja v mestu in vaseh. Očitno
so pri tem uspešni, saj se na
Konjiško priseljuje vse več lju-
di iz drugih krajev.
Kopica naložb
župan Janez Jazbec je na
srečanju z novinarji podrob-
neje predstavil tudi letošnje
naložbe. Med večjimi bo do-
končanje čitalnice, ki jo bo-
do predvidoma odprli 6. fe-
bruarja. Izgradnja mostu v
Draži vasi, zadnjega čez re-
ko Dravinjo, bo dokončana
do občinskega praznika, 30.
junija. Letos bo zgrajen tudi
most v Škednju, nadaljevali
bodo z izgradnjo Centra za
ravnanje z odpadki in se pri-
pravljali na izgradnjo čistil-
ne naprave v Slovenskih Ko-
njicah. Ta naj bi bila dokon-
čana do leta 2006, prav tako
tudi čistilna naprava v Tepa-
nju. Za njima jih bodo zgra-
dili še v Ločah in v Žičah.
V	občini bodo nadaljevali
s pripravami za izgradnjo gim-
nazije, ki naj bi bila dograje-
na prihodnje leto. Kot je po-
vedal župan Janez Jazbec, pa
naj bi z uvedbo gimnazijske-
ga programa pričeli že v šol-
skem letu 2003/2004. Pouk
bo prvo leto v prostorih Os-
novne šole Pod goro, priča-
kujejo pa, da se bo vpisalo do-
volj dijakov za dva razreda.
V	evropskem letu invali-
dov bodo v prostorih nek-
danje glasbene šole (poleg
petih socialnih stanovanj)
uredili prostor za invalid-
ske organizacije in društva,
na avtobusni postaji bodo
dogradili invalidske sani-
tarije, z dvigalom bodo
opremili eno izmed invali-
dom še nedostopnih stavb:
občino, čitalnico ali glasbe-
no šolo.
Nameravajo tudi pospeši-
ti aktivnosti v zvezi s plinifi-
kacijo v Slovenskih Konjicah
(o tem se dogovarjajo s Pe-
trolom) ter z izkoriščanjem
lesne bio mase za ogrevanje
v Ločah.
Na področju turizma, kjer
so si že lani zastavili cilj, da
v petih letih povečajo števi-
lo postelj s 100 na 300, šte-
vilo gostov s 30 tisoč na 100
tisoč, ob tem naj bi turisti po-
trojili svojo porabo, letos na-
črtujejo vsaj 35 tisoč obisko-
valcev, povečanje nastanitve-
nih zmogljivosti pa bodo pos-
peševali tudi s denarnimi
spodbudami. Izkoristiti na-
meravajo tudi finalno prire-
ditev evropskega tekmovanja
Entente florale, ki bo med 18.
in 21. septembrom v Sloven-
skih Konjicah, na njej bo so-
delovalo 12 evropskih držav.
V tem času bo v Slovenskih
Konjicah tudi državno tek-
movanje floristov, tako da bo
mesto lepše kot kdajkoli.
MILENA B. POKLIČ
Mestni trg v Slovenskih Konjicah. V ospredju Kulturni dom, ob katerem je zrasla nova čitalnica, ki jo bodo
odprli 6. februarja.
Povezano, načrtno
in odločno
Predstavniki Lokalne akcijske skupine Slovenske Ko-
njice, ki deluje na področju preventive, osveščanja in
preprečevanja zasvojenosti na področju Dravinjske do-
line, so prejšnji četrtek na prvem letošnjem sestanku
predstavili programske osnutke za delovanje v letu 2003.
Poudarili so, da se morajo posamezni člani LAS-a čim
bolj povezati in predvsem izboljšati informiranje javnosti
ter na ta način pomagati pri razbijanju še vedno prisotnih
tabujev v lokalnem in širšem območju. Dogovorili so se
za stalna tematsko raznolika predavanja za otroke, mla-
dostnike, starše in strokovne delavce. Predavanja bodo na
različnih lokacijah v konjiški in sosednjih občinah.
Nova člana LAS Skupaj 13746 Slovenske Konjice sta
predstavnika Mladinskega sveta Občine Slovenske Konji-
ce in Kluba dijakov Dravinjske doline.	AT
Dom
starejših
vse bližje
V dom starejših v Vojni-
ku se bodo začeli po vsej ver-
jetnosti vseljevati prihodnji
mesec, saj opravljajo za-
ključna obrtniška dela.
Tako se trenutno ukvarja-
jo s finomontažo instalacij,
montiranjem pohištva v bi-
valnih prostorih, opremlja-
njem pralnice ter kuhinje in
podobnimi deli. Soinvestitor-
ja, celjski podjetji Contraco
in Elektro Turnšek, namera-
vata zaprositi za tehnični pre-
gled konec tega meseca.
Sicer pa bodo lahko spre-
jeli v dom 170 oskrbovancev,
pri čemer imajo registriranih
dvakrat več vlog. Uradno od-
danih pa je zaenkrat še manj,
kot je mest v domu. Ko bo
mogoč ogled objekta, bodo
oskrbovance oziroma svojce
povabili na osebni razgovor,
pri čemer bodo upoštevali že-
lje po sobah z različno lego.
Največje zanimanje je go-
tovo za delovna mesta, saj se
je na razpis prijavilo blizu ti-
soč kandidatov. Vodstvo do-
ma opravlja trenutno pogo-
vore z izbranimi kandidati,
ki računajo na približno 60
novih delovnih mest.
BJ
V snegu in mrazu na
Osankarico
Blizu 900 pohodnikov iz
Slovenije in tujine je v so-
boto sodelovalo na že 25.
tradicionalnem pohodu po
poteh Pohorskega bataljo-
na.
Pohod pripravljata Občina
in Planinsko društvo Zreče v
spomin na zadnjo bitko Po-
horskega bataljona, ki je za-
radi izdaje padel na Osanka-
rici, kjer je imel utrjeno zi-
movališče. Njegova zadnja
bitka je bila 8. januarja leta
1943, torej pred 60 leti. Po-
hodniki so se po njegovih po-
teh iz Zreč odpravili z avto-
busi. Peš so prehodili pot od
Peska do Osankarice in v do-
lino do Kota, kar v visokem
snegu in mrazu terja dobrih
5 ur napora. Na Osankarici
so tistim, ki so želeli izvede-
ti kaj več o Pohorskem bata-
ljonu in njegovi zadnji bit-
ki, z informacijami prisko-
čili na pomoč člani Zveze
združenj borcev, ki so prav s
tem namenom prišli na gro-
bišče. Sicer pa je bil zaklju-
ček jubilejnega pohoda tudi
tokrat v športni dvorani v
Zrečah, kjer so najbolj vztraj-
nim, ki so pot prehodili že
20- in 25-krat, podelili po-
sebna priznanja. MBP
NAKRATKO
Agipov servis v februarju?
ARCLIN - Agipov bencinski servis v Arclinu pri Vojniku, ki
ga gradijo od začetka novembra, naj bi odprli v drugi polovici
februarja. Seveda v primeru, če bodo vremenske razmere v
prihodnjih tednih ugodnejše. V okviru servisa bodo avtopral-
nica, velika trgovina ter okrepčevalnica. Investitor prvega Agi-
povega bencinskega servisa na Štajerskem je Agip Slovenija,
ki je del velike mednarodne družbe, s sedežem v Bruslju. Po-
leg servisa v Arclinu bo Agip odprl letos še dva v Ljubljani, v
širši ljubljanski okolici pa dva že delujeta. (BJ)
Pločnik v Višnji vasi po
otoplitvi
VIŠNJA VAS - V občini Vojnik se pripravljajo na izgrad-
njo pločnika v Višnji vasi pri Vojniku, kjer bodo obenem
postavili avtobusno postajališče v smeri proti Dobrni. Dela
bi po pogodbi morali že opraviti, trenutno pa čakajo na
lepše vreme. Vrednost naložbe je 9 milijonov tolarjev, pri
čemer je vključena izgradnja kanalizacije v dolžini dvesto
metrov. Dela bo opravilo celjsko podjetje CMC. (BJ)
Pod streho tudi v konjiški
smeri
FRANKOLOVO - Na Frankolovem nameravajo letos zgra-
diti še avtobusno postajališče v smeri proti Slovenskim Ko-
njicam. Občina Vojnik idejni projekt že ima in je pred pri-
dobivanjem lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Vred-
nost naložbe še ni znana. (BJ)
Delo na vodovodu
FRANKOLOVO - V Bezenškovem Bukovju pri Frankolo-
vem imajo oskrbo z vodo moteno, kar je posledica prešib-
kega pritiska. Občina Vojnik tako gradi nov, kilometer in
pol dolg cevovod, pri čemer se bo vas odslej oskrbovala iz
sistema Črešnjice. Z deli so začeli pred zimo, dokončati pa
jih nameravajo zgodaj spomladi. Vrednost naložbe, ki jo
bodo uresničili z denarjem iz občinskega proračuna, znaša
12 milijonov tolarjev. (BJ)
Pohodniki ob spomeniku padlim borcem Pohorskega bataljona.
Št. 3 - 16. januar 2003
18
Informacije
Št. 18 - 16. januar 2003
KULTURA
19
O novostih
v
giasbeniii
šolali
v Glasbeni šoli Sloven-
ske Konjice se je v petek
na posvetu zbralo preko
20 učiteljev trobente in tol-
kal iz severovzhodne Slo-
venije. Predstavili so jim
nove učne načrte in učbe-
nike, podobna srečanja pa
se bodo zvrstila tudi dru-
god po Sloveniji (za vsa
glasbila).
Novosti v glasbenih šolah
je namreč precej. Spremi-
njajo se predmetniki in uč-
beniki, za učence nekaterih
instrumentov in plesa pa tudi
trajanje šolanja. V glasbenih
šolah bodo uvedli tudi uče-
nje ljudskih instrumentov,
kot so citre, diatonična har-
monika in tamburice. Po no-
vem bodo učni načrti cilj-
no usmerjeni, snov ne bo več
strogo predpisana, profesor-
ji pa bodo lahko uporablja-
li različne metode dela.
Glasbeno šolstvo je bilo
potrebno prenove, saj so
učne načrte nazadnje spre-
minjali leta 1970. Po tem
času je nastalo veliko nove
glasbene literature, zato uči-
telji pozdravljajo spremem-
be, »saj mladim odpirajo
možnost za modernejši pri-
stop igranja in spoznavanje
sodobne literature.«
AF
Dvojna
otvoritev
Nocoj bodo v Galeriji so-
dobne umetnosti Celje odpr-
li kar dve razstavi in s tem
povezali delo Tadeja Poga-
čarja in Arven Šakti Kralj.
Pogačarjeva razstava bo ob
18.	uri razgrnila projekte, ak-
cije in dokumente, ki se uk-
varjajo predvsem z muzejsko
naracijo, naslov razstave pa
je Agent spremembe - Doku-
menti 1.
Arven Šakti Kralj pa bo ob
19.	uri v organizaciji Brežigraj-
ske galerije Celjanom predsta-
vila fotografije, s katerimi ra-
ziskuje svet, v katerem se zr-
calijo njene skrite želje, skriv-
nosti iz zasebnega življenja in
spomini.	BS
Ministrice
ni več straii
Izjemna Miillerjeva zbirka grafik od maja spet na ogled
Osrednja tema petkovega
obiska kulturne ministrice
Andreje Rihter v Rogaški
Slatini je bila usoda Miiller-
jeve zbirke grafik, v kateri
so dragocenosti svetovno
znanih srednjeveških moj-
strov. Gre za dragoceno da-
rilo zdraviliškega gosta,
zdaj že pokojnega Kurta
Miillerja iz Švice.
Švicarski zbiralec je zbir-
ko podaril iz hvaležnosti, ker
je v mestu ob SotH spet našel
zdravje. Posamezni deli zbir-
ke so bili nato v slatinskem
grafičnem muzeju večkrat
javno predstavljeni, v prvih
letih tranzicije pa se je v jav-
nosti pojavila bojazen v zve-
zi z lastništvom zbirke. No-
va, slatinska občina jo je na-
to zavarovala kot kulturni
spomenik. Zbirka je danda-
našnji v lasti zdraviliške del-
niške družbe.
Po petkovem pogovoru z
direktorjem zdravilišča Izto-
kom Lipovškom in županom
mag. Brankom Kidričem je
ministrica povedala, da bo
zbirka od maja spet na og-
led. Direktor ji je omenil tri
možne lokacije, kjer bi si dra-
gocenosti lahko ogledala naj-
širša javnost, država oziro-
ma občina pa bosta poskrbeli
za dokumentacijo v zvezi z
zbirko. Te namreč po dolgih
letih, odkar so dragocenosti
iz Švice v obsoteljskem me-
stu, še ni.
Zbirka grafik pa ni bila edi-
ni razlog ministričinega pet-
kovega obiska v Rogaški Sla-
tini. V tamkajšnjem zdravi-
liškem jedru, ki je zaščiteno
kot kulturni spomenik, se na-
mreč med obnovo starih ho-
telov pojavlja vse več želja
investitorjev po prizidkih in
podobnih spremembah. Ta-
ko je že zgrajen prizidek k
Hotelu Slatina, v zadnjem ča-
su pa se zapleta z željo po
prizidku k hotelu Soča, kjer
investira steklarna. Kot je po-
vedala ministrica, je prišlo
do dogovora, da bo ministrs-
tvo imenovalo konzervator-
sko skupino, ki bo zadevo te-
meljito presodila.
BRANE JERANKO
V zaščitenem zdraviliškem jedru Rogaške Slatine se pojavljajo investitorji, ki želijo graditi prizidke.
Najprej se je pojavil prizidek k hotelu Slatina (na fotografiji), zdaj ga želijo še k hotelu Soča.
Občni zbor KUD Nova Cerlcev
Prejšnji petek so se v go-
stišču Koprivnik v Socki na
rednem letnem občnem zbo-
ru sestali člani Kulturno
umetniškega društva Nova
Cerkev, da bi pregledali do-
sedanje delo ter si zadali
smernice delovanja za v bo-
doče.
Poleg moškega zbora v
društvu delujeta dramska
skupina ter moški vokalni
kvintet Kristal. V vseh treh
sekcijah danes deluje okoli
50 aktivnih članov. Najdalj-
šo tradicijo ima prav moški
zbor, ki bo letos praznoval
30-letnico delovanja, trenut-
no pa ga, kot pevovodja vodi
Peter Selčan, ki je tudi pred-
sednik društva. Člani druš-
tva so se zahvalili Občini Voj-
nik za veliko razumevanje in
podporo. V novem obdobju
bodo med drugimi zadanimi
nalogami tudi pomnožili svo-
je vrste, saj bodo vključili no-
vo sekcijo in sicer ženski trio
Biser. Ob tem je potrebno pou-
dariti, da KUD Nova Cerkev
ni edini kulturni tvorec v kra-
ju, saj poleg njih deluje še
mešani cerkveni pevski zbor
pa godba na pihala ter Šta-
jerski rogisti, slednja dva kot
samostojni društvi. Na pet-
kov občini zbor je vodstvo
društva povabilo tudi boljše
polovice svojih članov, mar-
sikje pa so v društveno delo
tako ali tako vpete cele dru-
žine več generacij. In tako so
občni zbor sklenili v prijet-
nem, prijateljskem in pono-
voletnem vzdušju.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Besednica s Stupico
v Levstikovi sobi celjske osrednje knjižnice priprav-
ljajo nocoj ob 18. uri prvo letošnjo besednico.
Zoran Pevec je v goste povabil pesnico Lucijo Stupico.
Mlada pesnica je na knjižnem sejmu leta 2001 prejela na-
grado za svoj knjižni prvenec, ki ga je naslovila Čelo na
soncu. V knjigi je upesnila svoja doživetja s številnih poto-
vanj, na besednici pa bo govorila o »življenju na otokih,
potovanjih in razrahljanih obalah nostalgičnih spominov...«
BS
OCENJUJEIVIO
Griči in Trojanci v
adidasicah
Po premieri Shakespearove mračne
komedije Troilus in Kresida v SLG
v celjskem gledališču so
minuli petek premiemo pred-
stavili uprizoritev ene naj-
manj igranih dram VJillia-
ma Shakespeara. Mračno ko-
medijo Troilus in Kresida, na-
stalo okoli leta 1602 in vse-
binsko oprto na starogrško ep-
sko izročilo o obleganju Tro-
je, je v prevodu Mateja Bora
in ob plodnem sodelovanju
dramaturginje Tine Kosi na
oder postavil režiser Dušan
Jovanovič.
Ugledni književnik, reži-
ser in akademijski profesor,
kije s svojimi dramskimi be-
sedili in režijami odmevno
sooblikoval »zlato obdobje«
celjskega teatra v sedemde-
setih in osemdesetih letih mi-
nulega stoletja, se je po Sha-
kespearovi tragediji Romeo
in Julija (na začetku letoš-
nje sezone v ljubljanski Dra-
mi) lotil še elizabetinčeve pa-
rodične obravnave mladost-
niško prvinske ljubezni med
Troilusom in Kresido, postav-
ljene v pogubne razmere bre-
zumnega vojnega nasilja
med Ahajci in Trojanci. Sha-
kespearova cinično jedka in
sarkastično nespoštljiva upo-
dobitev domnevno junaške-
ga vojskovanja kot sramotne-
ga pobijanja in umiranja za-
radi nekega rogonosca (Pa-
risa) in vlačuge (Helene) se
izkaže Jovanoviču za nadvse
plodno izhodišče umetniško
drzne in človeško angažira-
ne kritike vsakršnega nihi-
lističnega militarizma, pra-
viloma utemeljenega v vzvi-
šenih in blagozvočnih rodo-
ljubnih in domoljubnih puh-
licah ter vselej pogubnega za
skupnosti podrejenega posa-
meznika.
