HM lu«wt SlnTwmn Dmflj b
Jay except Sunday* ud lagal Holidays. 75,000
GLAS NARODA
Iisf slovendtifi delarcev t Ameriki.
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da več ne pofti-ljamo potrdil n poslano naročnino. Za doetuje potrdilo polrg naslova na listu— da katerega dne, meseea in leta je naročnina plačana.	t p r a t a.
TELEFON: OHelm S—1242
Inttrtd ti Beoond Glasa Mttdr Stptambtr 21. 190X, at tki Poet Offi* at let York. V. Y, ndir Aet of Ooncmt of March S, 187»
TELSPOH: OHdm 1—1341
No. 255. — Stev. 255.
NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 30, 1937—SOBOTA, 30. OKTOBRA 1937
Volume XLV.—Letnik XLV,
VSI CIVILISTI BODO MORALI ZAPUSTITI MADRID
Velike povodnji v vzhodnih državah
REPUBLIKANSKA IN FAŠISTIČNA POROČILA JAVLJAJO 0 VROČIH BOJIH BLIZU GLAVNEGA MESTA
AVTNIMAGNAT
General Franco razpolaga s 50,000 vojaki, ki so dospeli z asturske fronte. — Navzlic dolgotrajnemu obleganju, mesto Gijon ni bilo dosti po- j OBSOJA LEWISA
škodovano. — Republikanske zakope je zalila voda. — General Franco je odredil blokado vzhodnega obrežja.
HENDAYE, Francija, 29. oktobra. — Španski vladni viri naznanjajo, da general Franco zbira "ojaštvo, artilerijo in aeroplane, da prične v četrtek veliko ofenzivo proti Madridu.
Madridski župan Rafael Henchen je rekel, da je Madrid popolnoma pripravljen na obrambo. Rekel je, da je bilo zgrajenih 65 zavetišč proti zračnim napadom, v katerih je prostora za 27,000 ljudi in da naglo grade še 12 zavetišč za 23,000 ljudi. Vlada je že tudi izdelala načrt, da pošlje vse civiliste iz Madrida.
Poglavitni namen FrancoVe ofenzive na ara-gonski fronti je odrezati Barcelono od Valencije, da republikanska vlada ne bo mogla dobivati pomoči od Katalonije.
Fašistično časopisje v Salamanki pravi, da je šel predsednik Katalonije Luis Companys zato v Madrid, da nasprotuje premestitvi republikanske vlade iz Valencije v Barcelono, ki je že dovolj napolnjena z begunci. Fašistično časopisje trdi, da so se Katalonci že naveličali vojne in pričakujejo, da bo general Franco naglo zmagal.
Vladno poročilo pravi, da je dež ustavil fašistično ofenzivo na aragonski fronti.
SALAMANCA, Španska, 29. oktobra. — Gijon je bil v dolg em obleganju primeroma le malo poškodovan in je zopet pričel normalno življenje, ista policija, kot prej, skrbi za red in za redni promet po mestu.
Iz velike množice ljudi po trgovskih ulicah je mogoče sklepati, da je ostalo v mestu skoro dve tretini prebivalstva.
V mestu je le malo fašističnih vojakov, ker so večinoma odšli na druge fronte. Kot pravi general Miguel Aranda, ki je skupno z generalom Fi-delom Davilo uspešno vodil kampanjo proti Gi-jonu, je rekel, da je bilo z asturske fronte poslanih 50,000 vojakov na aragonsko fronto.
Aranda pravi, da je bilo ujetih 25,000 astur-skih vojakov, da pa so bili večinoma takoj odpuščeni, ko so se podali, le malo jih je bilo pridržanih za vojaško sodišče.
HENDAYE, Francija, 29. oktobra. — Po-vodnji rek Gallego in Ebro so zadržale vojne operacije v severni Španski, kjer skušajo fašisti odrezati Valencijo od Barcelone.
Vladne čete so morale izprazniti svoje zakope pri Pini, jugovzhodno od Saragosse, ker jih je za-iila voda. Tem hujši pa je bil artilerijski ogenj na 100 milj dolgi fronti.
Poročila, ki prihajajo čez mejo, ki pa niso potrjena, naznanjajo, da so 6koli Madrida v teku splošni boji. Poročila pravijo, da so Maročani prebili vladno obrambno črto v predmestju Usera in so napredovali za 800 jardov.
Vladna in fašistična poročila naznanjajo velike boje okoli Madrida, toda ne navajajo nikakih podrobnosti.
MADRID, Španska, 29. okt. — Pod kliniko v Vseučiliskem mestu so republikanci razstrelili ve liko mino; poslopje se je porušilo in pod seboj zakopalo mnogo fašistov.
Pogodba s C. I. O. je bila sklenjena pod močnim vladnim pritiskom. — Edinole strokovne unije se bodo vzdržale.
BOSTON. Mass., 29. okt. — Včeraj je govoril tukaj Wm. S. Knudsen, predsednik General Motors Corporation. Njegov govor posebno zanima voditelje Ameriške Delavske Federacije in voditelje Lewisove Iga odbora. Kinidsen je namreč govoril v prid strokovnim unijam in precej ostro obsodil industrijalni unionizem.
—	General Motors Corporation bi se tekom .zadnjega štrajka ne vklonila, toda stai-jHjic je vlada posegla vmes.
.— Governer Frank Murphy. ki je igral vlogo posredovalca med štrajkarji in korpo-racijo, je dt^il po navodilih delavske tajnice Miss Perkins.
—	Delavci se bodo vedn,, sko_japon,ki wjni kar bo m, družili na pod lag, obrt,, ki j.>|avomno <|ove<1Io (lo yro>0 <le_ vrse, - je dejal Ivnud;en. Lbatc na zhorovanju cerkveno
—	Ta ideja je stara ze t»so-lol>-lle
če let Ce je človek mojster v| Posefonl 0(1W je sestavU re. tem al. onem poslu, je ponosen	v kateri (lolži Ameri_
^ko sokrivde pri sedanjih dogodkih na Daljnem iztoku ter
VLADI OČITAJO
VMEŠAVANJE
Pet mirovnih družb je napadlo vladno poitiko glede krize na: Daljnem iztoku/— Vojno je treba v Kristusovem imenu končati.
WASHINGTON, 1). <\, 29. oktobra. — Zastopniki Šestih mirovnih organizacij so dane-' razpravljali o politiki Združenih držav ter očitali vladi, da je prepustila kontrolo nad mirom ameriški mornarici.
S tem namigujejo na povelje, ki so ga nedavno dobili a-meriški mornariški vojaki, kateri stražijo mednarodno naselbino v Sanghaju. V povelju je rečeno, naj streljajo na vsako japonsko letalo, ki bi jih napadlo.
COLUMBUS, Ohio, 28. okt. — Neka skupina Churches of Christ namerava zavzeti deti-nitivno stališče napram kitaj-
na to.
—	Največja napaka indu strialnega unionizma je ta. da ne dela razlike med delavci Kako naj se primerja izučen mehanik navadnem d river ju.'
—	Avtni delavci bi s svoj3 sedečo stavko ne opravili do -sti, če bi ne imeli vlade na svoji strani.
Knudsen ni imenoval po i-raenu niti Delavske federacije niti Lewisovega odbora, toda v-ak je vedel, kam cikajo njegove besede.
novo belgijsko ministrstvo
poziva ameriške cerkve, naj pošljejo na Kitajsko in Japonsko zastopnike, ki naj bi se \ Kristusovem imenu zavzeli za onee vojne.
Mirovne organizacije pozivajo tudi predsednika Rooseve!-ta, naj čimprej uveljavi določbe nevtrahiostne postave.
FRANC. VLADA JE PODPIRALA
MLARQQUE-A
Bivši ministrski predsednik Tardieu je podpiral de la Rocqua. — Fašistični voditelj zanikuje.
PARIZ, Francija, 29. okt. — Pod prisego pred sodiščem v Lyonu je bivši ministrski predsednik in minister v mnogih kabinetih o*l leta 1926 do 1932, Andre Tardieu, izpovedal, da je polkovniku Francoisu de la Rocque, voditelju francoskih fašistov "Croix de Feu,'' dajal vladno podporo.
Tardieu je natančno popisal svoje sestanke z Rocqu^om, kako mu je bi'1 denar izplačan in zakaj. Ko je Tardieu končal, je polkovnik de la Roeque vstal in je na vise Tardieuove obdolž-be rekel: "Ni res, Tardieu kip." Tardieu je bil poklican kot oriča na tožbo vojvode Joseph a Pozzo d i Borgo, ki je bil vsta-
SANGJIAJ, Kitajska, 29. okt. — Medtem ko plameni v novi tel j sedaj že "umrle" fa- PoniŠenem šističme organizacije, proti Tk>1-[mednarodne naselbine, še ved-kovniku de la Roenue. Voivo-,110 klečijo nebo, je zapadni del
V TREH DRŽAVAH SO REKE PRESTOPILE SVOJE BREGOVE
CUMBERLAND, Md., 29. oktobra. - Reka Wills Creek, ki teče skozi sredino mesta in se izliva v reko Potomac, je vsled velikega deževja zelo narastla in se je voda razlila čez njene bregove ter preplavila tri poglavitne trgovske ulice. Vendar pa je ponoči voda pričela vpadati in je upanje, dar je najhujše prestano.
Voda je posebno po kleteh napravila veliko škodo. Mnogo trgovin in gledališč je zaprtih. Pred vrata so položili vreče peska, da zadržujejo vodo.
