KATOMSK CERKVEN LIST, „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr., za četert leta 1 gl. 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta90 kr., ako zaden ako zadene na ta dan praznik. Li Je ..Danica" dan poprej' Tečaj XLVII. V Ljubljani, 4. vel. travna 1894. List 18. 0 vnebohodu Gospodovem. Kaj blišči se Oljska gora? Glej nad njo oblak svetal! V njem pa Jezus veličastno Z zemskih se dviguje tal. Zmagal je terpljenje strašno. Zmagal smert, iz groba vstal, Zdaj na sedež Svoj se vrača K njemu, ki ga je poslal. Še učence blagoslavlja, Ko dviguje se v neb6, Zapuščene zdaj ovčice Tužno za Pastirjem zro. Kar se v belih oblačilih Angeljev prikaže par. Tužnim rečeta učencem : Ne žalujte zdaj nikar. On. ki je odšel v nebesa, Ni za vedno vam odvzet, Veličastno bo v oblakih Prišel spet, da sodi svet. Ne kdaj me budit iz groba Prišel bode angelj Tvoj — Naj takrat veselo vstanem Dvignem se v nebo s Teboj! X—r.*) Čipeva-Indijani ob Gorenjem jezeru in njihovo pokristjanjenje po slovenskih misijonarjih. Indijani rodu Čipeva ali Očipve so bili mogočen narod. Bojevali so se skoro neprestano s svojimi sosedi zlasti s Su-Indijani (Siouse), ki so se jim morali umakniti od Sault Sainte Mary do Dakote, kjer še času. Odg.: Vse je prav in v lepem glasu. Prišlo bo o svojem Vr. danes bivajo. Čipeva-Indijanov je še okoli 12.O0U. izmed njih živi v Minnesoti, namreč 8000. Dele jih navadno v štiri dele: Čipeva ob Gorenjem jezeru, misisipski, ob Pijavčjem jezeru (leech Lake) in Pem-bini. Vsi imajo skupen jezik imenovan „Očipve." v katerem je slaven naš rojak vladika Baraga pisal več molitvenih knjižic. Njegova slovnica „očipovščine" in slovnik sta še sedaj jedino veljavna; po njih se uče misijonarji indijanščine. Gorenje-jezerski Čipeva-Indijani so skoro vsi katoličani . tudi ostali bodo postali prav kmalu otro« i svete cerkve. Pred dvajsetimi leti so zapustili Fond du Lac in se preselili v sedanjo St. Louiško reser vacijo. Leži 15 milj zahodno od St. Louis-rivera in 12 milj severno od Northem-pacifične železnine. N.ij-več družin je okolu Cloqueta: (i3 družin je v Fond du Lacu. druge pa okrog Sawyer in Kettle River in Stony Brook. Med nobenimi Indijani v Minnesoti ne dobiš tako žive dejanske vere, kakor med Čipeva v St. Louški reservaciji. Bili so pa tudi sveti inožje. pravi apostoli, goreči in neustrašeni misijonarji, ki s-» tem Indijanom oznanjevali Kristusove nauke, jih poučevali v zveličanskih verskih resnicah in jih z besedo in zgledom vodili po pravi poti v večno življenje. Komu izmed nas. dragi Slovenci, so nepoznana dela škofa Baraga, ki se je trudil celih 35 let za dušni blagor Indijanov ob Gorenjem jezeru v Iz zaslužnega delovanja ga je Bog poklical k sebi 1. 1808. Njegov vredni naslednik je bil še sedaj živeči Msgr. Ignacij Mrak Deloval je med Čipeva-Indijani nad 30 k-1, in se je zopet k njim povemil, ko se je odpovedal mar-quetteski škofiji. Pobožni Friderik Baraga je stanoval od 1. 1835 v Lapointe, Wis., od koder je včasih prihajal v Fond du Lac. Sam pripoveduje, da je bilo njegovo pervo potovanje tu-sem najtežavnejše izmed vseh misijonskih potovanj. V šestih dneh je prehodil s snežnimi čevlji 120 milj. Spremljal ga je samo jeden Indijan in še ta mu je zbolel med potjo. Danes se nam zdi skoro neverjetno, kaj je vse ta sveti mož prestal za blagor indijanskih duš. Nekoliko si more predstavljati njegove težave oni, ki se poda po^ zimi med pragozde in divine na meji med Kanadj' in našo deržavo. Preje je bil Lapointe središče Čipeva-Indijanov. Tam okolu jih je bilo okrog 3000; zato je moral ondi stanovati misijonar. Baragovi nasledniki v Lapointu so bili o. Skolla, frančiškan o. Palmel, Carie, Benoit in potem zopet naš rojak Ignacij Čebul, ki je postavil pervo cerkev v Bayfieldu, kamor se je preselil on in njegovi nasledniki 1. 1860 in ostali do 1. 1 .>72. Med poslednjimi še živečimi oznanjevalci sv. vere po teh krajih naj omenim veleč, generalnega vikarija in vrednika tega lista J. F. Buha. Indijane v Fond du Lacu so z dušno hrano pre-skerbovali izjemši Palmela samo naši rojaki: starček F. Pire, J. Čebul, J. Tomazin, in J. F. Buh. Ti Indijani so se poslej preselili v Cloquet, kjer jih je prevzel v dušno skerb o. Benin in jim pred 12 leti zidal posebno cerkev v čast presv. Družine. Sedaj posebno goreče delujejo med njimi očetje frančiškani, zlasti o. Kazimir. Ker se jim je pa delokrog preveč razširil, so prepustili Indijane ob St. Louis Riveru očetom benediktincem Sveto-Jovanske opatije. Mil g. opat B. Ločnikar ima v svojem zavodu dva naša mlada rojaka, ki se skoro izključno trudita za čast Božjo med Indijani, namreč o. S. Lampe in o. R. Horaar. Pervi jih obiskuje v reservaciji White Earth (Bela zemlja i in Red Lake (Rudeče jezero), drugi pa ima pod svojim posebnim nadzorstvom indijansko deško šolo v opatiji. Vlada hoče Indijane iz Fond du Laca premestiti v reservacijo White Earth. Ti se sicer branijo, dasi so revni, slednjič se bodo pa menda le morali udati. Njihovo število se kerči od dnč do dnč, od kar so po ovinkih začeli k njim vtihotapljati žganje. Gorenje-jezerski Čipeva so zvesto ohranili vero „černosuknjarjev". Zveličalne nauke so prejeli od moža, čegar imena zavoljo Br" celo izgovoriti niso mogli (Baraga). Zaslužni slovenski misijonar je lahko rekel o svojih Indijanih: „V Kristusu Jezusu sem vas rodil v evangeliju" Naj bi se pač izpolnilo hrepenenje ra-njega očeta Pirca, ki v svoji sivi starosti ničesar ni bolj želel, kakor spreoberniti k veri vse Čipeva-Indijane (-Amerik. Slovenec") 0 III. redu. (Dalje.) Pridiga o odpustkih za III. red. »Pri Gospodu je usmiljenje in pri njem je obilno odrešenje« Psalm 129. 