Za skrbno premišljen in
disciplinirano stiliziran ci-
nično-ironičen uprizoritveni
načrt si je izkušeni režiser
našel kongenialne soustvar-
jalce v scenografinji Jasni
Vastl (omogočila je shakes-
pearovsko odprt igralni pro-
stor z borilnim ringom i; os-
predju, na katerem je bilo s
kovinskimi palicami in dro-
govi, zasloni in lesenimi pod-
stavki kot ostanki starogrš-
kih kotumov mogoče hipoma
ustvarjati asociativno boga-
te množične in intimne pri-
zore), kostumografinjiBjanki
Adžič Ursulov (ki je s sodob-
nimi materiali, strogo stili-
ziranimi kroji, maskami ter
izbranimi barvami presenet-
ljivo učinkovito povezala med
seboj daljno zgodovino in so-
dobnost, vzvišeno in profa-
no), koreografu Denešu
Dobreiju (ki je z vzhodnjaš-
ko stiliziranim gibanjem poe-
notil igralski ansambel v di-
namično celoto ter približal
vidno in zvočno plat uprizo-
ritve svojevrstnemu obredju)
ter avtorju glasbe Dragu Iva-
nuši (ki je prepletal arhaič-
no neposredno ustvarjanje
zvokov iz kovinskih cevi ter
. solistično ali zborovsko pet-
je s sodobnimi zvočno in rit-
mično nasičenimi posnetki).
V številnem igralskem
zboru, ki je zgledno partner-
sko sodeloval ter očaral z red-
ko videno kolektivno energijo
in izvedbeno disciplino, so
osrednje vloge učinkovito in-
dividualizirali in stilizirali
Miha Nemec kot presenetlji-
vo dvomljivi Hektor, David
Ceh kot v neprijaznih razme-
rah izgubljeni Troilus, Man-
ca Ogorevc kot najprej naiv-
no najstniška in nato prag-
matično prilagodljiva Kresi-
da, Tina Gorenjak kot zvezd-
niško hladna in prazna He-
lena, Zvone Agrež kot puh-
lobesedni voditelj Agamem-
non, Mario Šelih kot samov-
šečno nastopaški junaški
Ahil, Tarek Rashid kot gove-
dasto bebasti Ajaks, Stane Po-
tisk kot politikantsko zviti
Odisej, Drago Kastelic kot
starčevsko otročji Nestor in
Renato Jenček kot slinasti
Ahilov ljubimec Patroklus. So-
delovali so še Neva Jana
Flajs, Barbara Vidovič, Igor
Žužek, Damjan Trbpvc, Uroš
Potočnik, Primož Ranik, Miro
Podjed, Borut Alujevič, Bojan
Umek, Rastko Krošl in Igor
Sancin.
SLAVKO PEZDIR
Foto: D. ŠVARC
Damjan Trbovc, Mario Šelih in Renato Jenček v Troilusu in Kresidi.
Št. 19 - 16. januar 2003
20
iOTOREPORTAZA
Potem, ko smo pred leti Logarsko dolino opisovali kot Trnjulčico, ki čaka svojega
princa, lahko po sončni nedelji zatrdimo, da ena najlepših alpskih dolin živi tudi
pozimi.
Možnosti za rekreacijo je obilo - od smučanja v kampu, sankanja po urejeni progi od
obračališča pod slapom Rinka do Planšarije, 14 kilometrov urejenih smučarsko-tekaš-
kih prog, plezanja po zaledenelih slapovih ali umetnih stenah, drsanja pred hotelom
Plesnik do navadnega sprehoda... Za vse zimske športe si vsak obiskovalec lahko izposo-
di potrebno opremo, več organiziranih prireditev pa bo v začetku februarja.
Foto: GREGOR KATIČ
Št. 20 - 16. januar 2003
H^RTAŽA
21
Direktorji - tehnično superiomi, rezultatsko pa malo manj.
Zmage in
denar
obubožanim
Najboljši Korotan, Ljubljana tretja - Slab zaključek
Rudarja, Publikum razočaral
Zaključni turnir zimske
"fige malega nogometa na
odboj je bil prvič v Celju,
prvič se je igralo na umetni
travi in prvič je zmagal Ko-
rotan. Sedmerica hrabrih,
Boštjan Grizold, Peter Stoj-
nič, Simon Kramberger, Pe-
ter Stočko, Niko Podvinski,
vratar Dušan Kordež in tre-
ner Edin Osmanovič so Go-
lovec zapuščali s čekom za
500 tisočakov.
Celjski zvezdniki so v pol-
finalu povedli proti Korošcem
z 2:0, potem pa je šlo vse navz-
dol. Porazom iz predtekmo-
vanja (Rudar 2:7, Mura 5:7)
so dodali še dva, proti Koro-
tanu s 6:8 in Ljubljani (moš-
tvo Suada Bešireviča je za-
služilo 200 tisoč tolarjev) z
10:11, ko so zadnji gol preje-
li dve sekundi pred zvokom
sirene. Velenjski Rudar je v
finalu zaostajal že z 2:7, po-
tem preobrnil na 11:8, v pred-
zadnji minuti pa je Simon
Kramberger izid izenačil. Isti
igralec je po rdečem kartonu
Mujanovi^ dosegel zadnji gol
na turnirju, tako da je na ra-
čun kluba Ob jezeru romalo
le 300 tisočakov.
Na revijalni tekmi so
dogajanje v Golovcu
popestrili direktorji in no-
vinarji s Celjskega.
Na Skalni kleti je štiriletno
pogodbo podpisal Dejan Rob-
nik, 18-letni napadalec kranj-
skega Triglava, ki je jeseni bi-
val v Anconi, a s tamkajšnjim
dmgoligašem ni sklenil dogo-
vora. Nizki, a izjemno hitri
član mlade slovenske reprezen-
tance je dosegel zadnja gola
za zmago proti Jugoslaviji v
kvalifikacijah za EP v Murski
Soboti, kot kadet je bil naj-
boljši strelec državne mladin-
ske lige, v prejšnji prvoligaški
sezoni pa je dosegel največ go-
lov (5 tudi Feigel) v dresu Tri-
glava. Luka Kovačič iz Svo-
bode se je premislil, snubijo
ga za Bežigradom.
Marijan Pušnik, edini
trener, ki je svoje varovance
v nedeljo spremljal s tribu-
ne, je bil nezadovoljen z nji-
hovo borbenostjo, bolj pa v
ponedeljek z rezultati prvih
testov fizične pripravljenosti.
S šalo »saj Korotana nismo
premagali niti v prvenstvu«
je skušal biti dobre volje, a
ostal je grenak priokus.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
Celjski novinci z leve: Uroš Plaznik ter trije Dejani: Kelhar, Robnik in Urbanč.
Spretni Alen Mujanovič (9) v boju s ključnim igralcem zmagovalne ekipe Boštjanom Grizoldom, v ozadju
PeterStočko.
Silovit strel direktorja Živexa Andreja Štrka je kon-
čal nad golom vratarja novinarjev Gojka Kusiča.
Predsednik Združenja prvoiigašev Brane Florjanič in
uradno najboljši igralec turnirja Željko Spasojevič.
Simon Sešlar se je trudil, nekaj njegovih soigralcev pa odločno premalo.
Št. 21 - 16. januar 2003
22
šport
Prišla je serija
Laščanov
Boljše vzdušje v Treh lilijah - Tovornik in Sagadin slavila v gosteh
Delno uspešni krog je za
najboljšimi košarkarskimi
klubi na Celjskem, saj so
Laščani zabeležili pričako-
vano zmago v Sarajevu, dve
ekipi pa imamo tudi na me-
stih, ki zagotavljata igra-
nje v drugem delu v ligi za
prvaka.
Varovanci Predraga Kruš-
čiča so po odločilni zmagi
nad Rosetom znova visoko
izgubili z Železnikom, a pre-
cej nižje kot v Treh lilijah.
Četrta zmaga
v petih
srečanjih
Potem ko so si med ted-
nom v Treh lilijah Laščani z
zmago proti Italijanom že za-
gotovili napredovanje v Ule-
bovem pokalu, so nadaljevali
s serijo zmag tudi v Good-
year ligi. S četrto zmago v
zadnjih petih srečanjih (po-
raz le proti Ciboni) so se pre-
bili v sredino lestvice, in kar
je še bolj pomembno, povr-
nili so si tudi samozavest, ki
je bila že zelo načeta. V le-
deno hladni sarajevski Sken-
deriji je bilo pivovarjem do-
volj le solidnih drugih dvaj-
set minut za zanesljivo zma-
go. Blestel je znova odlični
Kenyan Weaks, ki je imel
met za dve točki 12:14, do-
Igralec kroga: Damir La-
tovič (Elektra). Peterka kro-
ga: Dražovič, Latovič (oba
Elektra), Weaks, Kuqo (oba
Pivovarna Laško), Čovič
(Hopsi). Trener kroga: Mat-
jaž Tovornik (Hopsi).
segel pa je 26 točk. Tokrat
mu je dobro asistiral alban-
ski center Ermal Kuqo z 21
točkami in 7 skoki. Kot re-
čeno so se Laščani prebili do
sredine lestvice, imajo pa šest
zmag, priložnost za sedmo
pa bo v soboto, ko v Tri lilije
v slovenskem derbiju priha-
ja novomeška Krka.
Šoštanjčani in
Polzelani
držijo peto
mesto
v 1. A slovenski ligi je zno-
va prijetno presenetila Elek-
tra z zmago v Kranju proti v
tej sezoni neprepoznavni eki-
pi Triglava. Prvi polčas je si-
cer minil v znamenju doma-
činov, ki so imeli prednost
sedmih točk, še posebej pa
je Šoštanjčanom pod košem
preglavice delal visoki cen-
ter Ivo Hoger. No, v nada-
ljevanju sta stvari v svoje ro-
ke vzela branilca Dagmar
Dražovič in Damir Latovič.
Prvi je dosegel 21 točk, dru-
gi pa ob 66-odstotnem metu
17, imel pa je tudi 11 sko-
kov. Prav skok pa je bil od-
ločilno orožje varovancev
Miloša Sagadina, ki so s to
zmago naredili velik korak
proti ligi za prvaka.
Zrečani so v Domžalah
vzdržali tri četrtine (vodili so
do pet minut pred koncem),
v zadnji pa popustili in doži-
veli poraz, ki pa zanje ni tra-
gičen, kajti še naprej ostaja-
jo na četrtem mestu. Z izje-
mo Marka Meška so bili vsi
igralci Rogle nerazpoloženi
v napadu. Samo 37-odstotni
met igralcev Rogle pa je bil
odločno premalo ža presene-
čenje proti drugi ekipi lige.
Košarkarji Pivovarne
Laško so v zadnjem krogu
pokala Uleb izgubili na go-
stovanju pri Železniku z
62:8L Navkljub negativne-
mu izkupičku zmag in po-
razov (4-6) so osvojili četr-
to mesto v skupini B in se
tako uvrstili v osmino fina-
la. Nasprotnika so dobili si-
noči po žrebu v Barceloni.
Sicer je bilo srečanje le pre-
stižnega pomena, kajti Laš-
čani so se že po zmagi nad
Rosetom prebili med naj-
boljših šestnajst moštev.
Uspešni pa so bili znova
Polzelani, z Matjažem To-
vornikom na in ob parketu.
V Sežani sta glavno breme no-
sila odlični Jadranko Čovič
(24 točk - 69-odstotni met)
in Luka Geržina (21), v zad-
njih štirih minutah, ko se je
odločalo o zmagovalcu, pa
je na parket stopil tudi pri-
ljubljeni Digl in z osmimi toč-
kami pomagal do šeste zma-
ge v sezoni in delitve petega
mesta s sosedi iz Šoštanja.
V naslednjem krogu odha-
jajo Šentjurčani na težko go-
stovanje v Koper, Elektra igra
doma zelo pomembno sre-
čanje proti Zagorju, Rogla bo
gostila Kraškega Zidarja, Hop-
si pa v svoji dvorani priča-
kujejo prebujeno ekipo Bi-
rokrata.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Car ostaja car: 43-ietni Matjaž Tovornik.
Laški virtuoz VVeaks je proti Bosni imel sijajnega pomočnika, centra
Ermala Kuqa.
Planinski kotiček
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 18. januarja na
21. pohod Zdravju naproti. Odhod s posebnim vlakom iz
Celja ob 8.30 do Šmartnega ob Paki. Prijave do 17. januarja
na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
športni
koledar
SOBOTA 18.1.
MALI NOGOMET
1. DL, 10. krog, Rogaška
Slatina: Dobovec - Sevnica
(20).
KOŠARKA
Goodyear liga, 15. krog.
Laško: Pivovarna Laško - Kr-
ka (19.30).
1. SKL - moški, 15. krog,
Šoštanj: Elektra - Zagorje
(19), Zreče: Rogla - Kraški
zidar (19), Polzela: Savinj-
ski Hopsi - Birokrat (20), Ko-
per: Koper - Alpos Kemoplast
(20.15).
ODBOJKA
1. DL - moški, 12. krog.
Slovenska Bistrica: Svit - Šo-
štanj Topolšica, Murska So-
bota: Pomurje - SIP Šempe-
ter.
SREDA 22. 1.
VATERPOLO
1. DL, 5. krog, Koper: Ko-
per - Posejdon.
panorama
NOGOMET
MALI NOGOMET
NA ODBOJ
Polfinale: Korotan - CMC
PubUkum 8:6 (3:2); Koren (2),
Čadikovski (7), Plastovski (21),
Kvas (35), Petrič (37), Maletič
(39), Rudar - Ljubljana V&V
11:7 (6:3); Dedič (2), Mujano-
vič (7, 8, 24, 28), Am. Muja-
kovič (8), Zager (15), Šmon
(16), Spasojevič (26, 31, 37).
Za 3. mesto: CMC PubU-
kum - Ljubljana VcSV 10:11
(6:5); Sešlar (3), Pečnik (5),
Koren (7,18), Čadikovski (12,
21), Križnik (20), Kvas (29),
Plastovski (34), Maletič (38).
Finale: Rudar - Korotan
11:12 (7:8); Mujanovič
(11,23, 25, 36, 39), Zager
(13, 19), Sprečakovič (17),
Šmon (19), Dedič (32), Spa-
sojevič (35). Vrstni red: 1.
Korotan, 2. Rudar, 3. Ljub-
ljana, 4. CMC Publikum.
KOŠARKA
POKAL ULEB
9. krog: Pivovarna Laško -
Roseto 79:77 (59:58, 37:39,
21:23); Weaks 22, Pavič 18,
Dojčin 14, Kobale 8, Kuqo,
Radunovič 6, Miletič 3, Po-
povič 1. 10. krog: Železnik -
Pivovarna Laško 81:62 (65:35,
44:24,19:11); Kobale 11, Doj-
čin 9, Kuqo 8, Pavič, Popovič
7, Miletič 6, Brolih, Nečas,
VVeaks 4, Radunovič 2. Konč-
ni vrstni red: Železnik 9-1,
Pamesa 8-2, Roseto 5-5, Pi-
vovarna Laško 4-6, Opel Skyli-
ners 3-7, Oostende 1-9.
GOODVEAR LIGA
14. krog: Bosna - Pivovar-
na Laško 83:94 (64:71,
44:45,23:23); Weaks 26, Ku-
qo 21, Dojčin 11, Popovič, Ko-
bale 10, Miletič, Radunovič
6, Pavič 4. Vrstni red: Mac-
cabi, Crvena zvezda, Union
Olimpija 24, Krka, Zadar 24,
Zagreb 22, Cibona 21, Pivo-
varna Laško 20, Feal Široki,
Split 19, Borac 18, Bosna 15.
1. SKL - moški
14. krog: Helios - Rogla
76:66 (50:47, 35:30, 14:20);
Meško 16, Dundovič 12, Sta-
rovasnik, Mihajlovič 9, Benič
8,	Brolih 5, Sivka 4, Strnad
3. Triglav - Elektra 72:74
(52:54, 38:31, 19:15); Dražo-
vič 21, Latovič 17, Belanovič
13, Čustič 6, Tajnik 5, Ru-
preht, Divjak, Goršek 4. Kraš-
ki zidar - Savinjski Hopsi
80:83 (50:59, 38:41, 16:24);
Čovič 24, Gržina 21, Cizej 12,
Tovornik 8, Skok 7, Čatovič
6,	Kadič 5. Vrstni red: Geo-
plin Slovan 25, Koper, Helios
22, Rogla 20, Savinjski Hop-
si 19, Elektra, Kraški zidar 18,
Alpos Kemoplast, Birokrat 17,
Triglav, Zagorje 16.
TROCAL LIGA
13.	krog: Merkur - Mont-
montaža 95:55 (68:43,
48:30, 26:12); Jocič 19, Er-
kič 13, Čonkova, Markovič 11,
Temnik 10, Jereb 9, Tratsiak,
Ramšak 8, Kvas, Gračner 3.
14.	krog: Wels - Merkur
76:59 (60:42, 40:32, 21:17);
Temnik 19, Jereb 8, Ramšak
7,	Perlič, Potočnik 6, Erkič,
Markovič 4, Čonkova 3, Jo-
cič 2. Vrstni red: Gospič 11-
3, Merkur 10-4, Željezničar
10-3, Šibenik 7-7, Wels 6-7,
Ježica 5-8, Montmontaža 4-
9,	Jedinstvo 1-13.
ROKOMET
POKALEHF
Šestnajstina finala, dru-
ga tekma: Žalec - Sonic Osi-
jek 20:20 (10:9); Potočnik 7,
Randl 5, Agafonova, Savič 3,
Stevanovič, Kranj c 1.