Zelo ao bila prizadeta me-tta ob gorenjem toku Potoma-ca, zlasti Kitzmiller, Shall man in Luke, Md. ter Blaine, Key-ser, Piedmont in Ridgelev. \V. Va.
Mnogo družin je zbežalo iz ovojih domov in papirnica v Luke je bila zaprta. Ridgeley je .skoro do polovice pod vodo, toda prebivalci so še pravočasno odnesli pohištvo. PITTSBURGH, Pa., 29. okt. č'apeju, severno od Pittsburghu zopet preti povoden j, kajti z hribov je priteklo mnogo vode v reko Mononga-
KITAJCI SE UTRJUJEJO PRI SANGHAJU
Južno od Sučova 150 tisoč Kitajcev brani Japoncem prehod čez reko.— Kitajski bataljon zadržuje japonsko armado.
izjavil, da je vojvoda proti nje_|ke Sučova nove utrdbe in dela-ran dvignil napačne obdolžbe. Pn zagrnjenih svetilkah, zla-Tardieu je povedal, da ga je|*ai° vrH"° I*"ska i11 postavi jade la Rocaue obokal, ko je se- topove, da zabranijo Jjijxvn-stavil svoj prvi kabient in ^ ceni, da ne prekoračijo reke. i prosil, da da za Croix de Feu' Morala Majske armade, ki državno podiporo iz vladnega'se & imiaknila v noVP P^ojan
ta mega zaklada.
Zakaj je Tardieu dajal de la Rocquen podporo, je pojasnil, la so mu stale nasproti "sile
ke, je neomajana. Nova oja-čtnja prihajajo na novo fronto. Na severni strani Sučova pa Jaiponci dovažajo to]K>ve,
holandskt prestolonaslednik
,„ reda'' — 400,000 do 500,000 tank(1 in ™ mostove, katere
j BRUSELJ, Belgija, 29. okt. Kralj Leopold je poveril nalogo za sestavo novega ministrstva dosedanjemu finančnemu ministru Heiidriku de Manu, ker je ministrski predsednik: Paul van Zeeland odstopil. I De Man je bil zadnja leta ze-(lodelaven v socjalEtičnih krogih v Belgiji m Nemčiji. Od leta 1929 pa do nastopa Hitlerjeve vlade je bil de Man profesor na vseučilišču v Frank obrodil ob Meni.
Napisal je fondi več knjig, med katerimi so najvažnejše: Rsihotogija socjalizma, Soeja-lizem iri narodni fašizem, Mase im voditelji. Socjalistična ideja iM.
HAAG, HolaJndska, 29. okt. Posebna kraljevska odredba je določila, da bo prihodnji ho-landski pnstolonasdednik pn i otrok sedanje prestolonasledni. ce princese Julijane, pa naj bo sin ali hči. Julijana pričakuje veselega dogodka v januarju.
zapor ob nedeljah
siorx palTjS, s. d,. 29.'
okt. — Sodni'k Ramsom L. Gibfo ie oH*odil Al Hagberga zaradi pijanosti na 30 dni zapora. Toda te kazni ne bo presedel do spoonladi, kajti za omrežjem bo moral biti 30 nedelj.
iuzburjen kapelnk
T/)NIX)N, Anglija, 29. okt.-S\'etovno	kapelnik Ar-
turo Toscanini je svojo taiktir-ko vrgel na .tla in je jezno odšel iz dvorane z angleške radijo postaje.
Toscanini je rekel, da prihodnji trden ne bo vodil orkestra nsi koncertu, ki je bil napovedan. Razburil se je zato, ker orkester ni znal prav izraziti w4te točke v Becfhovenovi deveti sonati.
Priča Toscaninijeve razbur-ljivosti so bili a-x-strijski .poslanik baron Georg Frankemtein, bivša španska kraljica Viktorija in več anarle^ki-h fflaabonikov in skladateljem*.
komunistov — in da je hotel tem nasrproti postaviti "silo reda". Croix de Feu. Rekel je, da se je z de la Rocqueom sestal na .»manj dvajsetkrat rn mu je i/iročil ilenar. ker je njegova stranka pri vseh ja\-nih zborovanjih «=krbela za red.
visoki komisar za pale-stinoodstopu
LONDON, Asiglyija, 29. okt. Angleška vlada je v poslanski zbornici naznanila, da je visoki komii9ar za Paleertino sir Arthur Wauchope odstopil. Za \"zroik je navedel slafbo alravje. Wauchope, ki je bil 6 let visoki komisar v Palestini, je že od začetka septembra na dopustu.
NAROfTTFi Rfi NA "GLAS NA ROPA" ^AJST*KEJ8I
^LOVENSKT	v
AM
»HMl 'Jk
nameravajo zgraditi čez Sučov.
Ko so se Kitajci umaknili, so japonski poveljniki mislili, da bo njihova morala zlomljena in da bo v Nankingn nastala velika panika, -toda to se ni zgodilo. M<*to t ega pa se Kitajci naglo utrjujejo in se bodo postavili še bolj trdno v bran, k<vt pa v prejšnji bojni črti.
Sredi- porušenega t 'ape j a pa se še večino drži 200 kitajskih vojakov v nekem velikem skla^ diščtu. Jaiponci že 36 ur z artilerijo obstreljujejo poslopje, nad katerim še vedno vihra mo-dro-l>ela zastava kita.)ske republike.
Ta'k»tajski bataljon se je zaprisegel, da rajši umrje, kot pa bi se poilal Japoncem in zadržuje 40,000 japonskih vojakov. Hrabri branilci se zavedajo, da so zapisani smrti ter so tsinoči v mednarodno naseMuno vrgli vrečo pisem, v katerih se poplavljajo od svojih dnr/in
ŠANGHAJ, Kitajska 29. okt. ŠANOHAJ, Kitajska, 29. okt irrt>nern,ni P°r0("nik ^jaohus, Žena kitejskeRa vAovnega po-|ki ,c »Kn'ol^val kita^ki veljnilka maršala Čankajšeka si 1?- ka^ro 80 Ja^nci Pregnali iz je »pri avtomohilnki nesreči zlomila rebro in pretresla živce. Biia je na potu iz Nankinga v Sangiiaj im je počil obroč njene-ga a\itomdbila, vsled česar je bila vržena v jarek, kjer je nezavestna obležala.
hndourni'ki.
JOHNSTOWN, Pa. 29. okt.— Vsled neprestanega deževja enega te<lna na zajwidnem p<»-bočju Allegheny pogorja, so dotoki reke Ohio silno narastli.
Reki Conneinaugli in Stony-creek, ki se združujeta sredi Johnstowna ste narastli že nad 10 čevljev. Ako naraste voda za 14 čevljev, bodo nižje lež<»če ulice preplavljene.
Nevarnost poplavi* bo najbr-br/e odstranjena, ker vremenski opazovalec Jolin Tross na-povednje, da 'bo dež ponehal.
NESREČA ČANKAJŠEKOVE ŽENE
Tačaaura, se je ustrelil ker se je čutil krivega, da so Japonci prebili kitajsko črto in sta padla Kijangvan in Čapej.
PEIPTNG, KJta^Ska, 29. cM. Japonci so očistili mestne ti'i-
TRGOVINE V BEOGRADU ZAPRTE
BEOGRAD, Jugoslavija, 29. okt. Male trgovine so pričele tridnevno stavko iproti velikim trgovinam, vsled česar je trgovsko življenje zelo zaspalo.
Trgovci zahtevajo, da so velike trgovine popolnoma odpravljene in zla-sti čclioslovaška trgm ina s čevlji Bata.
Vlada ipa se brani premeniti ta položaj saj do konca leta 1938. Skro vse trgovine so prostovoljno zaprle svoja vrata.
POROKA
V New Yorku se je poročila Miss Marta Hude z Mr. Wil-liamom Adamsom. Nevesta je hčerka Mr. Ignaca Hude-ta, člana našega uredništva. Mlademu paru želimo obilo sreče.
sprejem polkovnika S:teja, pribočnika cesarja llirohita, ki je v Peiping prinesel cesarjevo dnr'do, eisrarete in riževo vino ce terseipripiavljajo na svečan'za čnstnke in vojake.
o Li a uzrqlVa
New York, Saturday, Octdbcr 30, 1937
TUB LARGEST StOVBVt DAlLT ttt U$3.

Glas Naroda
99
AMI
Frank flakier, PreaUeat
7. Lopaba, gas.
ot tU
CMr.a. x.
"SLAB NAKODA" (T*m št I to PupM)
Daj Bnapt Bradlji nI
b«iol«to ratj* aa
•oaoae*a»aaaiaiaaeaaa
<K*ft. poi Ifti 1» fatit tote..................
•MO
la Ne« Tork m tele tote MMM «7J00 Zl pol tote •»•••••••••ItMMM IMC
b Inu—tea a aria late ».... 4IA)
Za pol leta....................HA)
•HMaa Naroda" bkaja rmkl dan
UM NARODA". 211 W. IS* Street Nm M. N. X.
Telephone: CHelsea 3—1242
AMERIŠKI FARMERJI
Predsrtlnik Roosevelt je priporočil' štednjo na vseh k«>»iei)i in krajih, kajti edino le na ta način bo skušal doseči >voj; cilj. ki j«' — uravnovešen je državnega proračuna.
Žili se pa, da ne bo šlo vse tako <?la<lko. Precej preglavic u*ii namreč delajo farmer ji s svojimi zahtevami.