7. Na Nemškem izvira v Šuarcvald-u reka, ktera je v svojem začetku majhna in neznatna; pa kmalu prejme pritoke od vseh strani in ko pride na Bavarsko, je reka že precej obširna. Pri Passavi se iz-lija reka na Avstrijsko zemljo in tamkej že nosi pa-robrode, velike barke s parnimi stroji, ki prevažajo ljudi in blago doli do čemega morja. Ta reka, Donava po imenu, se razliva po Avstriji mimo Dunaja, po Ogerski; gre mimo Rumunije, Serbije in Bolgarije, ter se izliva v Černo moije. Nisem zmožen popisati koristi, ki jih Donava donaša posameznim krajem, pa tudi celim deželam, zlasti Ogerski, kjer ljudje o poletnem času od daleč pridejo k Donavi s sodi, da ugase žejo sebi in živini. Blago prihaja po njej iz jutrovih dežel, in naši izdelki se izvažajo po Donavi tjekaj. Vse naše reke se izlivajo v Donavo, ktera je proti koncu silno mogočna, včasih pol ure in še več široka. Ljubi moji! Zakaj Vam pripovedujem o reki Do-novi ? Zato, ker je njej zelo podoben IIL red sv. Frančiška. ki je bil neznaten v svojem začetku, pa kmalu se je razširil po vesoljnem svetu, zlasti še v sedanjem času. odkar so ga slavni oče papež Leon XIII. pre-osnovali, in ga proglasili kot najpripravniši pomoček zoper zmote sedanjega časa, ko so človeška serca merzla postala do Boga, do sv. matere kat. Cerkve. Marsiktero serce je postalo suho, manjka mu rose iz nebes; podobno je mladiki, ki je odtergana od terte. O predragi, tudi med nami gine kerščanska ljubezen, ginejo čednosti, širi se pa napuh, prevzetnost, po-žrešnost, nečistest lahkomiseljnost itd. —Zatoraj rečem: Blagor fari, ki se je poprijela III. reda sv. Frančiška, ker on je vstani, po besedah sv. Očeta, ljudi prena-rediti v prave kristjane, nele vsled zveličavnih zapovedi, marveč tudi vsled prekoristnih prepovedi, po kterih se duše obvarujejo grešnih strasti. Blagor toraj vaši fari, do ktere je pritekla ta blagodejna reka, po kteri vam faranom prihaja neizrekljivo veliko milosti od Boga. po kteri, kakor gotovo upam, se bodete pa tudi vi najbolj gotovo pripeljali v varno zavetje nebeško. Da bi se toraj pričeto delo vterdilo, utegne vam nekoliko pripomoči premislek o tretjem redu! Vrednost III. reda se posebno spozna iz tega, ker so rimski papeži njemu tolikanj milosti in odpustkov naklonili. O redovnih odpustkih hočem toraj danes govoriti v imenu Jezusa in Marije. Kaj je odpustek? Odpustek je odpuščanje časnih kazni, ktere ima človek po dobro opravljeni spovedi še prestati na tem svetu ali v vicah. Vsakemu grehu sledi kazen, smert-nemu grehu večna kazen, odpustljivemu časna. Če se pa človek spove svojega greha in dobi sv. odvezo; tedaj mu je pač odpuščen dolg, kakor tudi zaslužena večna kazen. Časne kazni pa pri spovedi niso vse odpuščene, treba jih je toraj prestati na zemlji, ali v vicah Da bi se toraj zadostilo božji pravici, nakladala je sv. Cerkev koj od pervega začetka vsem grešnikom, očitnim kakor skrivnim, kazen ali pokoro, ki se je ravnala po velikosti pregrehe. Tako na primer: Za hlapčevsko delo ob nedeljah 3 dni posta ob kruhu in vodi; kdor je starše preklinjal, postil se je ravno tako skozi 40 dni; kdor jih je udaril, 7 let; kdor je nečisto val, pokoril se je 10, 15 let, včasih tudi celo življenje. Ojstra je bila ta pokora, ali povem vam, v tistih časih so se ljudje skerbno varovali greha. Kdor je pa grešil, rad se je pokoril, dobro vedč, da pokora na onem svetu je še veliko strašnejša. V poznejših časih je Cerkev odjenjala od pervotne ojstrosti, pa je kristijanom pomagala z odpustki. Zasluženje Kristusovo, Marijino in svetnikov je tako obilno, da se ž njim lahko plača dolg vesoljnega človeštva. Sv. Cerkev, ki ima pravico zavezovati in odvezovati, pusti tedaj zajemati iz tega neskončnega zaklada, da ž njim plačajo pokomiki svoj dolg, ali popolnoma, ali vsaj deloma. Verska resnica je tedaj, da ima Cerkev oblast odpustke deliti, in pa da so odpustki koristni in zveličavni. Odpustki se navadno prejmo zunaj spovedi, vendar je neobhodno potrebno da kristjan, ki se želi, vdeležiti odpustka, serčno obžaluje svoje pregrehe, da obžaluje tudi male grehe, če je treba se jih spov6 in terden sklep stori z božjo pomočjo poboljšati se. grešne priložnosti se ogibati in poslužiti se vseh po-močkov za ohranjenje milosti božje. Odpustki so koristni in zveličavni, ker človek z njimi najložje poplača z grehom zasluženo kazen, pa tudi zato, ker človeka nagibajo k pokori. Napačna je namreč misel nekterih posvetnjakov, ki menijo, da se z odpustki