VATERPOLO
1.DL
6. krog: Posejdon - Bra-
nik 6:14 (lj4, 0:2, 3:3, 2:5);
Zagernik, Čretnik 2, Štuhec,
Trbušič 1. Vrstni red: Tri-
glav 10, Olimpija 8, Branik
6, Koper 4, Kokra 2, Posej-
don 0.
nakratko
Marič priboril nastop na EP
Žalec: V soboto je domači karate klub pripravil že sedmi
mednarodni novoletni turnir za kadete in mladince v katah
in športnih borbah. Na njem je sodelovalo 138 tekmoval-
cev iz Slovaške, Avstrije, BiH, Hrvaške in Slovenije. Slo-
venski tekmovalci so zmagali v šestih kategorijah, med ka-
rateisti naše regije pa so se najbolje odrezali: Velenjčan Omer
Tabakovič s tretjim mestom, Luka Ocvirk s Polzele z dru-
gim, zmagala pa sta Velenjčanka Alisa Redžič in Žalčan Lu-
ka Marič. Slednji ima tako že zagotovljeno mesto v mladin-
ski reprezentanci za nastop na evropskem prvenstvu.
Jed bo prišel na Bled
Celje: Člani smučarskega društva Unior so bili minuli ko-
nec tedna zelo aktivni. V ekipo za olimpijado mladih, ki bo
konec meseca na Bledu, se je uvrstil Simon Jed, Denis Sre-
bot in Patricija Mastnak pa bosta nastopila na tekmi Alpe
Jadran. Najmlajši celjski smučarji pa so tekmovali v slalo-
mu na Rogli in na Arehu. Najboljša sta bila Jošt Funtek, ki
je osvojil 5. in 7. mesto, in Ana Mišel Stipič s šestim in
sedmim mestom. Starejši dečki in deklice pa so tekmovali
v slalomu v Ravnah na Koroškem, kjer se je med deseterico
uvrstil le Filip Mlinšek, ki je v nedeljo osvojil deveto mesto.
Le en gol z igralcem več
Celje: V 6. krogu prve državne lige so vaterpolisti Posej-
dona v domačem bazenu gostili mariborskega Branika in
izgubili s 14:6. Celjani so pred domačimi gledalci slabo
izkoriščali prednost igralca več, kajti v osmih primerih so
zadeli le enkrat. Za domače sta Čretnik in Zagernik zadela
dvakrat, enkrat pa Štuhec in Trbušič. Pri gostih je bil naj-
boljši Župan, ki je dosegel štiri gole. (JK)
Št. 3 - 16. januar 2003
ŠPORT
23
Osijecanke so pac boljše
Žalčanke storile vse, a obtičale v šestnajstini finala pokala EHF - Pokopali so jih zapravljeni streli iz čistih položajev
žalske rokometašiceso se
poslovile od Evrope s tolaž-
bo, da jim ne bo potrebno
na dolgo in naporno pot v
Romunijo. Žreb je v torek
namreč Osijeku v osmini fi-
nala namenil tekmeca Oltc-
iiim Valceo. Šele na 26. tek-
mi v evropskih pokalih so
rokometašice Žalca igrale
neodločeno (20:20) in ob-
držale pozitivno bilanco -
13 zmag in 12 porazov.
A to seveda ni bilo dovolj
za napredovanje v osmino fi-
nala pokala Evropske roko-
metne zveze. Osiječanke so
na obeh tekmah prikazale več
(na prvi zmaga s 24:19), kajti
odlikovala jih je ostra, odloč-
na in predvsem v domači dvo-
rani tudi groba obramba z ve-
liko višjimi igralkami kot so
Žalčanke. Slednje so si vsee-
no na povratni tekmi po sil-
nem trudu v obrambi ustva-
rile priložnosti iz protinapa-
dov, ki pa so premnoge naža-
lost ostale neizkoriščene. Prav
zato so gostje v 13. minuti že
vodile s 6:3 in takratni skup-
ni minus Žalčank je znašal -
8, kolikor je tedaj še bila tem-
peratura izven dvorane.
V drugem polčasu se je
ozračje na polni tribuni os-
novnošolske dvorane popol-
noma ogrelo. Kapetanka Ti-
na Randl je namreč v 39. mi-
nuti zabila za prvo vodstvo z
dvema goloma razlike, izklju-
čena pa je bila gostja Topalo-
va. Zbegane domačinke pa
znova niso dosegle gola z igral-
ko več; za nameček so ga še
tretjič prejele. Dejana Steva-
novič je svoj edini gol (met
iz igre 1-7) dosegla v 43. mi-
nuti za 15:13, kar je bilo še
zadnje upanje za popolni za-
suk. A čas je neusmiljeno te-
kel, pri gostjah pa so se proti
obrambi 5+1, usmerjeni na od-
lično Bernardico Vrkljan, ra-
zigrale njene soigralke Kne-
zova, Lovrakova in Nenadi-
čeva. Ob koncu so celo po-
skusile s cepelinom, a je naj-
boljša igralka povratnega
obračuna, domača vratarka
Maja Grudnik obranila strel
Aniti Gače. Grudnikova je ble-
stela predvsem v prvem pol-
času, ko je zbrala 9 obramb.
Najboljša strelka Žalca Ni-
na Potočnik (7-16) je deja-
la: »Borile smo se, kolikor
je pač bilo v naših močeh. V
Osijeku, kjer sem bila tepe-
na kot še nikoli, smo se iz-
govarjali na sojenje, tokrat
pa izgovorov ni. A prisotni
so lahko videli, da smo dale
vse od sebe.« Tina Randl je
za 5 golov potrebovala 9 stre-
lov, znova je bila samokri-
tična: »Začele smo katastro-
falno in nasprotnice so bile
skupno boljše v vseh pogle-
dih. Pregorele smo v preve-
liki želji.«
Strateg Igor Razgor je po
prvi tekmi napovedal, da nje-
gove varovanke nimajo veli-
ko rezerv: »Imeli smo kar pre-
cej priložnosti, sedemkrat ali
še večkrat so bile naše igral-
ke same na črti, a niso bile
dovolj zbrane. Odločili so za-
pravljeni streli v protinapadih,
a slovo od Evrope ni boleče.«
Njegov kolega na nasprotni
klopi Zdenko Kordi je dejal:
»Čeprav so tri ključne igralke
nastopile z virozo, sem pri-
čakoval lažje delo, a Žalec je
presenetil z dobro igro.« Pred-
sednik žalskega kluba Bošt-
jan Ribič je s številnimi so-
delavci poskrbel za zelo do-
bro organizacijo tekme: »Naša
dekleta so se srčno borila, a
jim v odločilnih trenutkih ni
steklo po željah. V državnem
prvenstvu ciljamo na osvoji-
tev 3. mesta.«
Na polni tribuni so med
450 gledalci bili tudi gostu-
joči navijači, ki niso skopa-
rili z žaljivkami, policisti in
redarji pa so poskrbeli, da je
vse skupaj ostalo le na ver-
balni ravni. Tudi športni di-
rektor Iztok Ščurek je ob-
jektivno ocenil dvoboj: »Pun-
ce so dobro zaigrale v obram-
bi. Priložnost za izničenje
zaostanka so imele v >kon-
trah<, ki so ostale nerealizi-
rane, proti postavljeni osiješ-
ki obrambi pa seveda ni šlo.
Izid je realen, Hrvatice so
boljše za 20 do 30 odstotkov.«
DEAN ŠUSTER
Foto: ALEKS ŠTERN
Eden izmed prodorov Danijele Savič proti postavljeni obrambi gostij.
.in krožne napadalke, bojevite Lidije Krajnc, ki so bili praviloma ostro preprečeni.
NA KRATKO
Odstopil Helmut Hartman
! Celje: Po enem letu in štirih
mesecih dela kot direktor at-
letskega društva Kladivar Ce-
tis je odstopil Helmut Hartman.
Diplomirani pravnik si želi poi-
skati službo, primernejšo nje-
govi izobrazbi. Bržčas je tudi
ugotovil, da se težav, s kateri-
mi se klub ubada že precej ča-
sa, ne da rešiti v krajšem ob-
dobju. Čeprav zaradi široke
profesionalne strukture, šte-
i vilčnega članstva in objektov, ki jih je potrebno vzdrževati,
klub preko razpisa prejme precej denarja od občine (15 mili-
jonov tolarjev), od pokrovitelja pa 6 milijonov, so skupni stroški
' še višji. Hartmanov naslednik naj bi bil znan na februarski
I skupščini kluba, ki ga kot predsednik vodi Jože Zimšek.
Katarina že 34. na svetu
! Melbourne: Velenjčanka Katarina Srebotnik, 32. nosilka pr-
i Vega teniškega turnirja za grand slam v novi sezoni, je uspešno
prestala prva kroga odprtega prvenstva Avstralije. Najprej je v
: treh nizih premagala Rusinjo Dinaro Safino. Prvega je izgubila
s 6:3, nato pa naslednja dobila z istima rezultatoma. Srebotni-
kova je tako dosegla šele svojo drugo zmago med posamezni-
: cami v letu 2003, potem ko je na pripravljalnih turnirjih na-
stopila relativno slabo. V Aucklandu je izpadla že v 1. krogu, v
Hobartu, kjer je bila postavljena za prvo nosilko, pa se je po-
1 slovila po drugem odigranem dvoboju. Zaradi ugodnega žreba
Pa ima Velenjčanka lepo priložnost za dodatne WTA točke, ki
bi jo na naslednji računalniški lestvici povzdignile višje od 34.
mesta na svetu, kar je zaenkrat tudi njen osebni najboljši dose
žek. V drugem krogu je Velenjčanka v treh nizih s 6:1, 6:7 in
6:3 odpravila še Francozinjo Virginie Razzano.
Helmut Hartman
Priprave na Sarajevo
Končan redni del lige Trocal - Zaključni turnir v Sarajevu 24. in 25.
januarja - Merkur v polfinalu z Željezničarjem
Celjske košarkarice so mi-
nuli konec tedna odigrale
zadnji tekmi rednega dela
mednarodne Lige dobrodoš-
lice. V petek so v zaostali
tekmi v domači dvorani po-
vsem nadigrale Montmon-
tažo, dva dni kasneje pa po
eni svojih najslabših iger
izgubile v Welsu.
»Domača zmaga je povsem
zaslužena, igrale smo tako
kot smo trenirale, trdo v
obrambi in učinkovito v na-
padu. 40 točk prednosti po-
trjuje, da smo dale vse od se-
be. Povsem drugače je bilo v
Avstriji, izgubile smo zaradi
lastnih neumnosti. O sojenju,
ki ni bilo na ustrezni ravni,
ne bom izgubljala besed. Odi-
grale smo eno najslabših te-
kem v letošnji sezoni. Doma-
činke so nas povsem nadigra-
le,« je tekmi komentirala ka-
petanka Alenka Potočnik.
Morda bo poraz dobra
spodbuda pred zaključnim
turnirjem, saj so Celjanke po-
novno spoznale, da zmaga ne
pride sama od sebe in da se
je potrebno zanjo močno po-
truditi. V Sarajevu se bo pr-
vouvrščeni Gospič v polfinalu
pomeril s Šibenikom, Mer-
kur pa bo za vstop v finale
moral premagati domačega
Željezničarja. Seja upravne-
ga odbora lige, ki ji predse-
duje Franci Ramšak, je bi-
la namenjena predvsem pri-
pravam na zaključni turnir.
Vse tekme bo prenašala bo-
sanska televizija, dogovarjajo
se tudi s slovensko in hrvaš-
ko, organizator bo izbral tu-
di najboljšo in najlepšo igral-
ko turnirja. Tekme bodo so-
dili trije sodniki iz Sloveni-
je, Hrvaške in BIH.
Branilke naslova, v letoš-
nji sezoni z okrepljeno eki-
po in z novim trenerjem Dra-
gomirjem Bukvičem, si že-
lijo finala z Gospičem. Ven-
dar bodo morale dan prej pre-
magati odlično sarajevsko
ekipo, ki bo pred domačimi
gledalci še posebej nevarna.
V zadnjih tekmah je mogoče
prav vse, tudi da Celjanke,
kljub večji konkurenci v li-
gi, ponovno pridejo na sam
vrh.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIČ
Najboljša strelka Merkurja na zadnjih dveh tekmah je bila Katja
Temnik, na sliki v boju s Hrvaticami, ki so zbrale največ zmag.
Št. 23 - 16. januar 2003
24
kronika
Snežna črna kronika
Na območju celjske regije je pretekli teden zapadlo tudi do 40 centimetrov snega
Največ težav je sneg pov-
zročal v prometu, kljub te-
mu, da se v teh dneh, ko sta
na cestah za snegom pone-
kod ostali le poledica in snež-
na brozga, ni zgodila nobe-
na hujša prometna nesreča.
Bilo pa je več primerov zdr-
sov s poledenelega vozišča.
Mraz in sneg sta bila delna
ovira tudi za storilce kazni-
vih dejanj, saj je bilo le-teh v
dneh, ko so imele stopinje ne-
gativen predznak, bistveno
manj kot ponavadi. Še več.
Sreda je minila brez vlomov,
kar se na Celjskem ni zgodilo
že dalj časa. Kljub mrazu pa
so morali policisti v več pri-
merih hladiti razgrete glave
kršiteljev javnega reda. Nekaj
takšnih, ki se nikakor niso ho-
teli pomiriti, so na hladnem
pridržali do iztreznitve.
Veliko dela imajo tudi v
urgentni kirurški ambulan-
ti, kjer dnevno sprejmejo
približno 40 oseb, ki se poš-
kodujejo pri padcu na pole-
denelih površinah. Kot nam
je povedal primarij Božidar
Buhanec, dr. med., pred-
stojnik bolnišnične polikli-
nike, se ljudje največkrat
poškodujejo doma ali v oko-
lici domov. Največkrat gre
za poškodbe rok, zapestij,
gležnjev. Nevarnost pred-
stavljajo tudi ledene sveče,
ki jih nekateri lastniki stavb
še niso odstranili. To je po
občinskem odloku njihova
dolžnost. Ob neupoštevanju
jim grozi od dvajset do dve-
sto tisoč tolarjev kazni. Ven-
dar tovrstnih kazni v Celju
letos še niso izrekli. Tudi pri-
merov poškodb oseb zaradi
ledenih sveč v Celju (zaen-
krat) ni bilo.
Sneg je prišel prav ljubite-
ljem smučanja pa tudi nepri-
dipravom na smučiščih. Pred
hotelom Planja na Rogli je
minuli vikend nekdo z oseb-
nega avtomobila odnesel dva
para smuči. Od začetka obra-
tovanja večjih smučišč na na-
šem območju sta se na Rogli
zgodili dve hujši nesreči pri
smučanju in pet nezgod z mo-
tornimi sanmi. Na delu so bili
tudi tatovi, saj je bilo že dvaj-
set kaznivih dejanj, od tega
največ tatvin smučarske opre-
me. Leto prej pa se je v vsej
smučarski sezoni na Celjskem
zgodilo 222 nesreč, od tega
je bilo več kot 30 tatvin in
poškodovanj tuje lastnine.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: AŠ, GK
Številni padci na ledu so se končali z mavčnimi oblogami.
Ledene sveče, prijetne na pogled, nevarne za mimoidoče in avtomobile.
cvetke
•	Če se zadeva zaplete, se
naredi butca, pa bo. Dvoji-
ca, ki naj bi si izmenjala kar
nekaj udarcev sredi Štor, o
kakršnem koli pretepu ob
prihodu policistov ni vedela
ničesar. To sta fantiča poli-
cistom zatrjevala vsa zabuh-
la in rdeča v obraz. Do bolj
številnega klofutanja in me-
tanja pesti v obraz pa naj bi
prišlo pretekli vikend v noč-
nih urah v enem izmed zna-
nih gostinskih lokalov. Tudi
to mešano družbo štirinajstih
razgretežev so morali miriti
fantje v modrem.
•	Neznani nebodigatreba je
iz nekega gostinskega lokala
na Ljubnem ob Savinji od-
nesel šest steklenic različnih
alkoholnih pijač. Če bi se, de-
nimo, združil z nepridipra-
vom iz Rožne doline, ki je iz
prostora hladilnika tovornega
vozila ukradel 15 kilogramov
puranjega mesa, ter večjo ko-
ličino raznega peciva, bi lah-
ko pripravila skupno pono-
voletno požrtijo.
•	Tale mraz, ki reže do ko-
sti, je dodobra presenetil Ce-
Ijanko, ki je ugotovila, da ji
je nekdo skrivnostno in brez
besed že sredi poletja iz ci-
sterne iztočil okrog dva tisoč
litrov kurilnega olja. Kako
zdaj ta občanka kljubuje 24
stopinjam pod ničlo, ni zna-
no.
• Medtem ko je zima zima
bela nekatere zaposlene na
PU Celje pošteno zametala s
snegom, da so si morali vze-
ti dopust, so nekateri smu-
čarji, še preden so lahko od-
smučali svoje, dobro nadrsa-
li. Nekomu so namreč z av-
tomobila ukradli dva para
smuči.
mini krimici
Znanec
odpeljal avto
v noči na torek, 7. januar-
ja, je takrat še neznani stori-
lec iz parkirnega prostora Na
zelenici v Celju odpeljal oseb-
ni avtomobil znamke Maru-
ti 800, temno zelene barve,
registrske oznake CE 69-30K.
Lastnica M. N. je bila za tri-
sto tisočakov oškodovana le
za nekaj ur, saj so jeklenega
lepotca kasneje našli na par-
kirišču hotela Merx v Celju.
Tja ga je že tri dni prej par-
kiral znanec lastnice, ki vo-
zilo občasno uporablja, ven-
dar pa sama tega ni vedela.