Svojega največjega zagovornika imajo v oseibi polje- .teli voli vali Hooverovci "slav l<*Ukfga tajnika H. A. Wallace-a, ki se ne ozira dosti na'no propadli".
»S'. S. Pittsburgh, Pa.
Sedaj linam že drugi teden liezaželjene počitnice li je dosti časa za branje in premišljevanje. Delamo sedaj pri .J & 1-korporaciji večina le dva do tri dni na teden.
Na stotine delavcev je kom-panija odpustila. Med temi je največ mladih ljudi in pa takih, ki so šele tli leta in manj pri kompaniji. Da so stari delavci ne odpuščajo, je k tem pripomogel C. I. O. Kako dolgo bo držala ta zopetna depresija, nihče ne ve.
V torek t. j. novembra bodo volitve za katere vlada v-se-|A)v>(hI veliko zanimanje. R<--pifhlikam-i so silijo z vso moč jo v ospredje. Mislim, kot izgleda vsa stvar, da bodo tudi V
kega starega mostu za vsoto $100.
"Na sred vrtu je lipa, Oj, lip'ca zelena ..."
Torej Peter, ko jo boš vdru-gic sem prima hal, pa si še go ri omenjeni naš kulturni pouos oglej, potem ue boš rekel, da se boš v velikem oviuku Pitts-burghu izognil.
Iz otarp domovine — Belo-krajine — mi poročajo, da je grozdje lepo dozorelo ill so ga preeej natrgali. Tukaj naša tikate v gre tudi proti koncu. —
Pratika
za leto 1938
Cena25c
e poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 We*t $th Stre* Hew York, H. T.
D^Annunzio
Masa ryko v
( - % *'i ^
naslednik?
Francoska akadHmija moralnih in poMičmiih ved je izgubila zadnje ease tri odlične člane in sicer prezideiita francoske republike (iastiona Daunier-guea, (pi-ezidenta ČešteloivaK-ke, Masaryfca in Kanadca Le mieiuxa. Ta tri me*ta v akademiji bo treba zasesti z novimi člani. Na Doumerguetrvo mesto stw že isnnno van a dva kandidata in sicer ugledni francos
|ka skušala pregnati levinjo od s šapo je
fomijčana. Pozdrav!
Posode ogledati i„p-p^i«.^~ »^
pa s trukom na market po (kali-	• , ... . ,
1	enemu izmed njih raztrgal pr-
ša«, da se je zgrudil ve« krvav. Drugi služabnik je naperil samokres na levinjo in ji pognal nekolilko krogel v telo. Levi-LEVI ZASLEDUJEJO 'P,ailila pokonci, izgubila
• • • •
Zgaga
Človek, ki se potaplja, z veseljem objame tistega, ki bi ga sicer niti ne pogledal.
Z Zapada je prišel v New York rojak, namenjen v staro domovino.
Tri dni je moral čakati par. nika. Z ogledovanjem mesta ai je ubijal čas.
Tretjega dne je obstal pred velikim muzejem, ne vedoe, kje
ki novinar Etieume d'Xaleche je pravi vhod. Newvorski inu-m znani francoski železniški;žeji imajo namreč več vrat kot strokovnjak M. Daustrv. Kar selnfl .^»rskii »mit«
Nick »Skube
lejstvo, da so imeli letos ameriški farmerji -skoro toliko doli . lk.»v kot so jih imeli v rekordnem letu 1929, dočim so ceni* inlnstrijalniin izdelkom padle.
V splošnem rečeno: farmer uživa danes prosperiteto, • lo.'ini »je iudustrijalni <lelavee še ni in je menda tudi še lie h-« tako kmalu deležen.
Predsednik Roosevelt že sedaj svari kongres, da 3)0 itvl.a novih davčnih virov, če bo treba zvišati stroške Zl I a rm-ko kontrolo in »jKirnoč 1'armerjem. To pomeni, da ;bo V prvi vrsti prizadeto mestno prebivalstvo, *ki mora Za farmske pridelke že zdaj plačevati znatno višje cene kot jih je plaei'valo pred leti.
Ako bo predsednikovo svarilo izzvenelo v prazno, se l>o<lo tej direktni obremenitvi pridružili še višji davki, čijih težo l>osta delavec in meščan posredno občutila.
O farmskem problemu se je že dosti govorilo in pis.r»-lo. Ponovno in jhmjoviio zatrjujejo, da potrebuje ameriški farmer vladne pomoči, češ, da g:\ špekulant je in prekupčevalci nesramno izrabljajo.
Dejstvo pa je, da farmerji v državah nove Anglije, ki '. najo dosti manj zemlje in ne dobivajo od vlade skoro nobe-.ie podpore, lažje izhajajo kot pa farmerji po drugih državah.
To je čudno na prvi pogled, zagonetko se pa da lahko rešiti. Farmerji v šestih drž-ivah Nove Anglije so usmerili svojo produkcijo dosti bolj vsestransko kot pa farmerji na
Dragi sotrpin, delavec, le« poglej v duhu nazaj, ko smo šii1 na stavko in kako je nam bila mestna policija lepo na roko. ko >mo stali v piket lajni. Pa se
AVTO
pomogel. da nismo dobivali po-liemanskih krepeleev po glavah, kot se je zgodilo v Ohio
Široka, modenna avtomobilska cesta veže mesti Pengani in Napata v Brrtski vzhodni vprašajmo, I« I o je k temu pri- Afriki. Ta cesta spada k cest-
nemu omrežju, ki obsega «ku pa j tisoče kilometrov in ki so ga britske kotonijatoe oblaki
državi ? Odgovor je lahak: — K8}adfle a gaspodnfcih in stra-
naš demokratski governer in sedanji pitsbnrški župan sta nam bila na roko. Zato naj se vsak zaveden delavec, ko bo šei na volišče, ne da od nobene strani premotiti. Dolžnost naša je, da si izberemo take mo že, kateri so se že dejansko prikazali, da pomagajo delavcu do njegovih pravic.
Moj prijatelj .lože Sprohar. ki ima šele šest mesecev gostilno v Souh Side-u, se je že precej vdomae.il. Ker je fejst in zgovoren fant, si pridobiva od dneva do dneva več novih gostov. Danes je že daleč o-
raivnoftežje i<n padla na tla, potem pa se je dvignila in stekla }5 drugimi levinjgmii za vozilom. Dolgo časa so živali inie-le^ vozilo tik pre<l seboj, čeprav je avto dirjal s peklensko brzino.
Poitem se je črnemu sLužabni-ku posrečilo, da je dobil Basile-vevo puško iz prtljage in je za-
fslrokovnjiik tiče kandidatom na ostali <lve iapnizujeni mesti v akademiji, se omenja ime ita-lijanskt^ai pisatelja (Iflbriela D^Amuunzia. iki naj bi zasedal Masairkovo mesto.
Francoska jasnost toplo pozdravlja to kmidivlalturo in na-glatša, da bi ibil z iwoliitvijo D' Annumia v A'kmdemijo moralnih in političnih ved poplačan sanio moralni dolg uglednim li-teratom, .ki niso biLi francoske km-i. Francoska inkademija nima sekcije za tujce in zato ni mogla sprejeti zsf Člana niti tako zasluženega piisatelja v fran. (v-jkom jeziku, kakor je bil Alkademija pa
čel na živali streljati. Zadel ni sicer ndbene, vendar sta dve l(v j Maeterlinok. teških razlogov. Omenjena ce	opolstili zasledovanje. O- j lahko Plasti s svojim elan-
stali dve, med njima twli ra- j *+vom tulfU pripadnika tuje dr-njena žival, pa sta avto tako i	Zato je bil izvoljen Z3
dolgo zaslerlovali, da. sta se u- njenega člana president Masa-trudili in opešali. &e vsi pre-1 Hk, kakor tudi Maeterlinck, stra'seni so dospeJi potniki v Bwlyarrl Kipling in drugi za najbližje mesto. Basileveva «v«ttnrvno kulturo zaslužni lju-žena je dobila živčni napad in die. D'Awuimijpvi kandidatura njen i služabnik, ki so ga " posveča veliko i3ozonio>t ves spravili takoj v bolnišnico, j»' nekoliko ur pozneje nmrl.
Osrednjem zapadu in drugod.	I krog dobro znana njegova go-
Le redka so namreč leta ali jih pa sploh ni, ko bi se »stilna pod imenom "White
vsi pridelki slaibo obnesli. Farmer, ki prideluje samo pšenico j li koruzo, je seveda odvisen samo od pšenice in koruze. 7 letu. ko se pšenica ali koruza ne obneseta, je tak farmer pomilovanja vreden revež.
Nihče ne bo nasprotoval, ako dobi fanner, ki ima težavno življenje, primerno podporo, toda te podpore se ne sme plačevati na račun drugih plasti prebivalstva.
Resnica je namreč, da je farmer, ki j? vešč svojega farm-kega dela, svoboden človek, dočim je stotisoče izvežiba-nih iudustrijalnih delavcev, ki ne morejo tega trditi o sebi.
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
f JUGOSLAVIJO ta t 1 JU _ Dte.
I Mt__
t 7JM _
$11.61 _
IN
Dla lMt Dta. MM
V ITALIJO
Za $ 6.35 I 1L2S
Lir Lir
1M
$ if M .......... Ur
9 S1M -lir
I111M_ Lir tm
1117 J«_Ur Ml
SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
kit KfMVj
lirah davalMeaa 6a Mjia pip)«
Izplačila v ameriških dolarjih
a>i
« 8-•16-—
.4 in .41MI
Eagle".