keršč. življenju škoduje, in da so pogoji v zadobljenje odpustkov premajhni. Toda, predragi, kdor to misli, ta ne pozna bistva in namena odpustkov. Odpustki nas nikdar ne odvežejo grehov, marveč odpuste nam časne kazni za greh; tudi niso odpustki škodljivi, marveč za kerščansko življenje prekoristni, ker tirjajo, od kristjana, da se storjenih grehov skesa, se poboljša in zaslužene kazni z dobrimi deli in pokorili poplača. In da so pogoji v zadobljenje odpustkov tako majhni, kdo se bo pritožil, ako pomisli slabost človeško V Ravno zato, ker se zamorejo odpustki zadobiti s tako majhnimi pokorili, ravno zato naj bi se jih kristjani tem raje vdeleževali. O da bi mogle duše vice le za četert ure skrajšati, o s kako vnemo bi se prizadevale zadobiti le en sam popolnoma odpustek, da bi z njim poplačale zadnji vinar, ki ga Bog na onem svetu ojstro tirja! Pa zastonj; iz vic ne more nobeden nazaj. Glejte, kako smo mi srečni, ker smo še med živimi, in se lahko vdeležujemo svetih odpustkov. Potem, ko smo tedaj slišali kratek nauk o odpustkih, naj vam razlužim odpustke 3. reda. Ti so dvojni, popolni in nepopolni. S popolnimi se poplačajo vse časne kazni za greh, z nepopolnimi plača se le en del taistih. A. Nepopolni odpustki se zamorejo dobiti za dela bogoljubnosti in za dela keršč. ljubezni. 1.) 300 dni odpustka zadobe tretjeredniki za naslednja dela bogoljubnosti: Kolikorkrat so pričujoči pri božji službi, ali pri redovnem shodu; če spremljajo sv. popotnico, ali vsaj kadar za obhajilo pozvoni, zmolijo očenaš in češčenamarijo; kolikorkrat za sv. Cerkev in za duše v vicah molijo 5 očenašev; potem zadobe odpustek 7 let in 7krat 40 dni, ako obiščejo cerkev, v kateri je ustanovljeno tovarištvo in tamkaj molijo za potrebe sv. Cerkve na tele dni: 17. sept. (5 Vuln), 25. avg. (Ljudov), 19. nov. (Eliz.), 8. jul. (Eliz. P). 22. feb. (Marj. K.), potem še 12 druzih dni, ktere si vsak sam izvoli in jih vodnik poterdi 2.) Tretjeredniki obojega spola prejmo 300 dni odpustka za naslednja duhovna dela usmiljenja. Kedarkoli podučujejo koga v božjih zapovedih in drugih stvareh potrebnih k zveličanju; kedar spre-obernejo koga, ki je zašel v pregrehe; kedar razper-tije poravnajo, ali mertvega na pokopališče spremijo. 3.) 300 dni odpustka prejmo tudi za telesna dela usmiljenja, post, če uboge prenočujejo ali druga taka dela ljubezni opravljajo. B. Popolni odpustki. a) Kdor spoved opravi in vredno prejme sv. obhajilo, zadobi popolni odpustek: 1.) na dan pristopa v 3. red; 2.) na dan obljube; 3.) na dan por-cijunkule; 4.) na praznik sv. Frančiška; 5.) na praznik sv. Klare; 6.) kadarkoli tretjeredniki opravljajo duhovne vaje skozi 8 dni. b) Kdor prejme sv. zakramente in kjerkoli po namenu sv. očeta nekoliko moli, prejme pop. odpustek : 1.) dvakrat v letu, ko se mu podeli papežev blago- slov; 2.) devetkrat v letu, ko se podeluje tako imenovana vesoljna odveza, namreč: 3. enkrat na mesec zadobi tretjerednik po prejemu ss. zakramentov in če zmoli 5 oč., češ. M. in čast. B. in 1 očenaš po papeževem namenu, vse tiste odpustke, ktere bi dobil, ako bi obiskal glavne cerkve v Rimu, Porcijunkulo, sv. Deželo in Kompostelo. ') Kdor prejme ss. zakramente in moli navadnih 5 očenašev za odpustke v kaki cerkvi ali očitni kapeli, prejme popolni odpustek: 1) enkrat v mesecu, kteri dan hoče, 2) enkrat v mesecu, kedar je redovni shod. d) Kdor prejme ss zakramente, in moli navadno molitev za odpustke v cerkvi, v kteri je sedež družbe, prejme popolni odpustek: 1) Na praznik cerkv. pa-trona tiste cerkve. Vesoljno odvezo sme v spovednici podeliti vsak spovednik, očitno jo smejo deliti redovni le redovniki in tisti duhovni tretjeredniki, ki imajo zato pooblastilo. Vesoljna odveza sme se deliti samo določene dni od polnoči do polnoči, prej ta dan ne velja; pač pa velj& v nedeljo, če je dan vesoljne odveze delavni dan. Kdor se vsak teden spoveduje. ta zamore s tisto spovedjo prejeti vse odpustke, pač mora pa določene dni prejeti sv. Obhajilo. Papežev blagoslov sme se podeliti le skupno zbranim tretjerednikom, posameznim se ne sme podeliti. Vsi ti odpustki pa se smejo oberniti tudi v prid dušam v vicah, če Bog hoče. Glejte, predragi, kako bogat je zaklad, iz kterega zamorejo tretjeredniki zajemati zase in za verne duše. Zajemajte toraj radi iz njega! Pa bodite usmiljeni, da bote tudi sami usmiljenje dosegli. 