Kako sta se zatem zmenila,
ni jasno.
gorelo je
V četrtek, 9. januarja, je zagorelo v kuhinji podstrešnega
stanovanja stanovanjske hiše na Zgornji Hudinji, last J. Z.
Požar naj bi nastal na štedilniku, na katerem so takrat pri-
pravljali hrano. Istega dne je zagorelo še v kurilnici stano-
vanjske hiše v Zgornjem Grušovlju, last A. T. Do požara naj
bi prišlo zaradi vžiga gorilca za kurilno olje, ki je bil pri-
ključen na peč. Ogenj so v obeh primerih pogasili gasilci,
skupna gmotna škoda pa je večja od pol milijona tolarjev.
Manjšo škodo je požar pretekli vikend povzročil še v stano-
vanju stanovanjskega bloka v ulici Pod kostanji v Celju,
kjer je ogenj zajel starejši pralni stroj. Vzrok za požar naj bi
bil kratek stik, ogenj pa so pogasili gasilci.
Roparji ne
zmrzujejo
Policisti še vedno preisku-
jejo številne roparske napa-
de, ki se pojavljajo na celj-
skih ulicah. Kljub mrazu in
snegu tokrat roparji niso po-
čivali. 4. januarja, je namreč
neznanec 70-letni Celjanki
M. S. na Krekovem trgu v Ce-
lju iz rok iztrgal torbico z de-
narjem in jo popihal v nez-
nano. Oškodoval jo je za dvaj-
set tisoč tolarjev. Za enak zne-
sek je ulični nepridiprav storil
škode tudi peški V. G. v Gub-
čevi ulici v Celju. V soboto
dopoldne ji je iz torbice ukra-
del denarnico z osebnimi do-
kumenti in denarjem.
prometna nesreča
Trčil v peško
Na Plinarniški cesti v Celju se je v sredo, 8. januarja,
zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba huje rani-
la. 51-letna M. T. iz Celja je hodila ob desnem robu vozišča
proti Bežigrajski ulici. V križišču je nenadoma prečkala
vozišče, takrat pa je vanjo trčil 21-letni voznik osebnega
avtomobila, D. K. Slednji kljub zaviranju trčenja na zasne-
ženem in nepluženem vozišču ni mogel preprečiti. Ranjeno
51-letnico so prepeljali v celjsko bolnišnico.
ENGROTUŠ d.o.o.,
Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 CELJE,
objavlja prosto delovno mesto za;
•SAMOSTOJNI
REFERENT
MARKETINGA
Pogoji:
- končana šola VII. stopnje
• delovne izkušnje na pc^ročju marketinga
■	državljanstvo Rep. Slovenije
■	nekaznovanost
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas.
2 možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidate naprošamo, da pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev,
naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljejo, v roku
osem dni od objave, na naslov;
Engrotuš d.o.o.. Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje., za: Irena But.
Št. 3 - 16. januar 2003
KRONIKA - PISMA BRALCEV
25
Srečen vlomilec
in naiven voznik
Lani je bilo na Celjskem 252 avtomobilskih vlomov - So tudi vam kaj odnesli?
Letošnje leto se je začelo
s serijo vlomov v osebna vo-
zila. Neznani pogumnež je
pretekli teden od Pečovni-
ka do Celjske koče vlomil
v več vozil in si nakradel
večje število torbic, osebnih
dokumentov in denarja.
48-letna M. S. iz okolice
■ Celja je minuli teden ostala
brez zajetnega kupa denarja.
Torbico z denarjem je pusti-
I la na vidnem mestu v oseb-
• nem vozilu na parkirišču
mestnega pokopališča. Nje-
j no odsotnost je spretno iz-
koristil vlomilec, ki je raz-
bil steklo na zadnjih vratih
vozila in iz avtomobila od-
nesel okrog tristo tisočakov.
Vlomilci imajo dober nos
ali srečo, z njimi vred pa iz
vozila pogosto izginejo tudi
večje vsote denarja. Toda bolj
kot vlomilčeva sreča v oči bo-
de naivnost voznikov, ki v vo-
zilih puščajo vrednejše pred-
mete in denar. Pred tedni se
' je za več kot pol milijona to-
I larjev pod nosom obrisal
moški, ki je vozilo v Celju
puščal neodklenjeno in z goro
denarja v njem.
»Lani je bilo na Celjskem
252 vlomov v vozila, leto prej
224, največ jih je bilo ravno
I na območju Celja, sledijo še
Velenje, Slovenske Konjice in
Žalec,« pravi vodja oddelka
za splošno kriminaliteto pri
policijski upravi Karol Turk.
V Celju se lahko, sodeč po
dosedanji statistiki, tovrstnih
vlomov nadejajo v Novi va-
si, na Ostrožnem in tudi v sa-
mem mestnem jedru. Tarče
I so predvsem vozila v temač-
nih ulicah in na neosvetlje-
nih parkiriščih.
I Vabilo za tatu
Pogled nepridiprava pri-
vabijo predmeti, ki jih voz-
niki v dobri veri, da se kaj
takega, kot je tatvina, njim
ne more zgoditi, puščajo na
vidnih mestih v avtomobi-
lu. To so lahko torbice na
zadnjem sedežu, denarnice
na armaturni plošči in tele-
foni. Najpogosteje pa vlo-
milčevo pozornost pritegne-
jo ravno avtoradii in mobil-
ni telefoni, toda v prvem tre-
nutku se storilec sploh ne
obremenjuje z vrednostjo
ukradenega predmeta, nam
je povedal Turk. V ozadju to-
vrstnih kaznivih dejanj se po-
kaže naveza storilca z ose-
bami, ki ukradene predme-
te od njega odkupujejo in jih
prodajajo naprej. Na sejmih,
tudi v trgovinah »izza pul-
tov«. »Avtoradio, ki ima, de-
nimo, vrednost 30 tisoč to-
larjev, zatem prodajo za pet
tisočakov,« je razlagal naš
sogovornik. »V teh primerih
gre za prikrivanje kaznive-
ga dejanja z namenom na-
daljnje prodaje.« To je za-
čaran krog, kjer ima vsak svo-
jo korist. »Kot storilci tovrst-
nih kaznivih dejanj se naj-
večkrat pojavljajo mladost-
niki oziroma mladoletniki
s področja narkoscene. Gre
torej za osebe, ki so zaradi
lastne odvisnosti >prisiljene<
v vlome in tatvine, da si za-
gotovijo denar za mamila,«
je razlagal Karol Turk. Ena
od izjem je starejši moški,
ki je lani na našem območ-
ju v vozila vlomil več kot pet-
desetkrat.
Tudi vlomilska tehnika gre
v korak s časom, saj neznan-
ci najpogosteje vlomijo v av-
tomobil z razbitjem stekla na
vratih, vse več pa jih že upo-
rablja specialna orodja za od-
klepanje ključavnic. Mož-
nost, da se vlomilec ne bo do-
taknil vozila, je tudi ustre-
zen varnostni alarmni sistem.
Statistika kaže večje število
vlomov v vozila, ki niso va-
rovana z alarmnim siste-
mom,« je še dodal Turk. Iz-
jemno težavno pa je dokazo-
vanje v takšnih primerih, saj
gredo ukradeni predmeti kaj
hitro v promet. Preiskanost
vlomov je okrog 26-odstot-
na.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
Imajo tatovi res srečo ali so vozniki naivni?
Komedijant proti novinarju
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo direktorja SLG Celje Boruta Alujeviča, ki
je na prvostopenjskem sodišču izgubil zasebno tožbo proti novinarju Dela
Viliju Einspielerju
Borut Alujevič, ki je za-
radi komentarja z naslo-
vom Celjski žlahtni kome-
dijanti, ki je bil v Delu ob-
javljen 3. februarja 2000, to-
žil novinarja Vilija Einspie-
lerja, ki ga je prvostopenj-
sko sodišče oprostilo, se je
zaradi razsodbe pritožil na
Višje sodišče v Celju. Senat
slednjega je pred dnevi v ce-
loti potrdil razsodbo prvo-
stopenjskega sodišča in
Alujevičevo pritožbo zavr-
nil kot neutemeljeno.
Vili Einspieler je leta 2000
pisal o ponovni izvolitvi Bo-
ruta Alujeviča na mesto
Upravnika SLG. Najprej je o
tem napisal članek, svoje
mnenje pa je potem, ko je
bil Alujevič ponovno izvo-
ljen, zapisal v spornem ko-
mentarju. »Komentar je dru-
gačna oblika pisanja, ki no-
vinarju dopušča podajanje tu-
di subjektivnih mnenj o vpra-
šanjih, ki jih komentira,« je
v obrazložitvi razsodbe ugo-
tovila predsednica senata In-
grid Lešnik. Senat višjega so-
dišča se strinja z njenim mne-
njem, da je šlo v Einspieler-
jevem komentarju predvsem
za »kritiko dela mestne ob-
čine na področju kadrovanja
z več kot očitnim namenom,
da vzpodbudi povprečnega
bralca h kritični presoji
obravnavanih razmer v ob-
činski politiki skozi prizmo
lastnega kritičnega pogleda.«
Po mnenju obeh senatov je
bil namen komentarja zgolj
kritika navedene občinske
politike, pri čemer je »ime-
novanje Boruta Alujeviča za
upravnika SLG Celje pred-
stavljalo zgolj njen primer,«
je v obrazložitvi razsodbe za-
pisala predsednica senata In-
grid Lešnik.
Predsednik senata Višje-
ga sodišča v Celju Franc Du-
šej je dodal, da ni dokazov,
da bi želel Vili Einspieler ob-
jektivno žaliti Boruta Alu-
jeviča, zato ne more odgo-
varjati zaradi očitane mu ža-
litve.
Drugostopenjsko sodišče je
obravnavalo tudi očitke v zve-
zi z objavo sporne anekdote
o tem, da naj bi bil »Borut
Alujevič tako zanič igralec,
da muči sebe in celo druži-
no«, ki naj bi že dlje časa pred
objavo v časopisu krožila po
gledališču, razširjal pa naj bi
jo celo Borut Alujevič sam.
Ker je Alujevič tako imeno-
vana absolutna osebnost iz
javnega življenja, se vsebina
anekdote nanaša nanj kot na
igralca in ne na njegov status
upravnika. »Igralec je vseka-
kor javna osebnost, podvrže-
na kritiki javnosti, in zato je
o njegovih lastnostih, tudi
igralskih, mogoče zapisati
več, tudi v negativnem smi-
slu, kot o navadnem držav-
ljanu,« je svojo odločitev
sklenil senat Višjega sodišča,
ki je zasebnemu tožniku Bo-
rutu Alujeviču naložil tudi
plačilo povprečnine.
ALMA M. SEDLAR
BHIEJELI
SMO
Poenotenje
stališč o
referen-
dumu
Odločitve, ki jih je sprejel
nedavni vrh Evropske unije
v Kopenhagnu, bodo zazna-
movale prihodnost evropske-
ga kontinenta. »Državljani
Evrope bodo končno lahko
začeli oblikovati skupno zgo-
dovino. Širitev EU je zgodo-
vinsko gledano v smislu poe-
notenja in združevanja kon-
tinenta dogodek brez prime-
re,« je izjavil Marko Bucik,
predsednik društva Mladi
evropski federalisti.
V društvu Mladi evropski
federalisti verjamemo, da je
referendum o vstopu v EU za
Slovenijo najpomembnejša
odločitev po plebiscitu za
neodvisnost, pri kateri bodo
igrali ključno vlogo sloven-
ski volivci. Ne glede na re-
zultat, čas in vrsto referen-
duma od slovenske vlade pri-
čakujemo, da bo spoštovala
voljo volivcev in sprejela te-
mu primerno končno odlo-
čitev.
Društvo Mladi evropski fe-
deralisti ne vidi zastoje v pro-
cesu priprav na referendum
za vstop v EU kot dobrodoš-
le. Dosedanja enotnost veči-
ne strank med obdobjem po-
gajanj je nedvomno prispe-
vala k njihovi uspešnosti in
igrala ključno vlogo tudi pri
oblikovanju večinske podpo-
re vstopa v EU med sloven-
skimi volivci. Nestrinjanja,
do katerih prihaja v zadnjih
dneh, bi lahko ogrozila vse
dosežene uspehe in zavrgla
vloženi trud.
Zaradi ključne vloge slo-
venskih političnih strank v
procesu priprav na referen-
dum v društvu Mladi evrop-
ski federalisti zagovarjamo
mnenje, da je njihov enoten
nastop nujen. Voditelji vseh
strank se morajo zavedati zgo-
dovinske pomembnosti bli-
žajočega se vstopa v EU in v
dobro Slovenije in njenih dr-
žavljanov dnevnopolitične
spore za nekaj časa postaviti
na stran.
Samo enoten nastop v na-
slednjih tednih in mesecih bo
pripeljal celoten proces, v ka-
terega je bilo vloženega
ogromno truda, do želene
sklepne odločitve slovenske-
ga ljudstva.
Mladi evropski federalisti
Ostra zima
in divjad
v zadnjih dneh je Sloveni-
jo prekrila debela snežna ode-
ja, ki je omogočila zimske
radosti, povzročila pa je tu-
di precej nevšečnosti. Lovci
opozarjamo na veliko izpo-
stavljenost divjadi, ki so se
ji zaradi obilice snega zelo
spremenile življenjske in pre-
hranske razmere. V takšnih
pogojih se divjad težko gib-
lje in se v glavnem zadržuje
v kritju gozda, kjer je snež-
na odeja nekoliko nižja. Lov-
ci v tem času lova ne izvaja-
mo, temveč skrbimo za do-
datno hranjenje divjadi, da
ta čas lažje preživi. Zalogo
tolšče, ki si jo je nabrala v
jeseni, sedaj porablja pred-
vsem za vzdrževanje osnov-
nih telesnih funkcij in vsako
vznemirjanje prinese nepo-
trebno porabo energijo iz tolš-
če, kar je lahko zgodaj spom-
ladi, ko pomanjkanje hrane
še vedno traja, zanjo usod-
no. V zimskem času največ-
jo nevarnost za divjad pred-
stavljajo klateški psi, ki jo po-
noči preganjajo. Zato lovci
prosimo vse lastnike psov, da
imajo le-te priklenjene na ve-
rigi ali zaprte v zanje primer-
nih prostorih.
Savinjsko - Kozjanska
zveza lovskih družin Celje
Predsedniici
veteransiciii
organizacij
na Zlatem
griču
Pokrajinski odbor Združe-
nja veteranov vojne za Slo-
venijo Zahodnoštajerske po-
krajine je na Zlatem griču pri
Slovenskih Konjicah organi-
ziralo zadnjo sejo v izteka-
jočem 2002. letu.
Delovno srečanje je vodil
predsednik pokrajinskega
odbora polkovnik Štefan Še-
mrov in generalni sekretar
ZVVS Jože Kuzman. Predsed-
niki območnih združenj smo
poročali o realizaciji planov
v preteklem letu in podajali
predloge za leto, ki je pred
nami.
Bili smo enotnega mnenja,
da se združenje močno kre-
pi, saj se vedno več nekda-
njih pripadnikov TO ureja sta-
tus in članstvo v ZVVS. Tre-
nutno je v Sloveniji 19.340
članov ZVVS iz 53 območ-
nih združenj.
Predsedstvo ZVVS v Ljub-
ljani organizira skozi vse le-
to razna srečanja, tekmova-
nja, pohode, ples itd. po ce-
lotni državi. Tako smo tudi
mi v Štorah organizirali 29.
6. 2002 na Svetini veliko sre-
čanje vseh veteranskih orga-
nizacij v regiji; ta srečanja naj
bi postala tradicionalna. Ta-
ko bo tudi letos srečanje zad-
njo soboto v juniju.
V	sodelovanju z veterani iz
šentjurske in šmarske obči-
ne pa želimo v bodoče tudi
na Slivniškem jezeru (obči-
na Šentjur) organizirati tra-
dicionalno, ribiško, družab-
no, rekreativno srečanje ve-
teranov iz cele države.
V	Štorah se lahko še pose-
bej pohvalimo za zgledno in
tesno sodelovanje z veteran-
sko organizacijo SEVER za
celjsko območje, s slovensko
vojsko, z Zvezo slovenskih
častnikov in Zvezo združenj
borcev NOB iz Celja.
SREČKO KRIŽANEC,
predsednik ZVVS Štore
Št. 25 - 16. januar 2003
26
REPORlilZA
Imam se v Celju
dobro počuti
Za muslimane je najpomembnejša džuma, molitev ob petkih - Štirje
mladi s Celjskega so se odločili za izobraževanje v islamski medresi
oziroma na fakulteti
Petek opoldne. V Celju je čutiti
še zadnji delovni vrvež pred ne-
deljo, starodavnim krščanskim
Gospodovim dnevom. V Delavski
ulici, kjer je muslimanska mo-
lilnica, je drugače. Za muslima-
ne je najpomembnejši dan petek,
ko se zberejo pri osrednji moli-
tvi, petkovi džumi.
V	celjski molilnici se je tako zbralo
približno trideset vernikov, ki so
se pred džumo sezuli ter obredno
umili. Sledil je ezan, duhovnikov
klic k molitvi, ki ga v krajih, kjer
so prave mošeje, opravljajo z mi-
nareta. Najprej je vsak vernik po-
molil sam zase, nadaljevali so s hut-
bo, ki spominja na cerkveno pridi-
go. Med skupno molitvijo, džumo
namaz, pod duhovnikovim vods-
tvom, so se nato priklanjali svoje-
mu Bogu. Obrnjeni proti Meki. Po
približno eni uri so nekateri ostali
v družabnem prostoru med klepe-
tom ob kavi, drugi so odhiteli na-
zaj v službo.