Ko je Zgaga v juniju t. L o-menil Slovensk^Dom na 57 cesti s pohvalo, da je častitljiva stavba, čigar stebri da so Klun, Oblak in Nace Podvasnik, je či->to prezrl pomemben prostor, i\a katerega se z nekakšnim ponosom ozira vsak pittsburski
sta gre skozi afriško divjino, pragozdove in pojave. Vw-krait dra budi akozi ogromna o-Kemlja, kjer je vse živalstvo pod najstrožjo zaečito in kjer promet ni-brez nevarnosti. Kajti čeprav se levi'in nosorogi ceste po navadi izogibajo, se ven-dar le dogaja, da jih avtomobili na njej presenetijo in jih pripravijo do napadov.
'Zelo grda dogodovščina se je primerila pred kra/tlki (mangles, kemu trgovicfu Boibeptu Bas-ileyu, ti je vozil s s\rojim avtom iz Uanganija v notranjost dežele. Spremljali so ga nje gona žena in dva črna služab nika. Ko so vozili skozi eno iz med zgoraj omenjenih živalskih zaščinLh parkov, je Basi- ? lev nenadno zagledal šest mladih levokov, ki so se igrali sredi ceste. Basi ley se je ustavil in je izstopil .navzlic temu. da sta ga črnca svarila. Stopil je k žiivalim, da bi jih malo pobožal. Nenadno pa so planile iz visolke strpne trave
____ ob cesti
rojak. To je "Slovenski kultur- Štiri mogoone levinje in se mu ni vrt''. Je to majhen, pa pri- z renčanjem (bližale. Treovec
jazen prostorček zraven Slovenskega doma. Pročelje je lepo zidano, katerega mojster je bil pok. Matija Ogrizek. Ob straneh je pa železna ograja, katera je bila kupljena od ne-
Dimitrij Bogomolov
.JIL-
Prejemnlk tfal« t aurem krajo lzpiaOio t dolarjih.
IlUOi BTIlDMI N CIU lin y .
nUHOJBINO $L—
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY ^GUs Naroda"
fit WUT 1Kb BTBR	NKW YORK, It S.
POŠILJATELJE OPOZARJAMO,
mM* pri piMJrti* ikratU vwto < ■r. kam
liga Ji pa pdWjMji
BUWWNK PLBUSHD^ pO.
renčanjem ibližale. Trgovec je šel počalsi nazaj do voza. Vstopil je in je pogna'1 vozilo. Ropot motorja je levčke prestrašil, da so zaceli tekati sem in tja in talko je avto enega iz-tmed mladičev povozil. V istem trenutku so levinje zarjulc in fte zatkadile za vosom. Ena med njimi je dosegla stopnico in se je s kremplji aarila v blazine zavbijih sedežev. Basiley je pognal z vso silo. V<w je zdrvel z .brzino 90 km ]*> ravni cesti. Tjevinje so ga zasledovale. Med tem sta služabni-
ftovjetiski poslanit na Kitajcem, ki je bil nemudoma l>o-klio&n v Moskvo. Sovjetski vladi bo oadbno porodi o podrobnostih japonskojkitajEike-ga spora.
.-^utAJC'
Naznanilo.
Dne 1. oktobra je umrl v Mengesu, Jugoslavija —
GREGOR SUSTAR
Pokojuik je ucakal častitljivo starost 90 let.
V Ameriki zapušča dve hčerki in enega sina. v starem kraju pa tri sinove in eno hčerko.
Pokojnik je bil eden prvih ustanovnikov Mengeške godi>e. Bil je dober delavec ter je bil za zvesto, štiridesetletno službovanje odlikovan z zlato kolajno.
Naj mu bo ohranjen ča-sten spomin!
Pehtran
't . ■ -» >*. Kdo se ga nr opominja iz starega kraja . . . PKHTRANO-V A potim ... pfhtritto' i šlru kiji ... Po (Mgotrajnih poskusih se mi Je poaretilo konzervirati to slastno in zdravju koristno žriitfr.
Primešajte ga testu, in »e boste čudili izboljšanemu kusu kruha in vsakeica drugega peeiva.
CKNA i, FPNT. SKATUI PUKPA It 1 KANE« IA PKIITKANA JK SAMO
20 centov
\arm"iti' luirurnoKt < h I izriflo-viik-a in (hHik'kk prt*lajal«-ii:
ALOIS AUSENIK
TAPPAN, X. Y.
franer^ki ti^k in poselvno toplo jo pozdravlja pariški uFigaro". Francija je sicer zaveznica Jugoslavije, toda v jugoslovanski j^ivnosti ta kandidatura ne bo sprejeta z odobravanjem.
Listnica uredništva.
Mrs. .T. Končan. Wankegan, 111. — Slovenskih piano - rol nimamo v zalogi.
Mrs. M. K., Milwaukee, Wis.. — Dopis je dospel prepozno. Poslati bi ga morali vsaj en dan prej.
NAPRODAJ JE
pri Cabin f1t>, Minn., letov H*e, obsojajoče 65 akrov In oddaljeno le itiri milje od Ely, Mino. Zidano poslopje z 12 sobami: velik bar-room: vse t najlepšem redu. Tri opremljene log-kahi« ne; zidana garaža za dve kari; Sest čolnov: ledenira in pokrit prostor za čolne; plesifife v velikosti 40 x 60 čevljev. Za pojasnila vprašajte: ANTON PRRMK. CABIN CITY. MINN.
<6x)
■■■■
j. 1
vi r
Yazno za potovanje.
Kdor Ji i. J» P^

mmmjfM patavatt v Kart kraj ali dobiti ■a, da Je pniia t mk stvareh. V sled Via nawm daU aajbaljia pojawib la ta« tm da Ji pataraaje liiln la
Ml ptmIbMbm vaa, MU praiaji sa pm stu* dovoljeaja^ pital Uate. viuja la apkh m, kar Je ta potoraaje pilniai f ■aJMhtJIf ta. hi kar Ji ftavaa, ta aajanajii tinH*.
NaMavlJaM aaj m mšMto
di	tnaotka. ker
imlMt. REENTRY PVBMtt,
(ami taka J
aavaflla la sagMarlJaaM Vam,
SLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York. N. Y. *
i hi
pa pečlarska bajta.
zadregi v7»raša stražnika:
—	Kako hi prišel v muzej *
—	t.'e se daš našopati, — mu j«' odvrnil.
Vsak človek je v gotovem o-zirn umetnik.
Xajvec je pa takih umetnikov, ki znajo spretno skrivati tisto, česar ne znajo.
Zlato ni nikdar tako čisto, da bi ne moglo pohujševati.
Nič ni v življenju težje nositi kot prazno mošnjo.
V naselbini je bil kvartopi-rec, ki je vse aapil in zaigral. Njegova žena — Hrvatica - -se je strašno jezila.
Nekega večera —- človek ne ve ne ure ne dneva (dragi rojaki, pristopajte v slovensko p«>dporne organizacije), je s kartami v roki zlezel pod mizo in mrtev obležal.
Zadela ga je srčna kap.
Kdo bo sporočil njegovi ženi * Slednjič se je vseeno odločil tovariš rekoč: — Jaz bom šel.
Stopi torej v hišo in pravi ženi i	4
—	Dober večer.
—	Bog. — odvrne žena.
—	Lep pozdrav od vašega moža.
—	Kje pa je?
—	V salonu je karte igral.
—	Slag naj ga trefi!
—	Saj ga je.
Ko so delali pravila neke slovenske organizacije, je za dnhtela nasleduja cvetka:
—	Volitev je veljavna, če je polovica navzočih prisotna.
Obresti so slične plevelu.
Oboje raste in uspeva brez dela in negovanja.
Sodnik vpraša priletno obto-ženko:
—	Kako se pišete?
—	Frančiška Kolenc.
—	Stari f
—	Janez Kolenc.
Tudi možje z najlepšimi o-čmi škilijo — za drugimi ženskami.
Obtoženec je atopil k sodnikovi mizi in na ve9 glas za kri čal:
—	Pravico hočem! Pravico! Edinole pravico!
Sodnik ga je srepo pogledal, udaril s kladivom po mizi in dostojanstveni rekel: — Mož, ne >pozabite se, da ste v dodnl dvorani!
Ko dobe velike države v pest malo državo in jo hočejo izžeti, ji nobena prošnja in nobena pretnja ne pomaga.
Velike države pač dosežejo, kar hočejo doseči.
Ta komedija je na las podobna komediji, ki se je vršila med dvema rojakoma.
Prvi je vzel v pest svežo če-spijo in rekel tovarišu: — Staviva. Če je eešplja cela, dobiš ti dolar, če je zmečkana, ga boš pa ti meni dal.
—	Cela je, — je odvrnil rojak.
—	Ne, zmečkana je, — je dejal tovariš, vtisnil-ia pokazal.

- • .M.
BLlB VIROV1!"

THE LARGEST 8WVENE DAILY JS If M.
MOOEUS LOEENZEN:
Odhajal sem s počitnic in za-vtlo me je mučiti vprašanje: Kaj bos prinesel otrokom?
&el sem v vaško štacuno, <la ne bi praznih rok prišel domov. Res je, da se otroci razveselijo oeeta, ko ga spet zagledajo; rt* je pa tudi, da po-žejjrvo škilijo v kcnx-eg, ali ^ bodo kje med zamazanimi oblekami in po&ved-ranimi čevlji zagledali kako malenkost zase.