0 koliko je v vicah očetov in mater, ki prosijo svoje otroke pomoči, pa zastonj! Otroci jim pač preskerbč pošten pogreb, lepe vence položč na njihovo rakvo, na molitev pa in na zadobljenje sv. odpustkov radi pozabijo. — O koliko, je tamkaj bratov in sester, ki nas prosijo pomoči, koliko je prijateljev in znancev, s kterimi smo tukaj živeli v najlepši prijaznosti; oni se sklicujejo na to prijateljstvo in kličejo: Usmilite se nas vsaj vi. prijatelji naši! Koliko jih je v vicah zavoljo nas, ker smo jim dajali slab izgled, ali smo jih naravnost pohujševali. Le-ti imajo pravico na našo pomoč, za-toraj bodimo usmiljeni; zajemajmo iz studenca ss odpustkov, in hladimo jim njihove bolečine. Redovno vodilo nas lepo napeljuje, da pomagajmo umerlim. ker nam veli spremljati jih k zadnjemu počitku in med potjo moliti zanje, zlasti pa za nje darovati sv. Obhajila. Ako bomo vernim umerlim radi pomagali z odpustki, potem smemo upati, da bo tudi nam kmalo prikrajšano terpljenje, če bomo morali zavoljo časnih kazni vanj priti. V zgodovini frančišk. reda se bere. da se je leta 130s nek plemenitaš bil s svojim oskerbnikom podal v Asisi k cerkvici Porcijunkuli, da bi prejel popolnoma odpustek. Ko vse opravita, prideta na poti proti domu do Neapola, in tamkaj zboli oskerb-nik. Silno je bil nejevoljen na svojega gospoda in glasno je tožil: Glejte gospod, nikdo ni kriv moje bolezni, kakor le vi. Da bi mi ne bili toliko prigovarjali, naj se podam na to težavno in drago pot, ostal bi bil doma. in ne bi bil obolel. Bog ve, koliko bom moral sedaj dati zdravniku in za zdravila. Plemeniti gospod pa tolaži oskerbnika, kakor more, in slednjič mu reče: „Ne bodi ti žal za denar, ki si ga potrošil; vse ti hočem poverniti do zadnjega vinarja. Tudi ti prepustim lastnega konja, da na njem jezdi domov, samo te prosim, podari odpustek, ki si ga o Porcijunkuli gotovo prejel, mojemu ^ davno urnerlemu bratu.u Bolnik obljubi izpolni «i prošnjo, in glej! pervo noč se plemenitniku prikaže njegov brat v svetli podobi, in mu razodene, da je s pomočjo podeljenega odpustka rešen iz vic, in da ]*> že deležen nebeškega veselja. Ljubi moji! Leta oskerbnik je moral daleč po-potovati, da je prejel sv. odpustek; od samega truda je zbolel. Vi pa imate toliko prilike, na lahek način prejeti ss. odpustke in duše reševati iz vic. Že obil-nost sv odpustkov je vredna, da človek pristopi v III. red. saj je ni bratovščine, ni je družbe, ki bi se mogla ponašati s tako obilnimi odpustki. Bog vari pa. da bi se kdo norčeval iz 3. reda • ali iz sv. odpustkov; tak človek bi se močno pregrešil Ko so leta 1854 sv. oče Pij IX pod navadnimi pogoji podelili popolnoma odpustek, bili so nekje na Nemškem v gostilni zbrani lahkomišljeni ljudje, ter so se norčevali iz ss. odpustkov. „Tovarši!" pravi eden izmed njih. „igrajmo za odpustek; kdor ijnro dobi. ta prejme tudi odpustek." Dobro, dobro, s<» kričali drugi' Gostilničar prinese karte in igra s»- prične. Tisti, ki je to misel sprožil, dobil je tudi igro in odpustek. Pa čujte. berž ko je igra bila dobljena. zverne se šaljivec raz stol in mertev obleži. Bog ¿ra je na očividen način poklical pred svojo sodbo, da mu da kazen, zasluženo za njegovo bogo-kletstvo. Preljubi tretjeredniki! Vem, da ste o redovnih odpustkih večkrat slišali in brali. Vendar se mi je zdelo primerno ta nauk zopet ponoviti, da boste še bolj spoznali, kako velika sreča je za vas, da se znajdete v tem častitljivem redu. Da vas tedaj na sinertni postelji ne bo pekla vest zavoljo zamujenih odpustkov in dobrih del. poprimite se jih zdaj v življenju. K sklepu vas serčno opominjam, da ostanete stanovitni in zvesti v spolnovanji božjih in cerkv. zapovedi in redovnega vodila. Bodite pokorni svojim duh. pastirjem in spoštujte jih; oni so vaši vidni angelji varhi, ki vas vodijo na najboljšo duhovno pašo. Molite radi! Molitev je velik pomoček proti grehu. V Jezusovem sercu se vedno najdemo. Zaničevanje voljno prenašajte! Učenec ne more biti čez Učenika. Tretji red vam bodi vstopnica za sveto nebo. Amen. Zakaj mora papež imeti tudi posvetno oblast ? Ker je to postavno, pravično, sveto, v smislu previdnosti Božje. Ker se spodobi časti namestnika Kristusovega. Ker se spodobi veličanstvu najvišje oblasti na zemlji. Ker to pristuje slavi božje vere. Ker to pristuje časti svete cerkve, neveste Kristusove. Ker je t<» potrebno tudi sedaj še v popolno neodvisnost sv Stola K»>r je to neizogibno za neodvisnost verhovnega glavarja sv. Cerkve. Zato. da more najvišjo oblast svobodno izverševati. Da more braniti neskaljeno sv. vero katoliško. Da more širiti sv. vero med drugoverci. Da more svobodno občevati se svojimi škofi in verniki po celem svetu. Da more varovati katoličanom svobodo vesti. Tudi pri sedanjih razmerah moderne človeške družbe je posvetna oblast papeževa edina varščina duhovske oblasti Papeževe pravice do posvetne oblasti izvirajo iz njegove naj višje oblasti in so verhu tega še Pravice katoliške cerkve in stolice sv. Petra. Te pravice so svete in zato nespremenljive in nedotakljive. Ker je njihov namen duhovsk, versk, trajen. Ker je duh. služba svobodna zadeva reči, katerih varuh je papež in ne smejo biti ne zdeti se podrejene kaki drugi oblasti na zemlji. To je izjavil papež sam. Izjavili so škofje celega sveta. To priznavajo deržave in vlade. Priznavajo učenjaki in modrijani. Priznavajo celo mnogi drugoverci. To zahteva tudi nad tristo milijonov katoličanov ! Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Kostanjevice, 30. aprila. (Lurška Marija D.) Včeraj, 5. nedeljo po veliki noči, smo obhajali tukaj prav lepo slovesnost. Že dalje časa se je želelo, da bi imela mestno-župna cerkev sv. Jakoba ap. kip Marije Lurdske. Donašali so darove in naročil se je dotični kip v Parizu, ki stane okoli sto goldinarjev. Kip je lep, v podobi, kot je sploh v navadi za Marijo Lurdsko. Da bi se kip slovesno postavil na svoj stalni prostor v župni cerkvi, odločil se je čas na imenovano nedeljo. Popoldne dospe k nam preč. g. dekan dr. Sterbenc iz Cerkelj, kjer je kot patron obhajal slovesno službo božjo v čast sv. Marku Ev., in z lepo azistenco domačih gospodov in sosedov od sv. Križa in g. kaplana iz Ledovca se podamo v obhodu iz župnišča v cerkev. Mnogoštevilna množica: župljani, mestno uniformirani kor s svojo zastavo, druga gospoda, lepa versta belo oblečenih deklet — izmed katerih 0 bolj odraslih nese kip — spremljajo med slovesnim zvonjenjem in pokanjem topičev, petjem lavretanskih litanij in drugih svetih pesem se sprevoda. V cerkvi gospod dekan blagoslovi kip, postavljen na veliki oltar, in domači gospod kapelan Jožef v lepih in zbranih besedah slika pomen današnjega dne. Imeli smo po pridigi popevane lavre-tanske litanije. Cerkveno petje je resnično lepo doneče in dela čast župni cerkvi. Kip Lurdske Marije bode v steni evangeijske strani in bode služil za majnikovo slavnost. Naj bode preserčna zahvala vsem. ki so kaj pripomogli. Da ni zdatno deževalo, bila bi slovesnost še večja. Z Dunaja. (Rešitev življenja in nje nasledki.) Bilo je pred mnogimi leti, nekega vročega poletnega dn6. Med tem, ko je od vročine vse pojemalo in venelo. prikazali so se okoli dveh popoldne gosti, temni oblaki in čez dobro uro usul se je dež na suho zemljo. Vsi, ki so bili zunaj hiš na delu, so naglo prihiteli pod streho, ker bali so se še kaj hujšega. Skoro tričeterti ure bučala je prestrašna nosti v malo letih namestnik predstojnika, ki mu je nevihta; bilo je zelo tema; bliskalo se je neprene- zavoljo njegovih velikih zaslug za tergovino podaril homa in germelo tako. da so bili moleči in trepe- večkrat tudi velik del zasluženega dobička Čez tajoči prebivalci v velikem strahu; tu in tam pa- dvanajst let umeri je predstojnik; na njegovo mesto dala je toča tako gosta, da se še voda ni mogla izvoljen je bil še mladi namestnik. Velikanska kup-več odtekati. Vse, kar je po poljih in njivah zelenelo, &ja prinašala mu je, ker je znal zelo previdno kup-bilo je poklesteno, po nekoliko tudi od vode odne- ¿evati. vsako leto veliko svoto, ktero pa je porabil seno. Povodenj je spodkopala mnogim tudi hiše. Ko Bogu na čast, kakor tudi v korist ranjcim svojim se je nekoliko zvedrilo, prišli so ljudje, stari in starišem in umerlemu predstojniku, skoro edino le mladi, na grič. na kterem stoji zdaj lepa cerkvica, za dobrodelne namene. Bil je jako priljubljen S t-»m da z njega ogledajo škodo, ktero je nevihta napra- se je pa prav posebno vsakemu prikupil, ker kljubu vila. Med vaščani. ki so se tukaj zgovarjali, zapazil velikemu bogastvu ni postal nikoli ošaben, ker je si tudi župnika, v vsakem oziru skušenega in zve- pri Vsaki priložnosti javno spoznal svojo vero ter denega moža, ki je dal prosečim prebivalcem takoj pri Vseh svojih podložnih, bilo jih je kakih štiristo, potrebnih naukov, kako naj to ah ono škodo brez ostro in natančno pazil na posvečevanje nedelj in velikih stroškov poravnajo. praznikov. Ako je bil praznik, bilo je vse tiho in Ko so tako možje opazovali nasledke strašne mirno, kakor bi bilo vse pomerlo. po velikih pro-nevihte in je vaška mladež ob potokovem bregu st0rih sloveče kupčijske hiše. v kteri so druge dni sem ter tje letala, začul se je neutegoma glasen skoro vedno sem ter tje tekali kupci, posli, nositelji krik — osemleten deček približal se je preveč vodi, raznih stvari, in pri ktere vratih so vedno postajali ter padel v šumeče valove. Groza spreletela je gle- z blagom obloženi vozovi. Gospodar, kakor tudi nje-davce, ko so zapazili z valovi se borečega dečka, govi delavci bili so take dni redno pri službi božji; ki je s svojimi na bregu ostalimi tovariši vred glasno p0 končanem opravilu so se pa razveseljevali in ljudi na pomoč klical. Komaj zapazil je v tej zmeš- sprehajali po prostornih domačih vertovih Ni čuda, njavi župnik nevarnost, je precej vergel klobuk in ak0 so pri takih razmerah ob delavnikih vsi pridno dežnik na stran, hitel k potoku ter sebe in dečka in veselo svoje delo opravljali in se je kupčija od Bogu priporočivši se vergel v več metrov globoko dne do dne množila. Vsako leto. ako si je hišni vodo! Strah prebivalcev v tem trenutku bil je ne- gospodar privoščil nekoliko počitka, obiskal je za popisljiv; vse se je strahu treslo ter opazovalo oba nekaj tednov vas, v kteri je preživel svojo mladost: z valovi se boreča. Ali koliko je veselje nastalo, ko tu občeval je zelo prijazno s svojimi ljubimi, sta-se je rešitev posrečila! V malo trenutkih vjel je rimi znanci in verstniki, prav posebno pa s svojim plavanja zmožni župnik nesrečnega dečka, prijel ga rešiteljem in očetom, sedaj že sivim, prečastitim za roko ter ukljub velikemu naporu srečno privlekel župnikom. Njemu povedal je vse svoje namene in do brega. Vtis, kterega je napravil ta junaški čin sklepe, vprašal ga večkrat tudi za svet in vsako-na vse gledavce, ne da se