V	celjski molilnici sem se naj-
prej oglasil med »župnikovo« od-
sotnostjo. Nekdo od muslimanov,
ki je menil, da ne poznam izraza
imam, mi je razlagal o svojem »žup-
niku«. Da bi ga bolje razumel, se-
veda. Celjski imam, efendija Na-
zif Topuz, je bil takrat žal v Sara-
jevu, zato je vodil petkovo molitev
hatib Almir Talič iz Štor, dijak če-
trtega letnika medrese v Zagrebu
(islamske srednje šole). Ta je so-
šolec Celjana Adnana Merdano-
viča.
Krovna organizacija islamske
skupnosti je v Sarajevu, sledijo
muftijstva v Bosni in Hercegovi-
ni ter mešihat na Hrvaškem in v
Sloveniji. Sedež slovenskega me-
šihata je v Ljubljani. Ta ima tri-
najst odborov v različnih krajih
Slovenije.
Po medresi postanejo dijaki ima-
mi ter imajo možnost nadaljeva-
nja študija na Fakulteti islamske
znanosti v Sarajevu. Po končanem
študiju dobijo naziv diplomirani
teolog. Med mladimi muslimani iz
celjske okolice je kar precej zani-
manja za medreso in islamsko fa-
kulteto. Med štirimi dijaki oziro-
ma študenti so tudi sin imama efen-
dije Topuza Senaid, ki po zaklju-
čeni sarajevski medresi nadaljuje
s fakultetnim študijem prava. V me-
dreso ali na fakulteto se prav tako
vpisujejo dekleta; tako je Topuze-
va hči Sadžida po končani zagrebš-
ki medresi študentka na sarajevski
Fakulteti islamske znanosti.
Po različnih mestih Bosne in Her-
cegovine obstajajo prav tako islam-
ske pedagoške akademije, kjer se
šolajo učitelji verouka. V Celju pou-
čuje verouk domači imam, efendi-
ja Nazif Topuz. Osnovnošolci in
srednješolci prihajajo k verouku v
Delavsko ulico ob sobotah in ne-
deljah.
Veseli bajram
Celjski odbor Islamske skupno-
sti v Republiki Sloveniji, eden od
trinajstih odborov v državi, pokri-
va območje od Spodnje Savinjske
doline do Sotle ter od Pohorja do
vključno Posavja. Na širšem celj-
skem območju obstaja še en odbor,
v narodnostno pestrejšem Velenju,
kjer je več muslimanov. V predvoj-
nem času je bilo v Velenju približ-
no dva tisoč muslimanov, v Celju
tisoč štiristo. »Danes jih je v Celju
od dva do tri tisoč,« ocenjuje efen-
dija Topuz. Leta morije na Balkanu
so statistiko seveda spremenila.
V celjski molilnici je molitev vsak
dan, največ vernikov pa prihaja se-
veda k petkovi opoldanski džumi.
Tako kot katoličani v katoliške
cerkve ob nedeljah. Molitev ima v
islamu poseben pomen, predpisa-
nih je pet molitev dnevno. V De-
lavski ulici se zbere največ ljudi za
veliki islamski praznik bajram, od
dvesto do tristo ljudi. V islamu sta
dva bajrama, ramadanski in kur-
banski. Oba sta vesela praznika, ko
družine pripravijo bogato pogosti-
tev, podobno kot katoličani za ve-
liko noč. Ramadanski bajram praz-
nujejo po postnem mesecu rama-
danu, kurban bajram je po žrtvo-
vanju ali romanju na hadž, v Me-
ko. Tam se zberejo muslimani z vse-
ga sveta.
Efendija Topuz mi je ob najinem
srečanju povedal, da muslimani
celjske okolice v glavnem spoštu-
jejo postni mesec ramadan. Rama-
dan je vsako leto ob drugem času,
izračunan po gibanju meseca. »Bol-
niki ali tisti, ki so na potovanju, so
posta pod nekaterimi pogoji oproš-
čeni.« Starejši katoličani se še spo-
minjajo, da so bile podobne, pre-
cej stroge postne zapovedi zapove-
dane tudi v katoliški cerkvi. Nekaj
strogih omejitev, recimo na krščan-
ski veliki petek, še vedno velja.
Verske pravice muslimanov, ki ži-
vijo v Sloveniji, so njihove ustavne
ter splošne človekove pravice. Na-
ši mediji so pred kratkim poročali
o poročilu o verski svobodi v sve-
tu, objavljenem v ZDA, v katerem
so v poglavju o Sloveniji kritizirali
odnos do vernikov muslimanske ve-
roizpovedi.
Z efendijo Topuzom, ki se v Ce-
lju dobro počuti, sva se strinjala,
da so verjetno mislili na problema-
tiko izgradnje mošeje v Ljubljani.
Mošeje z minaretom, ki je za mu-
slimane v takšni metropoli gotovo
zaželena. Celjskim muslimanskim
vernikom se zdi odklanjanje mo-
šeje čudno, saj so zelo dobro sez-
nanjeni z razmerami v sosednjih
državah. V Zagrebu so zgradili mo-
šejo že pred približno dvema de-
setletjema, imajo jo v središču krš-
čanstva v Rimu, na Dunaju, v raz-
ličnih krajih Nemčije, v Beogradu...
Islamski pogreb
Kaj pa nekateri aktualni teroristič-
ni napadi, ki jih v imenu islama iz-
vajajo posamezni skrajneži? Pri tem
sem omenil strahotno tragedijo na
Baliju. »Zdrav razum tega ne more
razumeti, to je absurd,« je odločen
efendija Topuz. Islam to obsoja. »Po
koranu je to nasilje, povzročanje ne-
reda na zemlji.« poudarja. »V isla-
mu se braniš ko si napaden, ne pa
ko te nihče ne ogroža.«
Nekdo od celjskih muslimanov
mi je omenil, da so teroristi v po-
drtih nebotičnikih v New Yorku vr-
gli v zrak tudi tamkajšnjo musli-
mansko molilnico. Zares, če bi kdo
krivil za nekatera brezumna deja-
nja vse muslimane, je tako kot bi
krivil vse kristjane zaradi teroristič-
nih bomb na severnem Irskem.
V Celju je edino, kar lahko ljudi
razdeli, občasna težava s parkira-
njem v Delavski ulici. Splošni prob-
lem, ki nima z religijo nič skupne-
ga. Celjani se očitno zavedajo, da
prihajajo v Delavsko ulico k moli-
tvi soobčani, ki spoštujejo vero svojih
staršev ter zadovoljujejo tam svoje
duhovne potrebe. Vero, ki ima s krš;
čanstvom kar nekaj skupnih točk.
Celjski imam, efendija Nazif To-
puz, živi v knežjem mestu z druži-
no ter je prišel iz Bosne in Herce-
govine. Tam se je izobraževal v me-
dresi, na filozofski fakulteti v Saj
rajevu ter na islamski pedagoški aka;
demiji v Bihaču.	^
Muslimanske vernike spremlja
tudi na njihovi zadnji poti, na tu'
kajšnjih pokopališčih. Po obredu
ki se od klasičnega slovenskega ne
koliko razlikuje. Pokojnika je tre
ba okopati, kar storijo po dogovo-
ru s patološkim oddelkom, zavije
jo ga v belo platno ter molijo. V
zadnjih letih je bilo v celjski oko
lici že nekaj deset pogrebnih obre
dov v skladu z muslimansko vero
Zaradi svojih posebnosti si tukajš
nji muslimani želijo, da bi imel;
na enem od pokopališč za pokopj
svoj skupni prostor.	I
Podobno kot pomagajo katolik"
kim župnikom župnijski sveti, po^
maga celjskemu imamu petčlansk'
odbor. Sedanji predsednik celjskega
odbora je Sead Šehovič, celjski za-
sebnik. Odbor odloča o tehnični!'
vprašanjih, da objekt funkcionira
kot mora, o finančnih vprašanjih
ter podobnem. Imamova naloga
predvsem zadovoljevanje duhoviiif
potreb tukajšnjih vernikov.
BRANE JERANK*^
Podobno kot pomagajo katoliškim župni-
kom župnijski sveti, pomaga celjskemu ima-
mu odbor. Sedanji predsednik odbora je
Sead Šehovič, celjski zasebnik.
Med mladimi Celjani in okoličani so se odločili za izobraževanje v srednješolski medresi v Zagrebu ali na fakulteti v Sarajevu trije
fantje in eno dekle. Med imamovo odsotnostjo je vodil najpomembnejšo molitev, petkovo džumo, dijak zadnjega letnika medrese,
hatib Almir Talič iz Štor.
Celjski imam, efendija Nazif Topuz, s Koranom v rokah. V Celju skrbi za muslimanske
vernike že devet let. Šolal se je v srednješolski medresi, na filozofski fakulteti v Sarajevu
ter na islamski pedagoški akademiji v Bihaču.
Skromno poslopje islamske molilnice v Delavski ulici v Celju, ki so ga kupili pred
desetletjem na licitaciji od Klime. Denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki vernikov
iz naših krajev.
Št. 26 - 16. januar 2003
REPORTAŽA
27
Graz 0003
Letošnja kulturna prestolnica Evrope je postal sosednji
Gradec - V projektu Graz 0003 tudi Slovenci
Začelo se je. 11. januarja
2003 je postal sosednji Gra-
dec tudi uradno letna kul-
turna prestolnica Evrope. S
prireditvami na šestih odrih,
japonskim ognjemetom z
gradu Schlossberg, otvori-
tvijo in otvoritvenim preno-
som iz nove mestne hale in
z vsemi ostalimi ne (na) šte-
timi spremljevalnimi do-
godki se je Gradec ponosno
podal na ambiciozno in za-
služeno pot ogledala evrop-
ske in svetovne kulture.
Kot drugo največje mesto
Avstrije z 250.000 prebival-
ci je na razpisu za kulturno
prestolnico Evrope uspel tu-
di zaradi lege, saj je le par ur
oddaljen od Zagreba, Ljub-
ljane, Budimpešte ali
Miinchna. Leži na stičišču slo-
vanske, romanske, german-
ske in ugrofinske kulture. Kar
50.000 prebivalcev Gradca je
študentov, kar mu daje ved-
no sveži vir idej in energije v
dobri mešanici s tradicijo in
bogato zgodovino. Tako se tu-
di Celjanom odpira možnost.
da le z dobro uro vožnje vsaj
statistično sodelujejo v veli-
kem evropskem kulturnem
projektu, ki vsako leto naj-
de dom v drugem mestu. Le
primerjave pustite doma.
Kdor želi v Gradec, ne more
mimo umetnosti. Kdor želi
k umetnosti, ne more mimo
Gradca. Mestni prostor so
spremenili v veliko umetniš-
ko prizorišče.
Inštalacije,
otok na Muri...
Na vseh štirih vpadnicah
nas pozdravijo različne art in-
štalacije. Tisto čudno oko na
peclju (ko prihajamo v Gra-
dec s celjske strani) je t. i.
The thing and the wing arhi-
tektov »Ortlos« (brez kraja).
Na ostalih vpadnicah čakajo
v pozdrav iztegnjene roke
(Hands out - arhitekti X, Pe-
ter Reitmayr, Wolfgang Haas),
obcestni plakati graškega di-
rigenta Nicolausa Harnon-
courta v slikovni preobrazbi
v lokalno zvezdo, podžupa-
na Sarajeva Ivice Osima... Na
železniški postaji se lahko us-
tavimo ob ogromni stropno-
stenski malariji Petra Kogler-
ja. Tudi na letališču nas čaka
presenečenje.
Po prijaznem sprejemu se
zanimivosti šele začnejo. Ce-
lo mesto, vse poti do prizo-
rišč, kakor tudi prizorišča sa-
ma, so oblečeni v svetlo-mo-
dro-zeleni sij, ki ga je Fran-
cija poklonila Gradcu. Lau-
rent Fashard je svoj projekt
imenoval Lichtpacours, kar
bi nekako prevedli kot svet-
lobne poti. Morda se zdijo
nekatere stavbe (npr. cerkve)
nekoliko kičaste, vendar je
to stvar okusa.
Vsekakor so meščani naj-
bolj veseli Murinega otočka
(Murinsel), ki ga je ameriški
arhitekt Vito Acconci po pred-
logi Roberta Punkenhoferja,
skonstruiral za reko Muro.
Otok je dolg 37 metrov, do-
stopen z obeh brežin, in ima
malo kavarno in kotiček za
otroke. Školjka je podobna
amfiteatru in dopušča obisk
približno tristo radovednežem
naenkrat. Na otvoritvi je na
otoku priložnostna glasbena
skupina prepevala »novo graš-
ko uspešnico« Island in the
Mur. Zanimivo je, da so mi-
slili sprva otok inštalirati le
za eno leto. Nedavna anketa
za ali proti ga je rešila, saj se
je več kot 70 odstotkov ljudi
odločilo, naj ostane.
Z desetim januarjem je
stolp na Schlossbergu dobil
tudi svojo senco. Schattenob-
jekt uhrturm je projekt jekle-
ne materializacije sence uri-
nega stolpa poimenoval mla-
di štajerski umetnik Marcus
Wilfling.
S Schlossberga so ob otvo-
ritvi pripravili veličasten ja-
ponski ognjemet, ki je celih
18 minut osvetljeval ponosni
Gradec in izvabljal navduše-
ne glasove iz 50.000 glave
množice, ki je prisostvovala
prireditvi.
V mestni hali je potekala
osrednja gala slovesnost Graz
flieght (Gradec leti), ki jo je
prenašala nemška zasebna te-
levizija SAT 3. Nastopili so
umetniki različnih narodno-
sti, kakor tudi najpomembnej-
še, s kulturo in Gradcem po-
vezane karizme. Prireditev je
povezovala Desirče Nosbush,
šarmantna napovedovalka,
poznana tudi iz Eurovizije.
Kultura na
vsakem
vogalu
Na sami otvoritvi 11. januar-
ja niti mraz (-10 stopinj) ni
zmotil prekrasnega vzdušja.
Ljudje, zaviti v smučarska ob-
lačila in živalske plašče, kuč-
me in kape, z usnjenimi ro-
kavicami in brez, so se tru-
moma pomikali po prizoriš-
čih. Možno si je bilo ogledati
le nekaj nastopajočih, ker se
je vse odvijalo naenkrat. Ob
boku novega Bara 0003 je bil
oder namenjen alternativni
glasbi povabljenih držav, kjer
so bili med drugim gosti mla-
da skupina iz St. Petersburga
Lja Minor, avstrijski Bloom
05 in stara skupina iz Slove-
nije (Center za dehumaniza-
cijo). Omenjeni Bar 0003 je
v ta namen prenovljena stav-
ba z moderno arhitekturo in
dobro chillout glasbo ter ne-
pogrešljivimi internetnimi in
ostalimi informacijami.
Na glavnem odru pred ma-
gistratom so nastopili tudi vir-
tuozi iz Romunije Taraf de hai-
douks. Ciganska skupina, ki
so jo odkrili leta 1989, tik pred
padcem Ceaucescuja, velja da-
nes za odkritje svetovne glas-
be. Na istem odru so nastopi-
li še prašni The Fine young
cannibals, ki so pozabljeno-
sti navkljub dobro zabavali od
mraza načeto publiko.
V sosednji ulici je imel
oder alternativni avstrijski
Radio FM4, ki je predvajal
glasbo mladi in stari hip-hop
publiki. Poleg Radia FM4 so-
deluje v projektu Graz 0003
še lokalni graški Radio Hel-
sinki (92.6 Mhz - ni Val 202).
Radio je naravnan kulturno-
umetniško in ima v svojem
programu tudi čas za Tečaj
iz slovenščine.
Uradna otvoritev je pote-
kala v graški operi. Zbrala se
je vsa avstrijska eminenca, od
predsednika do ministrov in
ostalih pomembnih politič-
nih ter kulturnih osebnosti.
Na otvoritev je bil kot častni
gost vabljen tudi celjski žu-
pan, vendar nimam podat-
kov, ali si je za pot vzel čas.
Vemo le, da Graščani niso po-
zabili na sosede, saj so nas
nenazadnje tudi preko Pleč-
nika, Irwina in še koga uvr-
stili v uradni spored Graz
0003. Na ljubljanskem tele-
tekstu najavljajo dogodke v
avstrijski štajerski prestolni-
ci, vendar le tiste, ki imajo
gene iz Slovenije. To, da se
dogajajo v Gradcu še romun-
ske, japonske, ruske, franco-
ske in ostale prireditve, nas,
najpomembnejši narod na
svetu, sploh ne zanima. Ha-
lo, v Evropo bi radi, a veste
kaj to pomeni?
Mesto naredi na obiskoval-
ca velik vtis. Meščani imajo
resnično radi svoje mesto in
so nanj upravičeno ponosni.
Tudi strpnosti in spoštovanja
je kar nekaj. Pokloniti so se
pripravljeni različnim kultu-
ram po svetu. Zato vam pri-
poročamo, da si vzamete čas,
se zapeljete 125 km proti se-
veru in si namenite kakšno
kulturno učno uro. Razsta-
ve, koncerti, inštalacije...
kultura.
TOMAŽ ČRNEJ
Romunska ciganska skupina
Oder Radia FM4
Otok na Muri podnevi
Stolp z uro nad Gradcem je dobil svojo »senco«.
Otok na Muri
Dvigalo za nove perspektive mesta
Št. 27 - 16. januar 2003
28
A bi Icdo notr
padu?