< Mlocil sem se, da kupim bo-dalce v usnja t i nožnici, saj sem bil nožem že od nekdaj nekam prijazen. Razen tega bi bil naj-stafrejši ves navdušen, da bi mogel tak o orožje nositi ob »lesnem kolku in bodalce tudi ni (bilo preveč drago. Za mlajša dva sem pa nakup odložil, ker -ni bik) v štacuni nič primernega zanju. Pozneje, seve-da tudi nisem ničesar kupil, tako da sem šel na lakfto, ki me je morala pripeljati domov, edino je % enim samim darilom: z bodalcem za najstarejšega.
Dosti je otrok. Ki dobijo od svojega očeta, ko pride s potovanja, še manj, sem si mislil, in prav nič ni dobro otroke razvajali. Neumno in napak je, da si knrpi£ naklonjenost svojih otrok, sem si dalje mislil, in ■najstarejšemu sploh ne bom dal tega orožja, čemu tudi, saj ne mon početi dragega z njim, ko da se v prst abode! Še kako nesrečo bom nemara preprečil, če si bom to bodalce obdržal zase, v spomin na to nepozabno, lepo rpoletje. Tako«emsi mislil.
A čim bolj sem se bližal domu, tem bolj sem bil v notranji iftiski in sem neopazno prehajal iz zdvajanja v advajanje. Spomnil sem se, da sem sam, ko sem bil še majhen, dobil od očeta , prišedišega iz Pariza majhno ladjico. Ta ladjica in pa zavest, da je bila kupljena tako daleč, daleč oil Kopenha-gena, je bilo zame že ko dolgo pdtovanje v tujino. Otroci imajo jako ibiSter pogled za bistvo vseh stvari. Napak bi ravnal, če bi svojim otrokom ne privoščil te notranje obogatitve, kakršno jim bo moglo dati to hodalce, teiribolj še-za (to, ker je bila voznima za to namišljeno potovanje z malenkostnim zneskom za bodalce že vnaprej plačana. Toda — eno napaJko je pa le imelo to darilo: vsem trem otrokom skopati venidar ni-Bcm mogel dati. Celo, če bi tako naredil, da foi dal najstarejšemu klino, srednjemu pa nožnico — a kaj bi oprtalo za najmlajšega ? Ni<e, tako že ne po j-de!
\
BODALCE
Prišel aem pozno zvečer domov in otroci so že spali. Ko -serti stopal od posteljice do posteljice in sem pri vsakem otroku sklonjen obstal, tedaj mi je bilo hudo, (k nisem vsakemu
ZAKLAD V POTOPLJENI LADJI
"V W V s" • . ■»
Kakor smo <ae poročali, so ob obali romunske Ddhrodoe pri Batčikn sovjetski potapljaški parnUci začeli dvigati nodki paralk "Peter Veliki" ki se je bil tam potopil. Romunske ob. ladti so sovjete&fen brez oadalj-nega dovolile delo v svoj Hi vodovjih.
i • ^ * i -	w • "'Pater VeJ^!fci,, je pripadal
kar ni hotel vec pogledati, ko je , . - . ._** 1 ' ,
.^LwJLsI • |,bnodovju belega generala
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen

Mina je do/bro čutila to gloljoko ndanost. — rnv l zaieljem nožek.	... Francki J^Ttem^ljS °bra,»ila sI je življenje nasmejanega mladega
Ali l>i mi ga<iaJ.	(proti Carigradu. Na nepoj*- -4ekletaJ v zakonu si je pa pridobila vrtogla i]
°na njen načm se je v bližini Balči- ne.spotizem Žene, ki >e mora vedno zgoditi nje | ime s\OJ UOZ.	p^^j^ v njegovem trupu na volja. Res je bil lahko mož zadovoljen, saj
uSl'flTlZ: J&TZSfL	tr V<*	^ K"""* * «• Pri-— Hd™*«, v svoji zakonci
to je bilo težko reči. Mogoče ■	... r. .	1 ''l mlado ženo propusčeno >aiuo sebi in malo zašči-
- - «	. • Jonov rabljev. Mo so se so-1,	. » . ,	. .	.
bi rezfdpresno litaislo sira pa vJeU ^^ ^^ ^.j. teno po starčevi ljubezn, so vsi .bogati možje .z
bl- . .	1 SAlaj pase pojavila v Buka- " isoke <l"najske družba tekmovali med setoj,
V tem hipu je pnstopicljala ^ laatnk.a	Velikega',!bi A pridobili njeno naklonjenost. Toda sa-
neka gospa Missojeva, ki se je' mi so priznavali, da so to nobenemu ni posre-
je bilo poto-laženo samo z zavestjo, <ia so imeli vsi enako >molo. Princesa je pa uživala videč okrog vsi' polno čestilcev. Njena nedostopnost je *>ila tako znana, »la >e ljudje niti zmenili niso za njene oboževalce. Ves njihov trnd je bil zamar nes, po "rtvajseitih letih, veljati tratili so samo čas po nepotrebnem, ona je bi-pač za mrtvega. Svoji ženi je pa ofctavil generalno pooblastilo, s -katerim jo je proglasil za
si dejal. Slaibo poznaš otroke in ničvreden oče si! Lahko bi bil kupil navadno škatlo za igrače in bi se malo pri sefoi štwlil, pa bi tudi najmlajši kaj | prinesel, saj je še talko majhna, da se \v<«ga ra*v<*seli, kar doibi ' in ji je vseeno, ikau dobi. Tu je | ležala in spala na blazini svo-j jfli lastnih svilenih las in jutri se bo abudila in bo razočaran«, ker si taka baraba.
Neznansko slabo sem spal. pač raili slabe vesti in že žara-J prav po Žensko, na zjutraj sem se obudil, fipls-zil sem «e v sobo obeh fantov in prevUtno abodil najstarejšega. Ves prestrašen in priprav-| Ijen na boj je planil kvišku, me (»pogledal in oibjel, koda mi hoče vrat zlomiti, nalo V- pomežik-
mala v strajoki.	^
"Ali ie Julcek 'bodalce do-	, -........	, .
• j- -	-i "»k P1*^ v°j™> poročila z bo-1 čilo m njihovo ranjeno sainolinbj«
bi-je za(^enovi>rasala. ^ratilil rusklin a>ixlohustni.kom Ah ne ibos očku refcla do- ^ ki pri^j,]«
b^^jo ^l	v Besarabiji. Njen
Jaz pto/vim Ali jeJu^cek ^ in)eniI Goijani<?ki
bodalce dobil/ je trdovratno ^ ^	reVol«ci jo brez
,n mlkvizitoneno trajala ona ^ ^^ ^ ^ ^ f]a.
^Kaj pa imam jaz zate?'1 sem se ji dobrikal in ji ponudil pifpec.
Brez besede mi ga jeizpulrla^;^^	^^ Dfl]
iz roke im bilo je, ko da se je -once prikazalo iaaa oblakov, resnično je bila blažena, ne sa-
,ii je pravico razpolagati po svoji volji s tem imetjem. Razen
nil, rekoč: "Dobro jraitro, oče, i no radi pkpca, marveč vse bolj ali si zares že prišel?"	zato, ker je to pomenilo, da jo
Vzel sem ga k sebi v svojo že prištevamo k velikim. Saj sobo in mu dal bodalce, ki je so ji prisodili celo pipec, torej bilo ponoči pod mojim aglav- nož. ostrino, jem. Tako pristno in nepo-! 4,Tdko pa se reče očku dobro sredno je bil vesel, da se mu ni jutro," je vzkliknila in se mi posrečilo, dasi je že velik fant,;vrgla okoli vratu, skriti svoje radosti in je koji	*
pdtegnil bodalce iz nožnice in,
la pa vesela te nedolžne igre.
že poskušal ostrino na nohtu. "Ti Jurček," sem mu dejal,,
Zaponmite si to zgodbico, mogoče vam bo š<* prav prišla
"^daj ima« pa dva noža. Zdaj>adar pridete s kake poti do-prav za prav ne potrebuješ več jmov žnpneea nožka?,T
"Aih,kaj bi mi ti^ti nožek!" NAJSTAEBJSl MOŽ SVETA.