popisati; rešitev imeli so krat prosil od njega svetega blagoslova kleče, kadar pri tako dereči vodi skoro za nemogočo; dve osebi se je p0slavljal. Kako zelo je bil nekega dne prese bile ste v nevarnosti. Veseli spremili so vaščani do nečen častitljivi duhovni pastir ko je k njemu zopet župnišča nato častitega župnika, ki se je Bogu na stopil po sv. maši bogati tergovec. želeč mu nekaj čast in iz ljubezni do bližnjega podal v tako veliko prav važnega naznaniti, nevarnost, vedno ga občudovavši; in komaj se je mogel tu znebiti hvaležne množice, ki mu je želela v slovo še roko poljubljati. V svoji veliki ponižnosti odklonil je za svojo osebo vsako hvalo ter dejal: Hvala se ne spodobi meni. ampak ljubemu Bogu! Deček pa, kterega je iztergal župnik derečim valovom, bil je sirota, kteremu so hitro zaporedoma Naznanil mu je prelepi sklep, da hoče z žup-nikovim dovoljenjem na griču nad mestom, kjer ga je pred leti iztergal derečim valovom, postaviti cerkev v vedni spomin na to preveliko dobroto. Kdo popiše veselje ginjene množice, ko je zvedela ta prelepi namen. — Že čez 14 dni delalo je več sto ljudi na omenjenem prostoru; vaščani bili so pri- stanši umeril, ubogi delavci; prežive ga je med tem ¿ravljeni vse poJtrebne reči sami privažati; vse, staro časom ko je moral še šolo obiskovati, proti skromni £ Jad ^ je veselo dellf; po preteklih dveh občinski plači neki kmetovalec, kteremu je o prostem ^ bj,a ie~cerkev vsa dozidana Tudi tu si zopet času ovce pasel Ker je bil deček zelo nadarjen, lahko ¿na, kaj premorejo za čast božjo vnete zraven pa še priden m vbogljiv, imeli so ga po celi du§e ^ farQ mn£gozasluženi gosp. župnik doživel vasi zelo radi; zatorej podani mu je zdaj ta, zdaj . §e to veselj da5je bil navzoč , biagosiavljanju oni vaški otrok kak gnžljej kruha, kadar je bi J krasne Božje hiše, v kteri je potem še marsika- lačen. Ko je župnik z občinskim predstojnikom vred krikrat /ja| službo božjo. Začel pa je starček večkrat povpraševal po zdravju bolnega dečka, zvedel tudi £ inJ hirati sprejetih ss zakramentih je o bolnikovi nadarjenosti m pridnosti. Oba gospoda ^^ . g. b, Q ^ za ta svet, da na veke ste tedaj sklenila, skerbeti za njega ter ga po kon- vživa z JvsemiJpraviSnirai večno veseije v nebeškem čam ljudski šoli poslati v gimnazijo. Gospod župnik kraj-tvu r bil je pripravljen, polovico vseh stroškov poravnati, J med tem ko je obljubil drugo polovico občinski pred- Na prošnjo bogatega kupca, vstanovitelja nove stojnik in pa njegov brat. Nista se goljufala; leto cerkve, kteremu je ranjki rešil življenje, kakor tudi za letom prinašal je najboljše spričevala iz mesta v na priprošnjo hvaležne občine pokopali so ranjcega svojo domačijo, kjer je nekdaj kot reven pastirček v rakah nove, lepe cerkve, blizo velikega oltarja; živel. Ko je skončal latinske šole, stopil je z dovo- in mogočna plošča, ki pokriva ta grob. naznanja v ljenjem župnikovim kot praktikant v veliko tergo- malo. pa jedematih besedah potomcem, kdo da je vino; tu postal je zavoljo svoje zvestobe in poste- nekdaj na tem svetem mestu deloval v čast Božjo in blagor človeštva, ter pričakuje veliki dan, ko bo nas vse poklical angelj k poslednji sodbi. Prof. Janez Repič. Noe* v bolnišnici. Iz samostana usmiljenih bratov.) Poln6č že bernela je iz naših zvončv, Ko duh mi poletel je tedaj domčv. In sliko narisal je sen preživ6, Kako da domači že spijo sladkč. A hitro me zdramijo glasne tožbč Iz čudnega sčna, prebridke solzč. „Oj frater. pomozi, me žeja — gorjč! Oj daj mi. oj daj mi, hladilne vodč!" Tako se oglasi tik mene bolnik, Ki bil je pred uro še zdrav pomočnik. Nesrečno v pivarni ga zgrabil je stroj, In brišem že s čela zdaj smertni mu znoj. Brez n6g so prinesli nam v bolnico ga; Rešiti pred smertjo pa več se ne da. Še dvajset dosegel mladenič ni lčt, In že je usahnil človeški ta cvet! Ponočno mi stražo izročili so, Verstnika po letih, da čuvam zvesto. Ponavlja nesrečni! „0 daj mi vodč, Oj bratec preljubi, me žeja, gorjč! S solzami tolažim, ker dati ne smem, Preveč bi mu vode le škod valo, vem. Umirim s prošnjami za hipec ga zdaj, Pokoja pa bolnica naša ni kraj. Zdihujejo, molijo, tudi kričč; Usmiljenja kerči se meni serce. Pomagam zdaj tukaj, pomagam zdaj tam, In bratje čuvaji hitijo drugam. Pomagamo revam, tolažimo vse, .Usmiljeni bratje" saj zovemo se! A ura počasi, počasi beži, Če človek pri bolnih po noči bedi. Zdaj tu in zdaj tamkaj luč smertna beril, Kjer duša bolnikova v večnost hiti. In slike prihodnje že gleda oko, Ozira se upno na sinje nebo. Pri bolnih, merjočih se človek uči, Da kratka življenja je doba mu dni Razpelo pa v roci tém sreča je le, V nebesa dospeti so serčne željč. Zvonovi glasé se in brate budé, Iz celic samotnih na kore hité. V bolnišnici molim jaz tiho za-se Za mertve in bolne molitvic versté. Pa spomnim se tudi na ljubi svoj dom; Na drage domače pozabil ne bom. Za srečo njih molim že „frater" tedaj, Ko dihljeji slednji jim slikajo raj. Ivan* Slava 3Iarijina. Višje nego luna plava, Nego pota so zvezdš., Tebi se razlega slava, Ti največji kras neb&. Pojejo