Izziv slovenskega mladinskega filma - izkoriščanje možnosti
Pozabljeni zaklad Kon-
čarja in Štiglica je izzval
kar nekaj starih zamer in
novih debat. Tudi če pusti-
mo omenjeni film ob stra-
ni, nam za premlevanje os-
tane vprašanje pomanjka-
nja mladinskega filma pri
nas in najave urednika
mladinskega programa na
nacionalni televiziji, Mila-
na Dekleve. O tem, da na-
merava nacionalka posneti
en »Pozabljeni zaklad« na
leto.
Zgodovina slovenskega fil-
ma je polna mladinskih us-
pešnic, od Kekca preko Ne
joči, Petra, Pastircev do Po-
letja v školjki. Tradicijo to-
rej imamo. Zanimivo je, da
nobena od modernih, niti
izrazito umetniška usmeritev
slovenskega filma niti tista,
ki se spogleduje s komercia-
lo, nista zgrabili mladinske-
ga izziva za roge. Glede na
dejstva (posneta v obliki fil-
mov) bi lahko dejali, da mo-
derni slovenski filmski ustvar-
jalci otroke povsem ignori-
rajo. Predvsem jih zanimajo
izgubljene generacije okoli
tridesetega rojstnega dneva.
Vse, kar je mlajše ali starej-
še, je tabu tema. Pa vendar
je res, da za majhno državo
tudi s finančnega stališča ni
boljšega žanra, kot je ta. Fil-
mi niso dragi in se lahko pro-
dajo v tujino: trg je lačen
mladinskega filma. Ker fil-
mi niso dragi, si lahko povr-
nejo denar že iz domačih
mladinskih predstav. In če je
film zares dober, je avtoma-
tično privlačen tudi za sta-
rejše občinstvo. Seveda vse
to ne pomeni, da je treba na
primer Igorja Šterka privezati
na vrv in mu ukazati, naj sne-
ma mladinski film. Potreb-
no je predvsem (miroljubno)
vzpodbujanje. Kar najavlja
Milan Dekleva, na žalost zve-
ni kot prisila: mladinski film
za vsako ceno. Samo, da je.
Ni važno, kakšen.
Odločitev filmskega skla-
da, da Zaklada finančno ne
podpre, je zbudila zamere.
Priznajmo, da se je tokrat od-
ločil prav, ne glede na to, da
ga (je) včasih kaj polomi(l).
Toda... ker bo Zaklad uspe-
šen na šolskih predstavah,
bodo imeli ustvarjalci v ro-
kah debel zaslužkarski argu-
ment. Skladu bodo lahko de-
jali: »Vidite, saj smo rekli,
da bo film uspešnica!« In za-
mera se bo verjetno poglo-
bila. Škoda.
Bistvo ni v tem, da je seda-
nja izbira scenarijev (prek film-
skega sklada) inštitucionalizi-
rana. Če scenarije izbira samo
TVS, je izbira prav tako inšti-
tucionalizirana, ali ne? Bistvo
je v tem, kaj inštitucija izbe-
re... kaj podpira. Ne rabimo
Dvojnih počitnic in Pozablje-
nih zakladov; takšni filmi (na-
daljevanke) v osnovi delajo
škodo, ker zbudijo nezaupa-
nje gledalcev in znižajo stan-
darde. Idealno pričakovanje
zajema čimprejšnje poravna-
vanje starih zamer med skla-
dom in TVS. Tudi zato, ker
TVS, prepuščena sama sebi, ne
shodi niti tehnično niti denar-
no. Lahko pa ponudi skupno
delovanje v smislu podpiranja
- najprej scenarijev in potem
snemanja. Kakšen scenaristični
razpis bi lahko podkrepili z
nagradami (nekaj denarja bi
dal sklad, nekaj TVS). Tudi po-
sebno žirijo bi lahko sestavila
sklad in televizija skupaj. Ro-
mana Končarja bi uporabili
izrecno samo za lov na doda-
ten sponzorski denar. Režiser-
jev, ki iščejo projekte, je do-
volj: nekoga s smislom za film
in prazno denarnico se lahko
najame, da posname film. Za-
gotovo obstajajo režiserji, ki
bi jim ponudba, predstavlje-
na na pravi način, pomenila
izziv.
Možnosti je torej dovolj,
videli pa bomo, kako bodo
izkoriščene.
PETER ZUPANC
Pozabljeni zaklad - takšni filmi v osnovi delajo škodo, ker zbudijo nezau-
panje gledalcev in znižajo standarde.
Mozaik mamil, mozaik preživetja
Steven Soderbergh je začel kot neodvisni prodajalec Seksa,
laži in videotrakov, se sprehajal od polomov {Kafka) do
mega uspešnic (£nn Brokovich). Zadnje čase snema po
naslednjem načelu: en komercialen film, en nekomercia-
len. Preprodajalci spadajo med slednje, in so pravzaprav
eden redkih poskusov filmanja širše slike preprodaje ma-
mil. Niso Trainspottingovski pro & contra osebnemu iz-
boru, niso Rekvijemovsko široki pri definiciji odvisniš-
tva, temveč povezujejo verigo mamil med politično, gos-
podarsko, švercersko in policijsko platjo, platjo meddr-
žavnega kriminala, ter platjo malih dilerjev ter uporabni-
kov. Michael Doaglas, Catherine Zeta - Jones ter Benicio
del Toro skrbijo za potrebno dozo karizme.
V ciklusu EVROPA ZDAJ! se predstavlja francoski reži-
ser Robert Guediguian, ki pa je bolj mikroskopsko us-
merjen. Rojen v Marseillu snema filme predvsem o svo-
jem mestu in to predvsem z isto igralsko zasedbo, ki se ji
da reči tudi njegova »filmska družina«. Ena od teh, Aria-
ne Ascaride, je leta 2000 v Valladolidu prejela nagrado
za najboljšo žensko vlogo v Mesto je mimo. Ariane igra
Michelle, štiridesetletnico, ki skrbi za novorojenčka svoje
z mamili zasvojene hčerke. Paul je nekdanji pristaniški
delavec, ki si je kupil taksi in sedaj spoznava meščane;
ko spozna Michelle, sklene, da ji bo pomagal. Mesto je
mirno je doživeta študija življenja »malih« in velikih te-
žav, s katerimi se morajo soočiti, da lahko preživijo...
Lomiiici src
Tip filma: lopovska ko-
medija. Ženske v tovrstnih
filmih enostavno morajo bi-
ti bitchy preračunljivke in
boljše kot je Sigourney
Weaver, Alienovska Mati
vseh pošasti, niso mogli
najti. Glavna odlika filma
- sploh starejših igralcev -
je casting. Jason Lee (po-
šastna hči) in Jennifer Lo-
ve Heivitt, ki bi ji sicer mo-
ralo biti ime Dolge Lepe
Noge, sta tukaj bolj okra-
ska kot karkoli drugega.
Razlika med Lomilkama
src in kakšnimi gentleman-
sko lopovskimi Dirty rotten
scoandrels je ta,
da bi v Lomilkah
moški bili preva-
ranti... če bi le
zmogli. Tako pa je
njihova edina
obramba pred
žensko kot orož-
jem ignoranca - ali pa so-
delovanje. V smislu: česar
ne vidim, tega ni. Ko jih ne
morem več ignorirati, de-
lam, kar mi rečejo. Ti dve
pravili sicer ne pomenita,
da gre za feministični film.
Ni »za ženske« ali »proti
moškim«, temveč proti ti-
stim ali za tiste, ki varajo
bolje. Ampak moškim to
nasploh ne gre preveč do-
bro od rok, predvsem pa
njihovo samooklicevanje za
poštenjake ne vzdrži anali-
ze. Ker eden pade na prvo
mimoidočo tajnico, pošten
posel pa mu predstavlja raz-
stavljanje avtomobilov iRay
Liotta izgleda kot mafijec,
ki ni naredil izpita pri do-
mačem Botru in se inten-
zivno uči za popravca); drugi
je zakajen, rdečenosat, kot
priporočilo za gospodinjo
njegovega doma mu velja
njena spretnost v masaži
jajc, njegova ignoranca ter
neumnost sta za v Guines-
sovo knjigo rekordov in sta
med sabo prak-
tično neločljivi
(mimogrede.
Gene Hackman
je v tej vlogi očit-
no zelo užival);,
tretji gleda zvez-
de, njegova do-
bra lastnost je, da ne gre spat
z mamo svoje žene, njego-
va sposobnost opazovanja
sveta je enaka sposobnosti
školjk glede pisanja knjig.
Uh, kak poštenjak! Film to-
liko da ne vpije in krili z
rokami: poštenost je laž in/
ali neumnost. In je v tej svoji
odločenosti pošteno zaba-
ven.
Njegove glavne napake
so nekatere nedoslednosti
ter to, da gre čez nekatera
precej šokantna spoznanja
in odločitve karakterjev
prehitro: povozi jih. Res,
da je film precej dolg za
svoj žanr. Morda bi se lah-
ko skrajšal celo v kakšnem
delu zapleta.
PETER ZUPANC
Št. 28 - 16. januar 2003
Piše: PETER ZUPANC
NASVETI
29
TAE-BO
Telovadba stoletja
Tae pomeni stopalo, leteti,
poskakovati, blokirati; bo -
boks; Pri tae-boju gre za udar-
janje z roko in brcanje z no-
go v prazno ter je kombina-
cija stare korejske borilne veš-
čine taekwondoja, boksa ter
aerobike.
Vaje se izvajajo ob spremljavi
glasbe, rezultati so vidni že po
treh mesecih redne vadbe. Sta-
rostnih ali kategoričnih ome-
jitev ni. Od posameznika je od-
visno, koliko je pripravljen in
zmožen vložiti v trening. Bol-
nikom s srčnimi težavami tae-
bo odsvetujemo.
Trening ne proizvaja veli-
ke mišične mase, temveč je
usmerjen k spremembi mišič-
nih vlaken, cilj je povečanje
gibljivosti, hitrosti in vzdrž-
ljivosti. Veliko število ponav-
ljanj v vadbi z malo obreme-
nitvijo razvija daljše, tanjše
in precej bolj elastične miši-
ce. Visoko dvigovanje nog, ki
je pogoj za veliko število nož-
nih udarcev, razvija mišice tre-
bušne stene, stranskega dela
trupa ter premikalke stegen.
Sabina Muhič trenerka tae-
boja, bivša vice prvakinja v
taekvvondoju, je bila leta 1998
s partnerjem v Ameriki. Iz
dolgega časa je odšla v telo-
I vadnico v Santa Monici, kjer
i jo je pritegnil trening tae-bo-
ja. Zanj do takrat v Sloveniji
; še nismo slišali. Kot bivši tek-
^ movalkitaekwondojajijetae-
bo takoj prirasel k srcu. Da-
; nes živi za to vrsto športa in
I želi, da jo ljudje spoznajo v
I pravi obliki in njeno pravil-
no izvajanje. Zato bo nekaj
osnovnih vaj v naslednjih
številkah predstavila tudi na-
šim bralcem.
Tae-bo razvija izjemne psi-
hofizične lastnosti, kot so mi-
šična moč, dinamična energi-
ja, veliko gibljivost v vseh skle-
pih, periferni vid, sposobnost
koncentracije ter visoko do-
jemanje mehanike in tehnike
gibov telesa. Izvajanje tehni-
ke od nas zahteva mišično moč,
dober občutek za ravnotežje
in uporabo dinamične energije
pri koncentraciji telesne mo-
či na eno samo točko v pro-
storu. Kombinacijo osnovnih
gibov in forme razvijajo hitrost
in sposobnost spremembe
smeri kamorkoli v prostoru.
Vaje ogrevanja, ki so nujno
potrebne, preden se lotimo iz-
vajanja kakršnekoli telovadbe,
povečujejo elastičnost sklepov,
tetiv in ligamentov, kar je od-
lična zaščita pred poškodbami
pri izvajanju vaj. Intenzivni tre-
ning pa poskrbi za ogrete miši-
ce ter povečanje volumna krvi
in njen pretok skozi mišice.
Tae-bo vsebuje številne pred-
nosti in pozitivno deluje na psi-
hični razvoj vadečih skupaj s
sposobnostjo samoobrambe.
I. vaja: osnovni
udarec
Najpomembneje je: da so
roke ob telesu (rok ne smemo
metati naokoli), pri vaji se mo-
ra premikati cela stran telesa,
nikoli ne smemo iztegniti ko-
molca do konca, saj se lahko
poškoduje, pri udarcu z roko
jo ustavimo vsaj 5 cm pred po-
polnim iztegom, pri krčenju
nadzorujemo mišico, roka je
ves čas gibčna, trebušne miši-
ce morajo biti napete, hrbte-
nice ne sme podpirati prsni
koš, dlani so obrnjene navz-
dol.
Foto: MATEJ NAREKS
slika la:
-	roke so pred obrazom postavljene v bran
-	komolec se še ne sme premikati
-	noge so v razkoraku
-	kolena so pokrčena
slika Ib:
-	pri udarcu gre telo za nami
-	z desnico udarimo čez levo ramo
-	najprej se obrnemo na levo in pogledamo
-	prepričamo se, da je desna noga skrčena
-	zadnjico stisnemo (cela stran je napeta)
-	desnico potisnemo naprej in je ne iztegnemo do konca
-	biceps in triceps naj bosta napeta
-	drugo roko dvignemo v bran
-	v bokih se obračamo
-	peta desne noge je dvignjena
-	potegnemo nazaj
slika Ic:
-postopek iz slike 2a ponovimo, vendar tokrat na drugo
stran
-	udarimo z levico
-	tokrat naj bo pokrčena leva noga
-paziti moramo, da je tudi mirujoča nosilna noga
prožna, torej pokrčena
-predstavljajte si, da je sovražnik na vaši desni strani...
udarite in potegnite nazaj
-v bokih se obračamo.
ZDRAVNIK SVETUJE
Prehrana in
šport
Problem prehrane pri
športnikih je celovit in ga
danes ne obravnavamo po
enostavnih shemah, kaj se
lahko in česa se ne sme uži-
vati. Vsaka šprotna disci-
plina ima svoje specifično-
sti in te je potrebno upošte-
vati tudi v prehrani. V zad-
njih sto letih so se prehram-
bene navade popolnoma
spremenile, zlasti pa so se
spremenila strokovna spoz-
nanja in priporočila. Pa ne
v sto letih, spreminjajo se
vsako leto z vsakim novim
spoznanjem in z novimi do-
kazi.
Na tisoče raziskav v zad-
njih letih omogoča nove pri-
stope in vsaka svetovna pred-
stava športnih uspehov po-
stavlja nova merila a tudi pra-
vila. Prehrana je pomembna
za vsakega športnika, ne sa-
mo za tekmovalce.
Znanje o ogljikovih hidra-
tih, beljakovinah, maščobah,
vitaminih in mineralih je os-
nova, o kateri pa je že dovolj
znanega in mora zato vsak,
ki se ukvarja s športno aktiv-
nostjo, sam opraviti osnov-
ni pouk s tega področja. Esen-
cialnih snovi je v vsakdanji
hrani dovolj. Problem so bi-
oaktivne snovi, ki jih orga-
nizem potrebuje za delova-
nje vseh sistemov.
S tehnologijo pridelave se
je povečala količinska pride-
lava hrane, bogate z dušikom
in hidrati. Pogosto pa takšna
hrana vsebuje le malo mi-
kroelementov. Organizem
potrebuje selen, baker, krom,
magnezij in še druge mikroe-
lemente v sledeh, ki pa jih je
vse manj v hrani, ki se pride-
luje na intenzivno obdelova-
nih kmetijskih površinah. Ta-
ko sta se udomačila dva poj-
ma, ki sta pomembna pri poz-
navanju in pripravi obrokov:
prazna hrana (hrana, pride-
lana na osiromašeni zemlji)
in rafinirana hrana (predelana
hrana, ki ji med tehnološkim
postopkom odvzamemo
esencialne snovi ali pa jih uni-
čimo) . To pomeni, da vsebuje
veliko energije, a ne vsebuje
življenjsko pomembnih sno-
vi (poceni hrana v supermar-
ketih). Strokovnjaki se zave-
dajo tega, zato dodajajo v hra-
no dodatke, ki jo obogatijo,
ali pa jih je potrebno uživati
kot poseben dodatek. Hrana
brez teh snovi pospešuje
spremembe v celicah in s tem
nastanek rakastih obolenj.
Tretji pojem pa je polno-
vredna ali integralna hrana.
ki vsebuje vse te snovi v za-
dostni količini. Takšna hra-
na ne potrebuje dodatkov. Ta-
ko polnovredna žita prepre-
čujejo nastanek raka pri po-
skusnih živalih. Škodljivo pa
je hranjenje tudi s polnovred-
no, a kontaminirano hrano,
ki izvira iz zastrupljenih po-
dročij. Polna je škodljivih
kemikalij ali pa vsebuje ce-
lo radioaktivne snovi v niz-
kih težko dokazljivih kon-
centracijah. Podobno je pri
bolezni norih krav, ko se je
namesto polnovredne narav-
ne hrane dodajalo predela-
ne beljakovine, ki normal-
no sploh niso potrebne or-
ganizmu.
Poleg mikroorganizmov so
največji sovražnik dolgega
življenja in visoke fizične
zmogljivosti prosti radikali.
Antioksidanti so snovi, ki po-
daljšujejo življenje. Dolžina
življenja je praktično dolo-
čena s stopnjo okvare mito-
hondrijev. Pri povečani obre-
menitvi se tvori več prostih
radikalov kot v miru, zato po-
trebuje fizično aktiven člo-
vek več snovi, ki ga zaščiti-
jo. Poleg antioksidantov so
pomembne še druge snovi
kot so phitati, imunostimu-
lantne snovi, fitohormoni,
fitosteroli in polifenoli. Če
uživamo polnovredno hrano
z vsemi temi snovmi, bomo
zagotovili uspeh in zadovoljs-
tvo tudi ob izrednih naporih.