je odvrnil zaničJ jivo. Doslej je p • * ' —-- <
l>ol ponosen nsanj, zdaj mu nena ! Svetovni listi so oni dan podoma tfUrilt) nič 7anj.	ročali, da je iminl v Argentini 4 4,A1 i bi mi ga dal ?'' sem j 124 let stari Teofilo Videla. Tik vprašal. "Dal bi ga Petrčkn — pred smrtjo je'brl še tako čil in to se pravi, če ga bo hotel." ;krepak, da je jahal konja. Imel &el je po nožek z lupinastim je nad 100 vtfokov. Kmalu so ročajem. Nato sem Obudil Pe- f*a dunajski listi poročali o trčika. Takoj je bil Twpol-nonni mnogo starejšem možu. 5. janu-bujden, vsedel se je v posteljici arja 1724 je ranrl v Temtešvaru in vprašal: Petracz Ezartan, star 185 let. "Oče, kaj so žarometi?" O tem najstarejšem moža sve-Po nekaj vprašanjih se je iz- ta piše dunajski zgodovinar kazalo, da je mislil na žaroaue- Hormayer v svojem dnevniku: te. Besedo je bržkone bral na "Petraoz je bil rojen leta 1539 kakem letaku. j v Temešvaru kot sin siromas-I)al sem mu nožek in njegovo nih staršev. V mladih letih je veselje ni bilo nič manjše ko pa*sel živino, pozneje je pa delal bratovo, kar je al a j vendarle na pedju. Šele v visoki staro-imel nožek, za ksr je stareiKega Sti je živel od miloščine. Nje-vedno občudoval in mu bil ne-! gov čin je dočakal 100 let." vošči j iv hi nas je zmeraj odkri-i - Petnacz Ezatitan je živel v to in z zvijačo mučil, da bi tudi j treh stoletjih, 16., 17. in 18. V on do(bil ttfk noWcr - tviwki strasti je pil samo se "Ti, Peterček," sem mu de- mleko in jedel mehke makove jai, "adaj imaš pa dva nožka,; ragljičke. Zeilo rad ^e pa f^l sli-saj menda nepotrelbuješ , vevko io bil je strasten kadilec pipca, aU nef" ' ■ s ■ ; 1pfed bmrt jo je imel ve5 adra-
"Mh, pipec," je rekel in ga vih belih zob. -- , , .L I_:_:_« • '■ -_i
Koketna sploh ni bila, pač pa je bila njena uoibrota do siromakov neizčrpna: Predsedovala je vsem dobrodelnimi društvom, od jutra do večera so jo videli ljudje na vseh koncih in tega Missojeva — to .je nje- krajili mesta, kako tolaži Mnike in podpira re no dekliško ime, ki .ga je pre- veže () vsaki	kj ^ bila |10l|ya ]f0
vzela po ločitvi svojega druge-' n ^ ol)|^1|a -n z nstrtim obrazom, bi. ga zakona—in n.je danes 22- .... .. .. A .... .. .	...	i*
iet,ni sin, ki služi v nekem ru-^,,l,,	tnh,1! K *V0Jemu ,Jllbeku ah t>a!
munskem gardnem polku, nje-|se vrar'a	111 uJe,m ^'»a'"« ^rb je sn-
gova dediča.	inio pretvt^za za njene ljnbavne pustolovščine.
GospaMissojevainmštevilne' Nje se pa ni dotaknila niti senca obrekovanja.
listine, iz katerih je razvidno, da je v resnici lastnica potopljenega parnilka. Vprašanje pa je, da-li ji pripada torti i tovor in predvsem Zlati zaklad v parni
Bila je vredna ljubezni, toda vsi so jo spoštovali, noben moški si ni upal prestopiti meje do >tojnosti.
Nad leto dni je bil med priueesinimi obože-
valci lepi major de Waradin, najodličnejši častnik nemške armade, skoraj kraljevskega rodu po svoji materi kneginji de Deux Pouts iz visokega madžarskega plemstva. Nihče se ni dr-
kavalirstvu naj-
ku. Sama pravi, da ji pripada, ker se toliko let nihče ni oglasil zavoljo tega in je pravica prejšnjega lastnika tega zlarta zastarela. Tožila je pri rnmunskih \ nil l)ripi;f0Vati njegovemu
Bodlih sovjetofto vlado za pr>- lllan^a oza(lja ijubavnega romana. Ljudje >o vrnitev s\'o.^iga imetja. Ta i . . .	, * ,. .... , . • -
pravda bo po mnenju .jurists j	1,0 ,noral tu<il 0,1 ostatl na t]o*io?m
zaposlila tuidi mednarodno raz- razdalji, kakor njegovi predniki in nasledniki. ,Jiamln n.ko,'.:
sodišče v Haagu. Ni znano, dali bo v to pravdo posegla tudi
bil pa znan kot izredno bojevit v sporih z moškimi in veljal za najnevarnejšega nasprotnika v dvoboju, se ni nihče upal začeti z njim boWbe za princesi no naklonjenost in tako je na->tala sčasoma okrog princese praznina.
Čudno naključje je hotelo, da se Waradin n: udeležil svečanosti na cesarskem "dvoru, kjer je bil Armand predstavljen kneginji Sehwarz-l.urg. Bil je pa baš v njeni loži v trenutku, ko je dajal markiz s svojim piščečim gladom svojemu mlademu prijatelju vse potrebne infor-in:a<'iji' o svoji lepi prijateljici. Dejanje se je iiribližalo konc i in Don Juan j«* bas povabil com and o rje v kip k večerji.
(jledalH so se razpršili po gledaliških hodut-ki»li. Izmenjavaj: so med seboj posete na italijanski način in v =alonekili pred ložami so so zbirale manjše družbe.
Armand, ki je bil pravkar prišel in je še m.i-lo poznal to drnabo, je ostal naslonjen na žametasto ograjo iu tako -e je oziral po gledališču. Zelo dobro je videl knegiujo Sehwarzburg, sedečo v profilu, njeno krasno razsvetljeno glavo, kako se .-klanja nad temno rdečo ograjo. Dve dami sta sedeli pri nji in lopi major Waradin ji je nekaj živahno pripovedoval. Moral je dobro zabavati dame, kajti Armand je videl, kako se vse tri smejejo. Ta čas je vstopil markiz de Villenoysy. Z njegovim prihodom je bil majoi pozabljen, vsa pozornost dara se je obrnila na poslanika.
Iz daljave je okušal Annand po izrazu na o-•>razu in po kretnjah uganiti predmet njihovega pogovora, \1del je, kako se je princesa z* hip obrnila k njemu, kakor da jo je markiz o-pozoril nanj, v naslednjem hipu se je pa nagnil major Waradin naprej, da bi ga bolje videl. Obstal je nepremično, da bi ne mislil, da je opazil, kako so se jeli zanimati zanj. Opazil je samo, da je postal major nekam nemiren in t!a se je umakni! v ozadje salončka kakor da no če posegati v pogovor. Po pavzi se je vrnil
markiz v svojo ložo in takoj «e je obrnil k Ar-
runnmska država. Sovjetske ladje v&ekako nemoteno na<la-Ij^j^jo »voje dvigal no delo.
Cesarica je zbijala šale na račun Waradino-ve zvestobe in lepi major je odgovarjal z uda nostjo, da se počuti srečnejšega pri svojem neuspehu, nego drugi pri svojih uspehih. Ker jc-
— Princesa je govorila z menoj o vas. Ni vedela, da ste prišli z menoj v gledališče. Zelo se je začudila, da je niste prišli z menoj pozdravit.	i Dalje pri
V jftEppRODAJl -
Slovensko-Amerikanski
KDOR GA VNAPREJ NAROČI . MU POAUKMO VRLIM
ZEMLJEVID
ZDRU2MH drŽav
Ni drugI »trnnI tctnljevidi k Imena raeh aaeri&ib neat Id
koliko preblraker Imajo. Nadalje:
Koliko prebivalcev Je imela v*a-ka ameritta drlava pri pradsd-
njem do pri aadnjam ljudAeui Štetju; glavno malo vaake države in fttevilo prebivalstva. Zračna raadaUa med vatjiml
Zgodovinaki podatki poaaronanlh drfav. mad amarUkimi meati In meati v Mni Ameriki, Itd. . VELIKOST 17 z 24 patov ■roti Kilifcr HhJ, N te, mOmh aearijovid

ZA LETO 1938
r\
nTH
IZIDE NOVEMBRA MESECA.
t _ _ __
160 STRANI ZANIMIVEGA ČJTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPIS,) E ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI
i
LETOS BO POSEBNO ZANIMIV
Cena Koledar ja je SO centov. -
NAROČITE PRI:	.v
KNJIGARNI,
Naroda:
99
216 West 38fh Street
Kew York

' »» oMi i ■« J;, ^...r«, w L t.r. -:.\r »ta:-
I
VOJNA V BLATU IN OGNJE-NEM PEKLU.
Težki nalivi, Id so razsajali zadnje dni na šaitghaj^kem bojišču, so povzročili na vseJi od-sebili tanflcajšnjc» fronte nepo-pitme razmere. Vsa okolica mesta, kaikor trnli veliki mestni prekleli so se spremenili v morje sivo rumenega iWata.
To 'blato leee, se zliva počasi toda žilavo v strelske jarke, ki so jih iafcopadi na obeta straneh z velikanskimi krvavimi žrtvami. Voja'ki morajo v teh okoliščinah pretrpeli nepopisne stvari. Pri »tem topništvo na obeh straneh ne miruje in eksplodirajoče gratnate povzročajo najbolj nenavadne učinke.
Mnogo jeipodskih oddelkov, posebno na šanghajsdcein eeve-rosapadu, je dobesedno obtičalo ▼ peklu ju blata in ognja. Ne morejo ne naprej ne' nazaj in letate, jih le s težavo oskrbujejo « strelivom in živežem. Posebno zapleteno je reševati vprašanje pitne vode, ker so vodovja v vsem bojnem področju prapotna boimnvbb 5dtc. Vrh vsega ee je pojavila silna n&Uoga v podobi podgan. Podgane vdirajo v 'čedalje bolj gostih rojih t sfereftske jai&e in odklone in miioeijo se primeri, da napddajo ranjentoe in celo poodine cAraže^
NAZNANILO
Rojakom, po Pennsylvaniji (posebno v Alleghany, Cambria in Somerset okr&jn) ha-nan jamo, da jih bo obiskal aai novi potovalni zastopnik FRANK AHLBi Rojike prosimo, nai mn po-sMajo nstrsSi pri nabijanj n naročnine, i - VtKi& Wt* Naroda
ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA
.-•. ■ • ; 'i
Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May a svojim romanom najlepši spomenik?
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"?
TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANll l l
IZ feAOt/ADA V RAMBCL ' 4 imm. • ri*—*. «7
Vsebina:
Smrt MohuMd tout; Karavana nartl; Na tafn v Ooropa; Drolba En Naer
Izdajalec; Na Ioto; Spet divjem Mpado; Befenl milijoni; Dediči
iN
LH
križem ro jonovn
4 knjige* IM iM, a
Vsebina:
Jeaero smrti; Moj roman ob Nila; kako sem t Mekko romal; Prt flamarlh; Mad Jeald!
.IM
PO DI?. «
▼i
KDDBfftND
Amadlja* Be« M jeCa; Krona mU; Med
PO DEŽEU BUPRARlir (kMKtMffl
Vsebina:
Brata AladBja; Kote v OS Tardarjn
SATAN IN Amor UtafetM, 19M
V GORAH BALKANA
4 knjige, • slikami. 071
Vsebina:
Kovač Stičen; Zaroka s saprekaml: V go!tb-njakn; Vobamedanakl svetnik
Cena_________IM
WINETO?
U knjig, s slikami, 1751 strani Vsebina.
Prvikrat na divjem mpado: Za flvljenje; Ngo-a. lepa iBdljankn; Prokiestvo slata; Za detekUva; Med Komand In Apa«; Na nevarnlb potih: Wlnaetovov roman; Bans Bar; Pil KomanBk* Wlnnetova smrt; Win* netova oporoka •
JB
Mlrldlt;
IM
t O T I
4 knjige, • slikami, M9
Vsebina:
Boj a medvedom; Jama draguljev; <no —; Blk» in ajegovn poriednjn pot


mtVtB
New York, Saturday, October 30, 1937
\ TEE LARGEST. SLOVENE DAILY Iff, UJ33<
ljubezen za ljubezen
WHAM IZ 2IYUENJA O ZA "8LAJ KABWA" PRIREDIL: I.H.
O I H2t-1 o
44O, zato imaš cvetlico!"
"Da ravnokar torn jih natrgala/'
"Potem pa bi mogoče bila najrajši sama."
"posedaj scan biia tam vddno sama, kdo pa bi me tudi epremil, toda — ako hočeš iti z menoj — samo pmlolgočasno ti bo."
"Pmv gtrtovo no, saj bove mogli govoriti. Torej vsako nedeljo ohjšeeš (jrob »vtijt^a 7>rtkojnt^ra moža!"
t4I)n, Lizika, nnjprej tHir<tttf po dve uri in hočem pomnožiti svoje skromno znanje, potem pa grem na pokopališče, nafto jm je zo|>et za en teden konec mojega prostega časa."
"To je torej tvoje edino razvedrilo in zaibavu?"
"Seveda, kar je dnigače vedno toliko dela. Ko grem ob desetih zvečer v jiosteljo, si tudi vzamem eno uro časa za <h*ševno izobraribo, Pot<tm pa sem navadno tako tnidna, da pognffto pri te nikar zaapim."
"In potr|>ožljivo pustiš, da ti nalagajo delo. jne.<*t o da bi bila nekaj ur pro«ta!M
"Toda Lizika!" zakliče Kana prestrašena.
"Seveda, Hana, saj sem vendar opazila, da te preveč n »fin tea jo. Hlapci in <]<<kle bi se lopo zahvalile, ako bi vsak dan delali po »šestnajst ur kot ti — drže se svojih osmih ur. Ti pa pustiš, da te preganjajo po šestnajst ur na dan. Zelo velik dar imam namreč za opazovanje in oči, kot je je rekla I »redu t oj niča v zavodu, ki vidijo skozi dev»l želenih vrat. Odkar sem zofiet prišla zavoda, sem marsikaj premišljevala. Mnrgo s«tvari sem opazila. Stara Jera, ki že mnogo let ob sredah in sobotah prihaja v hišo snažit, mi je nekoč reikla: "Da, gospodična Hana dela za »Ive dekli; vse ji sre tako »litro !'/>|ktnj rok in vse lepo napravi." Tn ima prav, vse ti gre hitro izjH*1 rok, pa če hitrejšo delaš, bolj te naganjajo. Tn nifcdo se ti ne zahvali, da se toliko mučiš, ravno nasprotno, še od tebe zahtevajo hvaležonsti.'*
Kot ponos nekaj leži na ITaniwm obrazu.
"Tudi ni treba, da bi se mi kdo zahvaljeval, s svojim delom si hočem samo prislužrt i pravico, da smem živeti na Altwiew, si služim kruli in imam streho nad svojo glavo. Kruha ne maram iz milosti in nikonmr nočem biti ničesar dolžna."
To .fi pride z zadržanim razburjenjem iskozi ustnice in njene, drugače tako mirne oči, ji žare ponosno in ognjevito. Z velikim občudovanjem jo Lizika gleda. Ta trenutek izgleda Hana popolnoma drugačna, kot navadno, tako premišljena, tako ponosna. Lizika ji stisne roko.
"Sedaj te razumem, Hana; hočeš, da da ješ, ne pa. da sprejema*. Tn vem, koliko velikosti je treba k temu. da vse težave vzameš na sel>e brez mrmranja, da piistiš, da to tako zmerjajo."
Hanin ponos pa zo|*t izgine, kot nekaj, kar se ne upa pogosto na svetilo.
"»Ne govori tako. Lizika, ko bi te tvoja mati slišala!"
"Pomiri se, ne l>o slišala, četudi bi ji rada pogosto pove-ciala. Ostane med nama, samo vedeti moraš, da imam odprte *hm za vse, kar se godi r>a AlhvSese; Da bi mater s takimi besedami razžalila - ne - za to niman poguma, toliko junaštva nima niti oče. Toda, ker vem, da so pnoti tebi trdi in Kršeni, bom Okušala nekoliko popraviti. Že danes imaš v meni dobro prijateljico in pomagala ti bom. kakor in kjerkoli bom mogfla."
Zopet se Hani porose oči.
"Draga, dolbra Lizika, ko bi ti le mogla povedati, kako sem ti hvaležna za tvoje prijaeno razumevanje. Sedaj imam zopet človeka, ki je prijazen in dober z menoj. Po smrti ManvH' Morami sem bila tako ^tošeona v svojem <rcu»"
Lizika nekoliko zaihti, da prikrije «vojo ginjenost; nc kaze se rada mcluke in je svoje dobro srce vedno zakrivala za zaveso. Z nekako osornim in zadržanim glasom in gledajoč v Hano, pravi:
"Ali si imela Hansa Morami zelo, zelo rada!"
"O, ne dovolj rada, še daleč ne dovolj rada, Lizika. Saj ga nisem ljubila, kot mora žena ljnibiti svojega moža."
"In si vendar postala njegova žena?" vpra&i Lizika presenečena.
"Ker me je ljubil, ker je bil dober za mene in me je hotel rešiti. Včasih sem še komaj mogla prenašati — toda ne — o tem ne smem govoriti, kar me je na Altwiese tako poniževalo, da sem vroče hrepenela po svobodi in sem hotela ž njim pobegniti."
Lizika obstane in se je oklene okoli vratu.
"O, prav nič ti mi ni treba več pripovedovati; sedaj vem vfee prav natančno. Na tvojem mestu bi tudi jaz pobegnila od luše m že nmogo prej. Sedaj pa so te mp^t trdno privezali, uboga Hana. Vidiš, sedaj šele razumem, da si postala Moranova žena, ker vendar, kot mi je povedala Dita, na sebi ni imel ničesar privlačnega."
"Bil je nepopisno dober, Lizika, nmogo predober. Tn edim človek, 'ki me je. ljubil. Četudi ga nisem ljubila, četudi niti enkrat nisem mogla odločiti, <k bi ga poljubila, vendar vem, da le -1», najbojši, naj pomenitejši in najveikodtfš-nejsi človek."
. Z velikimi očmi jo Lizika pogleda, ko greste ,h> lepi gozd-iki cesti.
|| Al i ga nisi nikdar poljubila, Hana?"
"<Ne, in niti enkrat ni poljuba od mene zahteval, četudi •me le neizmerno jiibi."
''Potem pa še nisi popolnoma postala njegova žena."
Hana gleda žalostno pred se.
"Ne, Lizika, talko malo sem* se mu zahvalila za njegovo ljubezen in zvestobo, da me pogosto muči ntoično očitanje -ostala sem mu mnogo dolžna!"
Molče greste dalje, zatopljene v misli in v tem molku si seboj boj preraščate k srcu kot bi si izmenjal mnogo
BOŽIČNI IZLETI pod Osebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO
OIiPU'TJA IZ XEW YOKKA:
BERENGARIA 25. nov. . QUEEN MARY 2. dec. AQUITANIA 8. dec. . QUEEN MART 15. dec.
7m vssi navodila so <>liriiit<- na :
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street
New York
Cunard White Star
>r
Življenje japonskega cesarja
Ja,>oiiski vojaki prelivajo naj <Wjova poslopja, raztre-Kitajskem kri ter žrtvujejo živ- sena po vsej državi,'in njih in-ijenje za cast m slavo domovi- ventar.se ceni na 4IM) milijonov ne in eesar*kega doma. Izza Teoretično je Japonska miika-sten oesart&e palače Chylode dma last. Ldrko pa rečemo, pa ne pride nobena b<-seda, da da mu prupada tudi praktično.
bi povedala svetu, kaj misli japonski eetsar o kitajsko-jajHui-sknn konfliktu in kaj pmvi na reakcijo svetovnega javnega mnenja na nov krvavi vihar na Daljnem vzhodu.4VSin Solnca" molči in nihče ne ve, ali molči zato, ker o stvari ni poučen, ali pa zato, ker je tudi sam spreten diplomat.
