Dopisi. Iz Celja. (N o v o d r u S t v o.) Kakor }e že vsem cenj. bralcem «Slov. Gospodarja* znano, ustanovilo se je v Celju novo «Delavsko podporno društvo.» Namen novega društva }e vzvišen. Naše društvo bo prirejalo po celem slov. Štajarju shode, na katerih se bode razmotrivalo socijalno vprašanje s krščanskega stališča. Skrbelo se bo za to, da se povsod, kjer je le količkaj kaka potreba, ustanovijo podružnice, tako da se zdravo soeijalno gibanje zanese med ves narod. Društvo je namreč tako osnovano, da se lahko povsod ustanovi podružnica, kjer se le 10 udov javi. Društvo bo tudi v slučaju nezgod podpore delilo in to za borih 10 kr., katere vsak redni ud na mesec društvu plačuje. Ti dospevki so res tako mali, da bi s temi ne mogli dolgo računati, pa ker upamo, da bode pristopilo k društvu veliko število podpornih udov, se ne bojimo, da bi društvo ne moglo zadostovati svoji nalogi. Vsi rodoljubi in rodoljubkinje ste torej lepo prošeni, da po možnosti podpirate to prekoristno društvo. Naše društvo bo nabrani denar obračalo v dobre namene in ne bo delalo, kakor sociji, kateri krvavo zaslužene delavske krajcarje prikladajo židovskim kapitalistom in njih vodjem a la Adler, Ellenbogen e tutti quanti. Ako bi bili socijalistični delavci tiste krajcarje, katere so deloma krščenim, deloma nekrščenim judom zdajali, skupaj nabirali, bi imeli danes že takšen fond, katerega obresti bi tisoče invalidov lahko preživele. Ker pa tega niso storili, nimajo zdaj od tistega denarja nič druzega kot nezadovoljnost, razburjenost in pohujšanje. Da krSčanski delavci popravimo, kar je zamujenega in kar se še da popraviti, zato pa pristopite, dragi rojaki, v obilnem številu k društvu kot podporni ali ustanovni člani. Snujte tudi podružnice po celi deželi. Cim hitreje se bomo družili, tem preje bomo preprečili delovanje naših nasprotnikov. Kjer si želijo rodoljubi osnovati podružnico, naj se blagovolijo za natančneja pojasnila obrniti na «Delavsko podporno druStvo v Celju, Gosposke ulice, št. 13.» Od tam se bodo dajala radovoljno vsa natančneja obvestila, kako se naj snujejo podružnice. Toraj na veselo svidenje pri kaki podružnici! Krščanski socijalist. Iz Jarenine. (Novo d r u š t v o.) Nek slovenski list opisuje v uvodnera članku «Meja se pogreza* žalostno stanje našega naroda tu ob meji med Mariborom in Muro in predlaga, naj se ustanovi v Mariboru osrednje politično društvo s podružnicami po župnijah. Tudi mi si želimo osrednjega političnega društva za celi politični okraj Maribor in bi tako društvo že moralo davno živeti, pa z nasvetovanimi podružnicami ni nič, ker snovanje takih nasprotuje § 33 društvenih postav. To bi člankar pač moral vsaj vedeti. — Priznati raoramo z žalostjo, da smo obmejni branitelji Slovenstva bili doslej od mariborskih rodoljubov le slabo podpirani v našem narodnem boju. Le redko so zahajali med nas ter budili naše ljudstvo! Seveda je tudi res, da mariborski Slovenci nimajo med nami posestev in vsled tega tudi volilnih glasov ne kakor Nemci. To je za nas velika nesreča, kajti naši nasprotniki imajo ravno na mariborskih posestnikih največjo zaslombo. Šentiljska župnija je skoraj vsa v nasprotnih rokah, v naSi župniji je prisla 5. maja Pesnica v njih oblast, kar pa je od nas dalje proti zahodu, pa je tako že dolgo vse v rokah na§ih največjih nasprotnikov. Pri volitvah na Pesnici srao Slovenci storili svojo dolžnost — nismo spali — in so si posebno ranogo prizadevali naši vrli možje Weingerl, Šmirmaul, Zupanič in Sekol, toda zmagali so nasprotniki, pa le vsled lažij in pritiska. Da je nezavednost na eni strani, na drugi pa odvisnost v denarnem oziru od nasprotnikov, posebno od Flucherjeve »VorschussCasse» na Ravnici, gnala nekatere v nasprotnikov tabor, srao z žalostjo opazili in prav tu spoznali potrebo političnega društva. In res se že snuje kat. politično in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini, čegar delokrog bo obsegal vse obmejne župnije političnega okraja mariborskega. Ker v Mariboru nihče nič ne začne v tem oziru, potreba pa je že skrajna, smo tu za mejo začeli mi. Društvo bo pospeševalo politični in gospodarski napredek, branilo in varovalo, kar še je naše, in skušalo izgubljene postojanke nazaj pridobiti, bo torej