Pogosto pa bomo kljub temu
potrebovali predvsem pri in-
tenzivnih športih obnovo ozi-
roma regeneracijo. Ta bo
krajša pri pravilno izbrani
hrani in če bomo po naporu
posegli po pravilno priprav-
ljenem napitku za obnovo.
Uporaba napitka priporoča-
jo strokovnjaki v naslednji se-
stavi: 60 do 90 g sirotke, 100
do 200 g maltodekstroze, 20
g glutamina, 6 do 9 g priprav-
ka HMB-a, 10 g BCA in mul-
tavitaminski kompleks. Ved-
no je treba kombinirati be-
ljakovine s proteini, ki se pi-
je večkrat dnevno dokler traja
obremenitev ali trening.
Piše: prim. dr. JANEZ TASIC,
spec. inter. kardiolog
Št. 29 - 16. januar 2003
30
nasveti
Vročica
modnih
razprodaj
Pripravila:
VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Posezonske razprodaje
oblačil in obutve so se za-
čele trinajstega, kar za
nmoge ni bil nesrečen dan.
Predvsem za tiste, ki so si
vzeli dopust in »dežura-
li« pred trgovinami s tek-
stilom in obutvijo še pre-
den so jih sploh odprli. Da
bodo zagotovo med prvi-
mi planili na že prej izbra-
no, vendar po redni ceni
predrago cunjico.
Za piko na i pa je letos še
tista prava, snežna in mrz-
la zima malce zaspala in je
pokazala svoj prebujeni
obraz šele tik pred razpro-
dajami zimske garderobe in
obutve. Kar je od nje vse-
kakor nadvse velikodušno.
Zato zna biti, da boste bla-
go, kupljeno te dni po bis-
tveno ugodnejših cenah, ve-
selo nosili še mesec, dva...
in bili ob tem tudi modni,
kajti demodirano bo postalo
šele jeseni.
Ob tem se tistim, ki jim za
trende ni kaj dosti mar, za-
gotovo poraja vprašanje, za-
kaj za božjo voljo sploh ra-
bimo nova modna oblačila,
če so stara še čisto lepa?
Moda je
potrebna,
zato še vedno
zhfi!
Dobro vprašanje, čeprav
je odgovor jasen. Zato, ker
se moda mora tako hitro
spreminjati. Ker to, naj se
zavedajo ali ne, pričakuje-
jo prav kupci, ki si z novi-
mi oblačili vdahnejo v vsak-
danjik nekaj prepotrebne
svežine. In, če hočete, tudi
zato, da se s spremenjeno
vizualno podobo zaziblje-
jo v svet imaginarnega. V
človeku je pač že od nekdaj
želja po preobrazbi, po tem,
da je z igro drugačnosti všeč
drugim in zlasti samemu se-
bi.
Moda torej ni nekaj nepo-
trebnega! Nenazadnje, če bi
bila, že dolgo ne bi več žive-
la, kajne? Pa da nas ne bo za-
neslo predaleč od vroče ak-
tualne teme posezonskih zni-
žanj.
Kaj se torej ne in kaj se spla-
ča kupiti na razprodajah?
Predvsem se nikar ne za-
podite v trgovino s trdno od-
ločitvijo, da je treba nekaj ku-
piti, ker boste drugače zamu-
dili »življenjsko« prilož-
nost... Impulzivni nakupi, pri
katerih nam je pomembna
zgolj privlačna cena, so se že
neštetokrat izkazali za popol-
no katastrofo. Saj morda ve-
ste, kako to izgleda... pride-
te domov z naročjem cunjic,
pa ugotovite, da vam je prva
pretesna, pri drugi je šlo ne-
kaj šivov »svojo pot«, za tret-
jo pa vam pri najboljši volji
ni jasno, s čim in za kam jo
boste sploh nosili... (in še do-
bro, da ne veste, da je vaša
nova pridobitev v resnici že
dve leti star model).
Še vedno velja železno pra-
vilo: na razprodajah se spla-
ča kupiti kvalitetne, klasič-
ne kose garderobe. Denimo
eleganten, brezčasen kostim
ali plašč, ki nima izrazitih
trendovskih elementov. Vam
prišepnemo še idejo ali dve,
če razmišljate o zimskem
plašču? Sivo-črni melirani
efekti so modna zvezda stal-
nica! Pa tudi bela barva, ki
se letos sramežljivo prebija
na zimsko modno prizoriš-
če, se utegne prihodnjo zi-
mo razviti v pravo modno us-
pešnico!
Jedi iz
shrambe
Piše: MAJDA KLANŠEK
Krompir imamo zagotovo v shrambi,
prav tako tudi testenine in riž, iz česar je
mogoče hitro in brez posebnega truda pri-
praviti okusne in nasitljive jedi. Če si omi-
slimo še zaloge nekaterih dodatnih živil.
gnjati v pločevinki, masla ali margarine,
jajc, smetane in vloženega paradižnika,
če imamo na zalogi zelenjavo, kot je na
primer grah ali cvetača, potem nam ni tre-
ba biti v zadregi, kaj bi skuhali.
Krompiijev
narastek
Za 4 osebe potrebujemo:
25 g suhih jurčkov, 125 g
čebule, 125 g prekajene sla-
nine, 30 g margarine, 3/8
litra sladke smetane, sol, 1
kg krompirja, maščobo za
pekač, poper, peteršilj, 125
g nastrganega parmezana,
2 jajci, 15 g masla.
Jurčke namočimo v 1/8
litra mlačne vode. Čebulo
olupimo in drobno seseklja-
mo. Slanino narežemo na
kocke. V kožici segrejemo
margarino, na kateri pope-
čemo slanino, da zarume-
ni, dodamo sesekljano če-
bulo in pražimo, da poste-
kleni. Dodamo namočene
jurčke in vodo, v kateri smo
jih namakali, prilijemo 1/4
litra smetane in kuhamo v
nepokriti posodi toliko ča-
sa, da se omaka zgosti (10
minut). Krompir narežemo
na rezine in kuhamo v oso-
Ijeni vodi 6 do 7 minut. Na-
mastimo pekač, v katerega
zložimo polovico prevretih
krompirjevih rezin. Na
krompir damo smetanovo
omako z gobami, na vrh pa
še preostali krompir. Soli-
mo in popramo. Seseklja-
mo peteršilj in ga zmešamo
s preostalo smetano, 75 g
parmezana in jajci. S sme-
tano prelijemo krompir.
Potresemo s parmezanom in
s koščki masla. Pečemo v
pečici pri 200 stopinjah 40
do 45 minut. Ponudimo s
solato.
Provansalski
krompir
Za 4 osebe potrebujemo:
1,25 kg krompirja, 4 žlice
olivnega olja, 100 g masla ali
margarine, šopek peteršilja,
baziliko, strok česna, sol, po-
per.
V veliki ponvi, ki ima tudi
pokrov, segrejemo olivno ol-
je in 20 g masla. Na maščo-
bo damo še moker olupi j en
in narezan krompir, v pokri-
ti ponvi ga pečemo 35 mi-
nut, da zlato porjavi. Sese-
kljamo peteršilj in baziliko,
česen stremo. ZeUšča in če-
sen zgnetemo z maslom, s so-
ljo in poprom. Zeliščno ma-
slo damo na pečen krompir,
počakamo, da se razleze, nato
krompir takoj ponudimo. Za
prilogo pripravimo solato,
lahko tudi hladno meso ali
gnjat.
Krompiijev
golaž z gnjatjo
Za 4 osebe potrebujemo:
1 kg krompirja, kumino, sol,
250 g gnjati, 30 g margari-
ne, 125 g čebule, 1/4 litra me-
sne juhe iz kocke, 2 do 3 žli-
ce gorčice, drobnjak, 150 g
kisle smetane.
Neolupljen krompir sku-
hamo v osoljeni vodi, ki
smo ji dodali kumino. Med-
tem ko se kuha, narežemo
gnjat na kocke in jo pope-
čemo na margarini. Doda-
mo olupljeno in drobno se-
sekljano čebulo in pražimo,
da čebula postekleni. Kuha-
ni krompir olupimo, nare-
žemo na kocke in zmešamo
z gnjatjo in čebulo. Juho
zmešamo z gorčico, prelij
jemo čez krompir in gnjat
in premešamo. V nepokriti
kožici kuhamo jed na maj h-,
nem plamenu 10 minut.
Nato zmešamo krompirjev
golaž s kislo smetano, pOj
tresemo ga z narezanim
drobnjakom in ponudimo?
Da je jed izdatnejša, lahko
damo v golaž tudi trdo ku
bana ali zakrknjena jajca.
Testenine s
cvetačo
Za 4 osebe potrebujemo"
250 g testenin, 1 žlico olj(^
sol, 5 g masla, ščepec slad\
korja, 300 g cvetače, 200 S
kisle smetane, 2 rumenjaka}
poper, nastrgan muškatni
orešek.	^
Testenine skuhamo in po^
stavimo na toplo, da poča;
kajo. Zavremo pol litra vo-
de, ki ji dodamo maslo, sol
in sladkor. V tej vodi kuha-
mo očiščeno, na cvetke raz-
deljeno cvetačo. Ko je meh-
ka, jo odcedimo. Zmešamo
testenine in cvetačo, nato pri-
pravimo omako: 1/8 litr^
vode, v kateri smo kuhali
cvetačo, zmešamo s kislo
smetano. Kuhamo na majh-
nem plamenu, da se omaka
zgosti. Kožico odstavimo s
štedilnika, v smetanovo
omako zamešamo rumenja
ke, poper in nastrgan muš-
katni orešek. Vročo omako
prelijemo čez testenine in ta
koj ponudimo.
Št. 30 - 16. januar 2003
Vrhovi sredi Atlantika
Madeira - portugalski otok večne pomladi, je raj za sprehajalce
Po dolgem času sem sre-
di morja zagledal temačne
vrhove kopnega, hip kasne-
je pa smo zaokrožili in pri-
stali nad razpenjenimi va-
lovi, ki so butali v skalna-
to obalo pod letališko pisto.
podoba gorskih vrhov, ode-
tih v oblake in meglice, ki
se dvigujejo naravnost iz At-
lantika, obiskovalcem še
danes vzbuja skrivnostno
pričakovanje. Toliko bolj so
morali biti nad prizorom
navdušeni Portugalci, ki so
Madeiro odkrili leta 1419.
Za otok so sicer že davno
pred tem vedeli Feničani,
kljub temu pa je bil ob pri-
hodu Evropejcev nenaseljen.
Ker je bil prekrit z bogatimi
gozdovi, so ga poimenovali
leseni otok - Madeira. Sprva
so se naseljenci preživljali le
z ribolovom in kmetijstvom,
kasneje so začeli gojiti slad-
korni trs in vinsko trto. Rav-
nin na otoku skorajda ni, ta-
ko da so morali za kmetova-
nje na strmih pobočjih zgra-
diti številne terase. Te daje-
jo še danes otoku značilno
podobo. Z odkritjem Ame-
rike je postal otok oskrbo-
valno središče za ladje, ki so
se odpravljale na dolgo pot
preko Atlantika. Na Madei-
ri so se oskrbovali predvsem
' zvinom, s katerim naj bi pre-
piečevali skorbut (pomanj-
Wje C-vitamina). Mornar-
ji so ga gotovo z veseljem pi-
li tudi iz drugačnih razlogov.
Pri tem početju so prišli do
nenavadne ugotovitve, da je
vino po nekaj mesecih plov-
be boljšega okusa. Tako je na-
stal postopek za pridelavo
madeirskega vina. Sprva so
ga sicer starali tako, da so ga
z ladjami vozili na dolge plov-
be v tropske kraje, šele v 18.
stoletju pa so izpopolnili po-
stopek, pri katerem vino v sb-
dih več mesecev segrevajo do
določene temperature. Še
danes je tovrstno vino eden
najpomembnejših proizvo-
dov, ki prihajajo z otoka. Vin-
ske kleti in trgovine se pona-
šajo tudi z več kot sto let sta-
rim arhivskim vinom, ki se-
veda dosega vrtoglave cene.
Stoletje
turizma
Madeira leži ob zahodni
obali Maroka in velja za eno
najstarejših turističnih desti-
nacij v Evropi, saj so jo pred-
vsem Britanci radi obiskovali
že pred več kot sto leti. Otok
vulkanskega izvora se pona-
ša z milo klimo, eksotičnim
rastjem in dokaj toplim mor-
jem. Madeira se sicer ne po-
stavlja z dolgimi peščenimi
obalami, zato pa turiste pri-
vlači predvsem slikovita no-
tranjost s strmimi vrhovi, ki
se spuščajo naravnost v mor-
je. Na svoj račun pridejo lju-
bitelji gora, ki si lahko sredi
zime privoščijo nekajurne ali
tudi nekajdnevne ture. Veči-
na hotelov stoji v okolici naj-
večjega otoškega mesta Func-
hal. Tudi bolj varčni obisko-
valci lahko brez težav najde-
jo poceni prenočišče. Otok
je dolg dobrih 50 kilometrov
in širok nekaj več kot 20 ki-
lometrov. K sreči ga je mo-
goče obiti tudi z lokalnimi
avtobusi. Toda žal v bolj od-
daljene kraje vozijo le ob naj-
bolj zgodnjih urah in tako sva
se kaj kmalu odločila poiz-
kusiti srečo z dvignjenim pal-
cem. Po zaslugi ženske so-
potnice so nama domačini
kar pogosto ustavljali. Toda
vožnje so bile kratke, običaj-
no le do najbližje vasi. Vsee-
no je bilo zanimivo, čeprav
so mnogi govorili le portu-
galsko.
Večina otočanov se kljub
razvoju turizma ne ponaša s
posebno visokim standar-
dom. To je še posebno opaz-
no v manjših vaseh v notra-
njosti, kjer hiše niso nič kaj
razkošne, kmetovanje na str-
mih pobočjih pa je težavno.
Poleg različne zelenjave za
prodajo gojijo predvsem ba-
nane, cvetje in vinsko trto.
Različno eksotično sadje in
cvetje je mogoče občudova-
ti vsak konec tedna na tržni-
ci v Funchalu. Takrat ženske
v narodnih nošah prodajajo
cvetje, med katerim so po-
sebno priljubljene strelicije.
Madeira ima skupaj z
manjšim otokom Porto San-
to in še nekaterimi nenase-
ljenimi otočki 741 km^ po-
vršine in približno 300.000
prebivalcev. Obala je večino-
ma strma ali prepadna. No-
tranjost je hribovita, med vr-
hovi se do morja skozi ozke
doline prebijajo številni po-
toki. Skalnati vrhovi in po-
bočja so le tu in tam porasli
z borovci, nižje pa tudi z mo-
gočnimi evkaliptusovimi
gozdovi. Od tod vodi več pla-
ninskih poti na vse strani. Ne-
katere zahtevajo kar dobro
pripravljenost in ustrezno
opremo. Kljub temu, da se
Madeira ponaša z milim pod-
nebjem vladajo v hribih, ki
segajo skoraj 2.000 metrov
visoko, bolj ostre razmere.
Snega sicer ni, toda vrhove
pogosto na hitro ovijejo ob-
laki, ki s seboj prinašajo ne-
nadno ohladitev in lahko ne-
pripravljene pohodnike spra-
vijo v resne težave.
Bolj kot zahtevne gorske
poti so oblegane položne pot-
ke, ki spremljajo namakal-
ne kanale - levade. Po njih iz
severnega dela otoka prite-
ka voda. Vodne kanale so za-
čeli graditi kmalu po odkrit-
ju otoka in še danes so ohra-
njeni nekateri deli, ki so na-
stali že v začetku 16. stolet-
ja. Skupna dolžina kanalov
je več kot 2.000 kilometrov,
kar je res veliko, če upošte-
vamo, kako majhen je otok.
Kanali so speljani tako, da je
vodni padec minimalen in so
spremljevalne poti položne
ter primerne prav za vsako-
gar.
IGOR FABJAN
Skalnata obala Madeire
Barviti čolni ribiških vasic
Št. 31 - 16. januar 2003
32
EIavtomobiliste
Januar se je začel z Detroitom
Detroitski avtomobilski
salon ima zelo neroden da-
tum, saj se začne takoj po
novem letu. Kljub temu spa-
da med najpomembnejše in
seveda največje, saj je tudi
ameriški avtomobilski trg
še vedno največji na obli.
Na njem se pojavljajo tako
rekoč prav vse avtomobil-
ske tovarne, vsekakor tudi
Mercedes Benz, ki je s Chry-
slerjem združen v koncem
DaimlerChrysler.
Ta je v Detroitu postavil na
ogled karavansko izvedenko
še vedno dokaj novega mer-
cedesa E, ki se bo na trge pri-
peljal marca 2003. V dolži-
no je novega mercedesa za
4.850 milimetrov, kar med
drugim pomeni, da je za 32
milimetrov daljši kot limu-
zinska različica, medtem ko
je medosna razdalja ostala
nespremenjena. Novi kara-
van oziroma estate, kot mu
pravijo v ZDA, je seveda tu-
di daljši in širši od predhod-
nika. Posebnost je ob vsem
drugem tudi posebna nakla-
dalna ploščad, ki jo je mo-
goče za 400 milimetrov iz-
vleči iz prtljažnika, kar olaj-
ša nalaganje prtljage oziro-
ma tovora. Avto bo podob-
no motoriziran kot limuzin-
ska različica mercedesa E.
Tudi za BMW je detroitski
salon in nasploh ameriški av-
tomobilski trg tako rekoč iz-
jemnega pomena, saj tam zelo
dobro prodajajo, poleg tega
v Spartanburgu tudi nastaja-
jo nekateri njihovi avtomo-
bili. Tovarna je predstavila
študijsko vozilo xActivity, ki
je predhodnik X3. To je av-
to, ki se bo v vseh pogledih
zelo spogledoval z večjim in
predvsem na ameriških tleh
tako rekoč izjemno uspe-
šnim X5.