Cesar Hirohito vstaja ob (i. zjutraj. Za zajtrk ima jajce s slanino, kašo in pomarančni sok. Po zajtrku čita novi ne, potem gre pa na izprehod na vit. Po iapnfliodu začne ob 10 delati. Ob 11 pokliče svoje zaupnike, da ga informirajo o važnih državnih poslih. (Vsar-
sa.l .1«' njej neomejen vladar. Nikjer na svetu ni vladarjeva oseba tako v časteh, kakor na Japonskem. Tisoči čakajo nanj kadar se pelje kam :n tisoči pokleknejo, ko se jim bliža. Nihče si pa ne upa pogledati ga, ko ise pt-lje mimo. In še več. po vsej poti nihče ne sme stati višje kakor jo mikadova oseba in tudi neben viden človečki obraz ne sme hiti višje. Nihče torej ne sme dtati na balkonih ali na strehah.
Krovci in aitlarji morajo pre. nehati z delom, če se pelje mimo cesar. \'si morajo takoj na tla. Trndi na stopnieali ali na hod-jevo zanimanje je osredotočeno i I14rkih 1,iAall|.indje ne smejo na zgodovino, zunanje zfideve ^ , "|)(,1'r Iuimo <,t,sar-in sociologijo, zlasti pa na bin- *	stavkujoči,'
■na dimnik m vznak protesta je/''
Kuharske Knjige...
Slovenske žene mi splošno znane kot dobre ku-liariee. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska ikuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseh narodnosti, katere >o sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kai; sne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ;di dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigami "Glas Naroda'' imamo sledeče kuharske knjigo, ki 'bi Vas morda zanimale:
ljudska kuharica
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
kuharica
Olio navodil, *255 strani, broširana SI .25. . . vezana $1.50
spretna kuharica
Vezana 248 strani. Cena SI.
slovenska kuharica
Naj]>opolnejSa izdaja— 72K strani.
Cena $6.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
2.	novembra:
Kuropa v Bremen
3.	novembra:
Queen Jlarjr v Clierl»»urg
0.	novembra: I*afajrette v Havre Itoma v (Jenoa
10.	novembra: Normamlie v Havre Aquitnnia v Cherbourg Saturnia v Trxt
12.	novembra: Uremeu t Bremen
13.	novembra: Kex v Genoa
17. novembra: Queen Mary v Cherbourg
liO. novembra: Champlain v Havre Conte ili Mavi«a v Genoa
-4. novembra:
Normaudie ? Havre B^rvnsarla v Cberlwiirg
LM. novembra: Kuropa v Bremen
27.	novembra: Vuh-ania v Trst
1.	<le<*embra:
Queen Alary r Cherbourg
4.	<h-<-embra: Ijjfajelte v Havre H«*x v < Jenoa
8. decembra: Normamlie v Havre Aquitania v Cherlxturg
11.	decembra: Iloma v Genoa
15. deeembra: Queen Mary r Cherbourg Kuropa v Bremen Conte di Snvoia v Genoa
22. decembra: Afjuitanla v Cherbourg
2H. decembra: A(|Uitania v Cherbourg
2T1. <b"-enibra: Saturnia v Trst
28.	decembra: Normnndie v Havre
dom. ki mu <-esar poirlavar, j<» nainm" l»o<rat<'jši o<l Morga-
novega ali Rot,<ohildovejra. Mi- uradnikov.
z njim }>a tudi šef mestne u-pravo in -mnogo drugih visokih
kadovi (isebni dohodki so največji na svetu, če teira. kar do-'-i od di-žave, niti n<- računamo. Oesar ima oirromna zemljišča obsegujoča več milijonov hektarov. Samo vrednost zemljišč ^e coni na eno milijardo dolarjev/ Pa tudi v vsakem večjem TJodjetiu in tra^v^ki družbi je "Sin Kol ne:-?" bolj ali manj uHelczen. On je delničar velikih bank. prometnih dnižb in hotelov. Samo v razna podjetja investirano cesarjevo premoženje znaša okrog milijarde lolarjev.
Se en primer. Neki vojak si je razparal trebuh, ker je bil izgubil bajonet ki je, kakor vsa vojna oprema, cesarjeva last. Življenje si je končal tnwli sprevodnik cesarjevega vlaka, ker se je bil odhod vlaka zakasnil za dve minuti. Prostovoljno je šel v smrt šofer, ki je vozil cesarja v avtomobilu, kateremu
ogijo. Njegov najljubši ^rtJ"'1 "rinn"K 1,1 1»»»*^«	Z.VC,ikimiI !Vkami: Je ^ Y tem> ^ bil Hirohito,
ret je fotografija, na kat-ri vi-' "" n',MM- ,1, kl,*r »»i',-t-	81 kntl7'iratl naravoslovja in po tra-dimo japonsk<-a c^arja-v ev!"1":?'1- Za,,,^-''valt» je J>a 1,1 ' lopski obh'ki, HMlrče-a za 1,i'znr»,»-P«djal mimo ce-
• alno np7.o nad mikroskopom,	,lo!i'
(	l,a	.?e neki japonski po-
( cm r Hirohito .i.- star zdaj ttMicijski komisar končal življe-let. Vsak <lan dela po več ur. j nje, ke je bil zapeljal cesarjevo Njogova skrb niso samo ofici-1 povorko pomotoma v druiro u-elni državni podi, ti niveč tndiilico. kakor bi jo bil moral vojHvo čisto zasebnih trgov-1 Pmlscnlniik vlade se je opravi-ski'h poslov. Japonski cesarski čil, notranji minister je odstopil
niti cesarja, niti njegovega do- diciji japonski bog, postavljen ma. Nekoč, ko še niso bili za- na čelo države v času, ki je za pleteni v vojno, so zagrozili Ja- to silno neugoden, ponci z bombardiranem uredništva nekega v Peking izhajajočega kitajskega lista, ker je poročal o cesarjevi bolezni. Tnl vendar je stari cesar kmalu nato podlegel čladkomi bolezni.
Z vsem tem je omejena tudi cesarjeva osebna prostost in vse življenje na njegovem dvoru. ("'o ima cesar vročico, mu sme njegov osebni zdravnik po-tipati žilo samo v svilenih rokavicah. Ofisar živi v svoji pa
TRI DNI V ZAJČJI JAMI.
Nek i (»aiu/bert iz Foulavron-nesa v bližini Bordeauxa, je odšel zajce lovit, in je enega tudi ustrelil. Zad«lta žival se je m<x-gla zateči v notranjost svojega bivališča. Gauliert .jo je hotel na vsak način dobiti, pa mu je spodrsnilo in je padel z glavo navzdol v zajčjo jamo. Pri tem se je poškodoval na rokah, taiko da so bili zaman vsi njegovi po-
lači mirno in varno. Samo en-Ukusi, da bi splezal iz jame. Pri krat, dve loti predno je zasedel tem je visel z glavo na zajčjem
prestol, je bil poskušen nanj atentat. To je bil j«i tako strašen zločin za Japonce da si nihče ne upa govoriti o njem.
ie med vožnjo počila pnevmati- i Atentatorjev oče, narodni po-.	slanec. .ie tatkoj odložil s\-oj
Tudi cesarjevo ime je sveto, mamlat in se s svojo družino Rodko ga Japonec izgovori in preselil v izgnanstvo na Javo. zelo redlko se pojavi v novinah. Odsttopila je j>a takoj tudi vla-V takem primeru mora biti vse da. N» kaj življenjske tragedi-
nou>a izčrpan in smrad razpadajočega se zajčjega trupla ga je bil omamil. Spraviti so ga morali v bolnišnico, kjer upajo, da bo kmalu spet zdrav.
Z
EMLJEVIDI
truplu.
Tri dni je prebil v tem strašnem položaju, preti en so ga rešili. Dva orožnika sta našla! namreč njegovo kolo ob poti in sta prišla po negovih sledovih do jame, kjer sta opar/Ia njegovo puško in noge, ki so molele h zemlje. Ko sta moža potegnila na dan, jo bil popol-
r *
PRIJATELJSTVO j MED FRANCIJO IN ZDRUŽENIMI t>R2AVAMI
s o bliži-
N e d a-v n o odkrili na griču v ni Vei^aillesa spomenik generalu Pei-shingu, vrhovnemu poveljniku a-merrške annaxle v Franciji za časQ s\-eto\"ne vojne. Desno na sliki je Pershiugov fejiome.nik, levo pa spomenik Lafayette, ki ga je pml 40 leti Amerika podarila Franciji. Odkritja se je (udeležilo tudi število ameriških ranov.
/
veliko vete-
stenski zemljevidi jugoslavije
Na močnem papirja ■ platnenimi pregibi ............7.60
p0krajn1 ročni zemljevidi:
Jugoslavija-30
Drairiu Bannin...........JO
canada
združenih držav
VELIKI MALI
.40
.40
..16
nova evropa
M
zemljevidi posameznih držav:
TeoneOTM, Ofcl Montana, Miiaippi. Wuhioc* (M, WjrOBinc ............-28
iniiMli. PennajIranU. Mlnne-Mta, Michigan, Win win, Wert Virgin^. Ofal«, New Yark. Virginia .............40
Mar**!lom je prIMHl
ti t gatovini, Maney Or4er all pdttne znanke p« 1 ali S enta. (V poAlJet« golorlna, raji«
KNJIGARNA ^CLAS NARODA"
21? W. 18 Stmt New York, N. T.