ti božji seli Dan na dan svoj spev krasen, Ž njimi pa ti spev veseli Poje vsaki nebešč&n. Bog te zove mater svojo, S krono krasi ti glavč Vse oznanja slavo tvojo, Zove svojo te gospo. jV-Tr Razgled po svetu. Čeraa smert ▼ Tonkinu. Medicinski časniki na-znanujejo o strašni kugi, ktera je nastala v goratem delu te dežele, koder je napravila že veliko lomast. Imenujejo jo „kugo-Jun-nauko" in razširja se v okra-jinah „Jun-nau, Kvang-si" in „Kvangtung,* to je, v kitajskih okrajinah, ki se mejijo s Tonkinom, in divj& skoro vsako leto od sušca do vinotoka; enekrati pobere prebivalstvo celih krajev. Nekteri angleški zdravniki. ki dobro poznajo Kino in Indijo, zagotavljajo, da ravno ta kuga se nahaja tudi na Birmanskem in po Laos deržavah To se godi nekako, dejal bi, kakor kdaj v Ninivah, da so tudi živali tepene s človekom vred. Najpervo napade ta bolezen manjše živali in pred vsimi drugimi tiste, ktere so najbolj „pozeme-ljske" to je, ki se najbolj pogosto zemlje dotikajo, kakor je perutnina, pesi, mačke, potem večje živali, dalje ljudi in poslednjič tiče. Začne se bolezen s hudo merzlico, tresliko in z napadi vertenja v glavi, z obilnimi kervotoki iz nosa iz ust, ušes, in po životu se začno delati kužne bule, to je verhunec bolezni. Malokrat se ta kuga d& ozdraviti, večinoma nastopi smert čez 7 do 8 dni. Ako že kristjani niso brez vraž, kadar pride kaka šiba božja, ne da bi to grehu pripisovali, se ni čuditi, da pogani imajo še bolj vertoglavne vraže v tacih slučajih. Po južnih okrajinah gospoduje čudna vraža, da za kugo umerlega človeka ne smejo odpraviti skozi hišne vrata; zato prebijejo zid in skoz to luknjo merliča spravijo pod mili nčbes. Ker je pa to opravilo težavno, so si izmislili še bolj neumno in popolno divjaško šego, ki ima večjidel zelo žalostne nasledke. Sorodniki namreč ne čakajo, da bi bolnik umeri, temveč vlečejo ga iz hiše, dokler je še živ, in pustijo ga, da na ulicah nmerje. Včasi ga s posteljo vred ven neso, prav ve-likrat ga pa kar v rake v polože, da se znebijo truda, ki bi ga morali imeti z njim po smerti. G-ersko. Šibe potresa — reši nas, o gospod! V okraju Lokris na Gerškem je bil tako strašen potres, da je bilo 210 ljudi končanih, 180 pa hudo pobitih; v druzih pokrajinah pa 50 mertvih in 100 ranjenih! I. Br&toveke zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec veliki traven (maj), a) Glavni namen: Sijajnost očitne službe božje. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Sloveč učenjak, ki se je mnogo let pečal z resnimi študijami o socijalnem vprašanju, napisal je zadnje dni svojega življenja sledeče besede kot posledico in sad svojih preiskavanj: „Narodi, ki spolnujejo deset božjih zapovedi, napredujejo; narodi, kteri jih prelomljajo, gredó rakovo pot; narodi, kteri jih tajé, zginjajo." Perva deseterih zapovedi se pa glasi: Moli Gospoda, svojega Boga in njemu samemu služi. In zakaj naj Boga molimo? Ker je Bog; kajti, ako je Bog, Stvarnik nebes in zemlje in vseh vidnih in nevidnih stvari, pravični Sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje, potem moramo ga kot tacega spoznavati, po notranje in po zunanje, z besedo in z djanjem, t. j. moramo ga moliti in mu služiti. Kakor je nekdaj govoril Mozesu iz gorečega germa: Jaz sem, ki sem; moje ime je, ktero je, in kakor je zahteval od njega: Sezuj si čevlje, kajti kraj, kjer stojiš, je svet, tako zahteva na enak način od vsega človeštva, da poklekne pred svojega Boga ter ga moli, in vzrok te zapovedi je, da je večni, neskončni Bog, po katerem smo vsi postali, smo in bodemo. In zakaj naj Boga tudi po zunanje molimo? Ker je Človek sam po zunanje vidno, čutno in razumno bitje, ki obstoji iz duše in iz telesa; „ker je človekova narava taka," pravi trijenški zbor, „da se brez zunanjih pripemočkov ne more lahko povzdigniti k premišljevanju nebeških stvari. Zatorej vpeljala je cerkev gotove navade, ter se iz svojega apostoljskega nakaza in izročila posluževala marsikaterih obredov, kakor pomenljivih blagoslavljanj, luči, kadila, svete obleke in mnogo enacih reči, da pokaže tem natančneje vzvišenost službe božje ter z vidnimi znamenji strahú božjega in pobožnosti zbuja duha vernikom k premišljevanju najglobokejših skrivnosti." (22. seja, b. poglavje.) Poleg tega Bog ni stvaril človeka ko puščavnika, temveč človek navezan je že po naravi na življenje v družbi in občevanju z drugimi ljudmi. Njegovo bogočastje mora zatorej ne le samo zunanje, temveč tudi skupno in očitno biti. To uči pamet, to poterjuje vera in cerkveno ravnanje stopanje in delanje. To cerkveno postopanje in izverševanje, t. j. prelepa in veličastna, od Kristusa in njegove prave neveste, svete katoliške cerkve, vpeljana skupna služba božja, prinaša ravno tako lepe in veličastne sadove. Cerkvena služba božja, — sveta liturgija (sv. obredstvo) — sama povzdignjena po ss. obredih, kteri jo spremljajo, povzdiguje serca vernikov k premišljevanju in opazovanju duševnih in nebeških reči; ona je najodličnejše in najočitnejše spoznavanje vere; ona kliče brez prenehanja v spomin naše velike