Ameriški Ford je v Detroi-
tu oziroma bližnjem Dearbor-
nu tako rekoč doma in si se-
veda sejemske prednosti do-
mačega terena ne pusti vze-
ti. Na ogled je postavil jubi-
lejno izvedenko znamenite-
ga mustanga, ameriškega
športnega avtomobila, ki ga
je prvič predstavil pred 40 le-
ti. Seveda bo to zelo zvesta
kopija nekdanjega mustanga,
ki ga bo poganjal 4,6-litrski
bencinski V8 motor s 400
KM. Avto bo na trge pripe-
ljal spomladi prihodnje le-
to, ni pa še znano, ali bodo
naredili izvedenko tudi za
evropski avtomobilski trg in
kupce.
Chrysler oziroma Dodge,
ki je znotraj omenjenega
koncema, je v Detroit pri-
peljal tudi športni kombi z
oznako oziroma imenom
magnum. To je malenkost
več kot pet metrov dolgo vo-
zilo, ki s svojo zunanjostjo
daje vtis, da je namenjeno
nekakšnim cestnim bojevni-
kom. Tem naj bi bil v po-
moč tudi 5,7-litrski V8 mo-
tor, ki bo ob pomoči turbin-
skega polnilnika sproduci-
ral 435 KM in imel 650 Nm
navora. Pri tem je treba ve-
deti, da bo avto tehtal kar
zajetnih 1,8 tone, kar seve-
da ni malo. Ali bo magnum
tudi v resnici zapeljal na ce-
ste, seveda še ni znano.
Mercedes E karavan
Porsche 911
Porsche ne miruje
Sloviti porsche bo spomladi (verjetno) na trge pripeljal novo verzijo porscheja 911 GT3.
To bo dirkaška izvedenka tega slovitega avtomobila. Za pogon bo namreč skrbel (kot vedno
doslej) šestvaljni vodno oziroma tekočinsko hlajeni bokser motor, ki bo zmogel 381 KM. To
je 21 KM več kot prejšnja izvedenka in 61 KM več kot običajni 911. Po tovarniških podatkih
bo GT3 zmogel največ 306 km/h in do 100 km/h potegnil v 4,5 sekunde, medtem ko naj bi
za doseganje 160 km/h potreboval 9,4 sekunde. V Nemčiji bo GT3 stal dobrih 102 tisoč
evrov. To pa ne bo edina novost iz te tovarne. Tako bodo še letos ponudili dve kabrioletski
oziroma roadsterski različici, in sicer najprej 911 turbo ter malo kasneje še carrero 4S.
VVVlupo
UW: daljša uporaba osnov
Nemški Volksvvagen ima v svojem naročju osem ali devet različnih avtomobilskih znamk,
ki so razdeljene v dve skupini. Vendar je jasno, da si avtomobili iz teh hiš velikokrat
konkurirajo med seboj (recimo audi A8 in VW phaeton, pa VW lupo in seat arosa), kar
seveda ni dobro. Dobro ni verjetno niti to, da je vrsta avtomobilov narejena na istih osno-
vah (platformah), vendar koncem tako privarčuje zelo veliko denarja. Prav zaradi tega ne
preseneča odločitev, da bodo uporabnost teh osnov podaljšali. Doslej je namreč veljalo, da
bodo eno osnovo za gradnjo različnih vozil uporabljali osem let. Po novem bo to trajalo
dvanajst let. Vprašanje pa je, ali se bo takšna strategija res dobro posrečila.
Težave z MS in speedsterjem
Leto se ni še dobro začelo, pa imajo avto-
mobilske tovarne obilo težav s svojimi iz-
delki. Sedaj je zadelo nemški BMW in to
tam, kjer verjetno najbolj boli. Njihov šport-
ni avtomobil M3 ima zlasti v ZDA kar pre-
cej težav. Zaradi tega se je tovarna odloči-
la, da bo vsaj pri nekaterih avtomobilih za-
menjala motor. To velja predvsem za vozi-
la, izdelana v času od novembra 2001 do
februarja 2002 in to zgolj za ameriški trg.
Motorji v teh avtomobilih imajo lahko te-
žave z mazanjem. Kot pravijo pri BMV^, bodo
zamenjali samo motorje, kar jih bo stalo
10 tisoč evrov na avtomobil. Nekaj podob-
nega se je zgodilo z Oplovim speedsterjem.
Pri tem avtomobilu naj bi zaradi morebit-
ne serijske napake zamenjali protiblokirni
sistem ABS.
Simba
namesto
pande?
Italijanski Fiat je še na-
prej v velikih težavah, saj
je negotovo, kdo in kako
naj bi mu pomagal. V zad-
njem času so se pojavile
novice, da naj bi vsaj ne-
katere najbolj perspektiv-
ne tovarne znotraj koncer-
na -Alfa Romeo, Ferrari
ipd. - kupil nemški Volks-
vvagen oziroma Audi. Ko-
liko je v tem resnice, se
bo kmalu pokazalo.
Je pa Fiat na nedavnem
bolonjskem avtomobil-
skem salonu sam poskrbel
za prijetno presenečenje.
Na ogled je ponudil majh-
no terensko vozilo simba
(368 centimetrov dolži-
ne). Da gre v resnici za te-
rensko vozilo, je dokazo-
valo tudi rezervno kolo,
nameščeno na strehi. Se-
veda je jasno, da v takšni
podobi, kot je bil avto na
ogled v Bolonji, ne bo pri-
peljal na ceste. Vsekakor
pa verjetno drži, da bodo
z avtomobilom, podob-
nim simbi, zamenjali pred
kratkim upokojeno pan-
do. Po sedanjih napovedih
naj bi se avto na cestah po-
javil prihodnjo pomlad v
izvedbi s tremi in tudi pe-
timi vrati ter z motorji z
močmi od 60 do 80 KM
(kar velja za bencinske),
medtem ko naj bi bili di-
zelski motorji iz serije
JTD.
Honda CR-V
Rekord v Siniindonu
Japonske avtomobilske tovarne so dokaj na gosto poseja-
ne po Veliki Britaniji. Nissan je tudi tam in se lahko pohvali
z izjemno produktivnostjo delavcev, malo manj pa Honda.'
Slednja izdeluje avtomobile v Svvindonu (civic in CR-V).|
Lani so tam kljub vsemu zelo dobro delali, saj so naredili
175 tisoč vozil, kar je absolutni rekord, poleg tega pa je bil
tudi izvoz tako rekoč izjemen.
SLR bo kasnil
Mercedes je že pred časom napovedal serijsko izdelavo
svojega super športnega avtomobila SLR, za katerega bo
treba odšteti med 400 in 500 tisoč evri. Avto je požel izjem-]
no zanimanje in menda kupcev ne bo manjkalo. Vendaij
bodo ti morali še malo počakati. Rečeno je bilo, da bo SLR
na ceste zapeljal maja, vse kaže, da se bo to zgodilo šele
pozno jeseni.
Nisssan terrano
prestige
Japonski Nissan bo trgu ponudil posebno izvedenko ter-
rana z oznako prestige. Naredili naj bi vsega 400 avtomobi-
lov, pri čemer se bo ta terrano od drugih razlikoval po po-
sebni barvi zunanjosti, imel bo električno strešno okno,
kromirano prednjo masko, 17-palčna kolesa s pnevmatika-
mi 235/65, v notranjosti bo na sedežih alcantara, na arma-
turi aluminij ipd. Vse skupaj bo avto podražilo za dobrili
1500 evrov.
Št. 32 - 16. januar 2003
pMUrrOMOBILISTE
33
2002: skromneje
kot leto prej
Lani je bilo na sloven-
skem trgu prodanih 51.914
osebnih avtomobilov. To je
za štiri odstotke manj kot
leto prej in kar za tretjino
manj kot leta 1999, ki je bi-
lo rekordno.
Ob vsem tem ni mogoče
spregledati nekaj pomem-
bnih dejstev. Tako so trije
najpomembnejši predstavni-
ki oziroma trgovci pri nas -
Renault, Peugeot in Volksvva-
Igen - lani prodali kar 49 od-
istotkov vseh avtomobilov,
f Nasploh je svojevrsten prvak
Renault, ki je imel lani v ro-
kah 25 odstotkov slovenske-
ga avtomobilskega prostora,
pkar je predvsem posledica
dejstva, da je renault clio naj-
bolje prodajano vozilo in tudi
drugi renaulti so šli dobro v
promet. Peugeot je svoj trž-
ni položaj ustvaril predvsem
z ugodno prodajo posamez-
nih izvedenk 206 in 307,
Volkswagen kot tretji na tej
lestvici pa ima tako ali tako
zelo široko paleto vozil. Med
tovarnami, ki jim je bil lani
slovenski trg še posebej na-
klonjen, je bila predvsem ja-
ponska Toyota. Ta je svojo
prodajo povečala za več kot
60 odstotkov in je tako po-
stala najuspešnejša japonska
tovarna pri nas.
Zanimivo je še marsikaj
drugega. Tudi pri nas posta-
jajo dizelski motorji vse bolj
priljubljeni, saj je njihov de-
lež v skupni prodaji približ-
no tretjinski.Najuspešnejši
prodajalec avtomobilov z di-
zelskim motorjem je bil
Volksvvagen. Po drugi strani
se prodaja novih vozil vse bolj
pomika v nižje ali najnižje
razrede. Tako je bilo v niž-
jem razredu prodanih kar 42
odstotkov vseh avtomobilov.
Sicer je res, da je bilo lani
prav v tem razredu predstav-
ljenih kar veliko novosti, to-
da dejstvo je, da cene igrajo
izjemno pomembno vlogo.
Še vedno na slovenskem piedestalu - renault clio.
Razprodaja letnika 2002
Ker je bila lanska proda-
ja manjša kot so računali,
je v skladiščih zastopnikov
oziroma trgovcev ostalo tu-
di veliko avtomobilov lan-
skega letnika. Torej ni po-
sebej čudno, če se sedaj po-
javljajo akcije, s katerimi
bi radi v trgovine privabili
dodatne kupce.
Tako so pri Citroenu Slo-
venija cenejši skoraj vsi mo-
deli, pri čemer je največ po-
pusta pri kombiju jumper
(kar 600 tisoč tolarjev), med-
tem ko je C3 cenejši za do
200 tisoč tolarjev. Pri AC In-
tercarju, ki brani barve Mer-
cedes Benza, so vse modele
pocenili za dobrih deset od-
stotkov. Pri Avtoimpexu, ki
do konca leta še predstavlja
Škodo pri nas, so pocenili oc-
tavio za 250 tisoč tolarjev, pri
MMS, ki skrbi za japonsko
Mazdo, pa so prav tako zelo
znižali cene. Tako je mogo-
če dobiti premacy z dizelskim
motorjem za 675 tisoč tolar-
jev manj, medtem ko je maz-
da 323F cenejša za dobrih 500
tisoč tolarjev.
Pri predstavniku, ki pro-
daja fiate in alfe, si manejo
roke, kajti pocenitev je pri-
vabila dodatne kupce. Tako
je alfa 156 cenejša za do 500
tisoč tolarjev, medtem ko je
mogoče domov odpeljati al-
fo 147 za 400 tisoč tolarjev
manj kot poprej. Pri Hyun-
daiju Avto Trade, ki prodaja
hyundaije, so cene prav ta-
ko nižje. Povsem verjetno je,
da se bodo z nižjimi cenami
pojavili tudi drugi predstav-
niki avtomobilskih tovarn pri
nas.
Opel astra
Astre in zafire na zemeljski plin
Pri Oplu, ki je znotraj General Motors, so se očitno zelo navdušili za
avtomobile, ki jih poganja zemeljski plin, eno najčistejših pogonskih
Boriv. Tako naj bi naredili in prodali kar 19 tisoč aster in zafir, ki jih bo
Poganjal zemeljski plin.
Št. 33 - 16. januar 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 34 - 16. januar 2003
BlALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 35 - 16. januar 2003
36
INFORMACIJE
Št. 36 - 16. januar 2003
INFORMACIJE
37
Št. 37 - 16. januar 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 38 - 16. januar 2003
VODNIK
39
Št. 39 - 16. januar 2003
40
UNIMIVOSTI
TRACNICE
Najboljši
prijatelj
Med številnimi obiskovalci
Logarske doline je bil v nedeljo
opazen tudi Brodi, Arturjev na-
slednik. Ker bodo v Logarski do-
lini pasje dirke šele februarja,
domnevamo, da se je Brodijev
lastnik skrival za vrati, kjer je
pisalo »Seminar - ne moti!« Nav-
zven ni bilo opazno, da bi šte-
vilnim obiskovalcem svoje do-
dali tudi varnostniki, ki sprem-
ljajo dr. Janeza Drnovška.
Nekoga moraš
imeti rad
Konjiška občina ima novo, ču-
dovito protokolarno darilo, kri-
stalni kelih. Zaenkrat so ga do-
bili samo sedaj že bivši občinski
svetniki, v ponedeljek pa je bilo
slišati predlog, da ga morajo nujno
podeliti dvema povsem različni-
ma Konjičanama, ki sta ponesla
ime mesta cvetja ne le po Slove-
niji, temveč dosti širše: Juretu
Zdovcu in Kristijanu Kameni-
ku. Vse v smislu konjiškega slo-
gana »Nekoga moraš imeti rad«
(je pripomnil urednik Novic Aleš
Mrzdovnik). Pa da ne bi pre-
dolgo čakali - Kristijan Kamenik
je na upravno enoto že prišel po
potni list...
Pa naj prej
potrka...
Nadvse uspešen konjiški
podjetnik Franc Riemer se je
nameril (in z veliko hitrostjo
to tudi uresničuje) razširiti Mest-
no galerijo Riemer in jo dopol-
niti z muzejem. V ta namen je
kupil še eno stanovanje, ki pa
že meji na stavbo, kjer domuje
občinska uprava. Župana Jane-
za Jazbeca je zaskrbelo: »Sem
ga že prosil, da vsaj dva dni prej,
preden bo prišel do naših pro-
storov, potrka na steno.«
Bademajster
Glede na govorice, da je bil
prokurist podjetja Golte Slove-
nija Peter Sevnik zaposlen v
Topolšici kot »bademajster«, ni-
ti ne čudi izbira za njegov po-
ložaj na Golteh. V akumulacij-
skem jezeru je ogromno mož-
nosti za utapljanje...
Dvesto doma
narejenih voščilnic
Na 6. natečaj za »naj« vošilnico 2003
smo dobili blizu dvesto božično - no-
voletnih voščilnic v skoraj šestdese-
tih pošiljkah. Mnogi so poslali samo
po en ali dva primerka voščilnic, re-
korder pa je bila tudi tokrat Osnovna
šola Vojnik, ki je poslala 72 voščilnic.
Tudi tokrat so se posebej dobro od-
zvali v vrtcih, osnovnih in celo srednjih
šolah, razveseljivo pa je, da so se poleg
predstavnikov občine Vojnik vključili tudi
iz občin Laško, Šentjur, Žalec, Celje, Do-
brna in drugod. Veliko je bilo tudi dru-
žin, ki dolge zimske popoldneve in ve-
čere izkoristijo za pripravo voščilnic.
Zanimivi so tudi materiali iz katerih
sodelujoči oblikujejo voščilnice: različni
papirji, lepila, suho cvetje in zelenje, su-
ho sadje, gumbi, tkanine, celo makaro-
ni in riž, glina, vezenje, eko papir in po-
dobno. Nastale so mnoge res lepe in pri-
jetne voščilnice, katerih je lahko vesel
vsak, ki jih ob praznikih dobi.
Vedno boljša so tudi besedila, čeprav
je pri njih težko najti nekaj resnično iz-
virnega.
Tudi tokrat je imela komisija v sestavi
Tatjana Cmok, Jože Žlaus in dva pred-
stavnika organizatorja NT-RC težko de-
lo, ko je izbirala najboljše. Razglasitev
rezultatov in podehtev priznanj bo v pe-
tek, 17. januarja, ob 16. uri v gostilni Lo-.
vec v Vojniku. Tudi tokrat je pokrovitelj
6. natečaja za naj voščilnico 2003 občina
Vojnik z županom Benom Podergajsom.
Med vrtci so nagrajeni izdelki Vrtca Zarja
Celje, enota Iskrica in Vrtca Mavrica Voj-
nik, med osnovnimi šolami Osnovna šo-
la Primož Trubar, šola s prilagojenim
programom, in med srednjimi šolami
Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur.
Med družinami sta si prvo nagrado ena-
kovredno razdelili družini Bauman iz Voj-
nika in Majcen iz Zadobrove pri Škofji
vasi, med posamezniki pa so najlepše voš-
čilnice izdelali Marta Lukaščik in Tjaša
Senica iz Celja ter Jelka Kompan iz Lo-
čice pri Polzeh. Podeljeno bo tudi poseb-
no priznanje za izvirno idejo voščilnice,
ki ga bo prejela družina Jurgec iz Vojni-
ka. Tudi tokrat bodo najboljši primerki
in še nekatere druge voščilnice razstavlje-
ni v knjižnici Vojnik, NT-RC pa se je odlo-
čil, da bo odkupil primerek, ki ga bo upo-
rabil kot praznično voščilnico za leto 2004.
O akciji in nagrajencih bomo podrobneje
poročali v prihodnji številki Novega ted-
nika.
TONE VRABL
Foto: GK
Komisija je pregledala izdelke in izbirala tiste, ki so se ji zdeli najlepši.
VEUA DO ODPRODAJE ZALOG
Št. 40 - 16. januar 2003