dolžnosti; ona je najmočnejša vez skupnega in druž-binskega življenja; „ona je,M kakor je nekdo rekel, ki zasluži, da ga slišimo o tej stvari govorečega, „popolnoma božja, posbno v tem, da je ob enem mleko otrok in kruh močnih, v tem, da ima, podobno čudežnemu kruhu v puščavi, mani, ob istem času okus. ki ugaja vsacemu posamezniku, ki se od njega živi." (Dom Prosper Gueranger „Cerkveno leto.") Naravno bodo ti čudežni nasledki tem mnogo-številneji in večji, in tem svetlejše, res v nekaki veličastnosti se pokazali, čim večji in bogatejši bo sijaj cerkvene službe božje. Zatoraj porabila je katol. Cerkev vedno in povsod, že v katakombah in ob času preganjanja, vse svoje moči v blišč in veličastnost službe božje, v velikost, lepoto in kras svojih cerkva, najberž po reku: Če imaš veliko, daj tudi mnogo; če imaš malo, od malegu daj rad. Nikoli ni slušila besed Judeževih, ki vstaja vedno s starim renčanjem in godernjanjem: „Čemu ta potrata V To bi se lahko prodalo in ubogim dalo!" (Konec nasl.) b) Posebni nameni. h. Prikazen SV. Mihaela. Moč v dobrem boju. Kulturni boj v Nemčiji in Avstriji. 9. S. Gregorlj Nazljanškl. Naprava mnogib duhovnih semenišč. Spreobrnjenje krivovercev staro-katohčanov. Končanje braziljske prekucije. 10. S. AaUnia. Vestno spolnjevanje volilnih dolžnosti. Pre-maganje terdovratnih zaver v dobri stvari. Bolni in slabotni otroci. 11. S. Frančišek Hieronlm. Laško. Poklic apostoljskih mož. Poboljšanje spridenih otrok Zidanje novib cerkva. 12. S. PaakracU. Družina Wittelsbacb in njen glavar. Omejitev sovražnih pravd. Odvernjenje slane. 13. Blnkeštna nedelja. Sv. Oče in njegovi vel. svetniki. Zelo važno delo kat. visoke šole. Voditelji kat. ljudstva. 14. Blnkeitnl ponedeljek. Krepkejše podpiranje katoliškega tiska v boju zoper duha laži in zmot Predstojniki kat. bratovščin. 15. BlakeŠtal torek. Rešenje iz ljubosumnosU in sumlji-vosti. Nesrečni zakoni. Zelo zadolžene družine. Pomoč v budi živčni bolezni. lfi. S. Janez Nepomnk. Češko. Spovedniki. Pomoč zoper strašno kugo socijaldemokratičnega tiska. 17. S. Paftkal. Ohranitev mladine v veri in nravnosti. Razumljenje visoke vrednosti časnih nadlog. Hado skušani. 18. S. VenanclJ Vestno spolnovanje dolžnosti in odprava strahu pred ljudmi. Gosposka, učitelji in kerčmarji. Božji hlagotriov za hišo in polje. 19. S. Ive. Berolin in Hamburg. Sprava budih sovražnikov. Premaganje vkoreninjenib grehov. 20. Praznik SV. Trejlee. Hvaležnost za sv. kerst. Po II. Bratovske zadeve N. 1]. Qospé presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni : Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serra •v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev ▼arhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše de-tele poboje, umore in samomore, odpad. in brezverstvo. prešest-vanje m vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne p furche. - Neka osel* za pomoč Božjo po M I», na Brezjah. Neka i'>u/"P*ka zadeva, da bi se n prošnjo N. Ij. Gosp<>. s/. Jožeta in »v. Antona !\id. p«» dobroti Jezusovega presv. Serca po-ravr^'a brez daljrdi piitežnosi» — Neka bolna gospa za pomoč v budi lH»le7n« Sre^a pri domači j>i\inici. Zahvale. ..Zalivaljeno bodi premiloslno Serce Jezusovo v najsvetejšem Zakramentu!" — ♦''ko vskliknil sem poln hvaležnosti, ko it i/v »del. da se je srečno iztekla neka zelo važna zadeva, ki ^ ' "e moje duhovnije. Opravil sem več devetdnevnic v čast preipilostnemu Sercu Jezusovemu v najsv. Zakramentu ; pripo-rz-neveljavnem denarju. — Gorenjska deklica 1 vel. šmar. tolar s pristavkom: „Za cerkev Marije D. na Brezjah: Sprosi mila. dobra Mati, tudi meni srečno zadnjo uro!" — Neimenovan iz Dobrepolja: 2 vel. šmarna tolarja in 1 krono. — Na mogočno Marijino pri prošnjo naj dobrotni Bog stoterno po verne vsem dobrotnikom in bogato blagoslovi njih družine. Dobrotni darovi. Za di}ošk<> mizo: G. Jože Vrančič podelil 3 krone namesto venca svojemu bratu Antonu Vrančiču. da bi dijaki molili za ranjcega (kar jim je s tem priporočeno in tudi jaz se ga bodem pri sv. maši spominjal Vr.) - Č. g. župnik Jož. Jaklič 3 gld. — Od sv. Gregorija ..čisti dobiček" 1 gld — Pieblaga gospa Joze-fina Stare 10 gld -- Dobrotnica Marija 20 kr An sv. iMhtstvo: Čast. g. Janez Lenart, župnik v Foljčanah 1 gld. — Prečas»ni gospod Janez Bozman. <*astni kanonik, 10 gld. Z, razširjanje /sv. rere: Č. g. župnik Jan. Tavčar 15 gld. Za brat. Xase tj <¡osp/ / resv. S, r< n : Č. g. Jož Zupan z Rodika 19 novih družbenikov in 1 gld. fR) kr. Za upravo ubožnib cerkev: Iz Bohinjske Bistrice 57 gld. — Iz Stopič 4 gld. — Iz Fodbrezji 13 gld. 13 kr. -- Iz Št. Jurja pri Šmanji 38 gld. 82 1 .. kr. — h Nadanjega sela 20 gld. — Iz Spodnje Idrije 29 gld. — Z Dovjega 30 gld. — Iz Bele Cerkve 15 gld — S Sore 15 gld. — Iz Dupljan 11 gld 55 kr. — Iz Sla-vine 48 gld. — Iz Komende 72 gld. 55 kr. — lz Ihana 18 gld. — S Krope 1H gld. — Z Unca 11 gld. — Od sv. Petra v Ljubljani 107 gld. 55 kr. — lz Št. Vida pri Vipavi 19 gld. — Z Uslja 4 gld. 3 kr. — Z Dobovca 8 gld. 40 kr. — lz Polic 31 gld. — 5 Polhovega Gradca 50 gld.