velikega pomena za mejo. Zato se nam čudno dozdeva, kako more člankar nekega slovenskega lista, mesto da bi z veseljem pozdravil ta pojav, primerjati društvo z možnarji, nastavljenimi ,,po toči;" vidi se, da tukajšnjih krajevnih razmer prav nič ne pozna. Mi pa upamo, da bo društvo, čegar pravila so se pred kratkim vladi v potrjenje odposlala, začelo v nedavnem času res podobno možnarjem krepko streljati zoper liberalne nemškutarske megle, da zabrani, da ne bo toča nemškutarstva in brezverstva pobila naših lepih obmejnih slovenskih krajev, kateri so še v naših rokah. Iz Kozjega. (Neznosne razmere.) Nekje na spodnjem Štajarju leži prijazen trg. V tem prijaznem trgu prebiva nepriiazen grajščinski oskrbnik. 0 tem neprijaznem oskrbniku bomo peli danes kratko pesem. Ta grajščinski oskrbnik, katerega imamo v mislih, vzbuja dan za dnevom s svojim vedenjem silno nevoljo ne samo med priprostim narodom, temveč tudi med tržani oboje narodnosti. V svoji veliki zagrizenosti tepta v blato vse, kar je slovenskega in cerkvenega ter hujska ljudl proti cerkvi in Sloveneem. Akoravno je grajščina dolžna cerkvi pripomagati, vendar ne da oskrbnik ne vinarja, ne kamna. Ko ga pretekle dni poprosi cerkveni ključar kamenja za cerkveno škarpo, zaklel se je ošabnež, da niti enega karaena ne da. Vsled tega se je vnela silna nevolja v srcu slehernega poštenega človeka. Ne pogleda ga nikdo več ne Nemec, ne Slovenec, izvzemši njegovi dolžniki, ki trepetajo pred mogočnim tujcem. Ne malo nevolje je vzbudil oskrbnik tudi pri obrtnikih, ker si je zopet sezidal — hišo, katera mu bo služila za gostilniško in mesarsko obrt. Človek, ki ima itak že vse žepe napolnjene s slovenskim denarjem, hoče s tem novim podietjem spraviti naše obrtnike ob zadnji zaslužek. Seve, ako bi bilo naSe Ijudstvo tako zavedno, da bi pri takera človeku ničesar ne hotelo kupovati, bilo bi dobro. Pa kaj, da smo Slovenci v tem pogledu daleč, daleč zadaj! Najhujše pa je §e to, ker se je omenjeni tujec med Slovenci do cela vgnezdil nakupivši si med nami posestva. Te sitne pijavke se ne bomo nikdar otresli. 0 kakem zagrizenem davkarju ali kakem privatnem uradniku nas vedno navdaja upanje, da ga veter gotovo enkrat zanese drugam, o tem pa nimamo nobene nade, ker ima med nami svoje hiše in svojo zemljo. Zalostna nam majka! Iz slovengraškega okraja. (Šola v Golavabuki.) Višja oblast hoče po vsej sili staviti podružno šolo v Golavabuki na Pohorju. «Slov. Gospodar* je že povedal, da komisija strokovnjakov ni našla pripravnega prostora za šolo. Krajni šolski svet v v Smartnu in občinski zastop Golavabuka sta se v dveh sejah izrekla zoper novo Solo iz sledečih uzrokov: 1. Občina Golavabuka plaCuje že »klošter* v Šmartnu, namreč šolo, ima torej pravico do nje; ko bi se tudi nova podružna Sola po silem postavila, bi stariši svoje otroke mirao nove šole v Šmartin pošiljali, kakor jih sedaj poSiljajo. 2. Na štirirazrednici v Šmartnu so boljSe učiteljske moči, se torej otroci več naučijo, v take gore bi težko dobili kakšnega izvrstnega učitelja. 3. Hoja je silno težavna; po zimi ve- liki sneg, velike zameti in plazovi, po stezah led, da odrasli komaj hodijo, obisk Sole bil bi nemogoč. 4. Občina Golavabuka je silno uboga, iraa nad 1000 gld. dolga, občinske doklade so že do zdaj visoke, gozdje posekani, šola bi stala več tisočakov, in bi nekatere posestnike na nič spravila. 5. V okolici, ki bi bila všolana v novo šolo, je samo 33 otrok, postava jih pa zahteva vsaj 40. — Torej občina se brani, krajni šolski svet se ustavlja, prostora ni, vode ni, lesa ni, denarja ni, o t r o k ni, a višja oblast hoče po vsej sili osrečiti Pohorje z novo šolo. Reč je že smešna postala. Zdaj bo menda mir. Iz Vojnika. (Cudno spanje) spi tukaj neko dete, ki je bilo rojeno 1. 1895 v Škofjivasi! Dve leti je res dobro rastlo in postalo že precej močno; sedaj pa skoro poldrugo leto spi, da se prav nič ne vzbudi. Ljudje se zelo zanimajo zanj. Sarao njegova mati se bolj plaho ozira na svojega spavajočega otroka. Morda jo je oplašilo prerokovanje nekega tržana (Slovenca), ki ga je spregovoril pri rojstvu tega deteta, rekoč: Dete se je rodilo, pa bo zopet zaspalo. Nikdar! To se ne sme zgoditi in uresničiti! Posebno pa tukaj pri nas ne! Dete, o katerem govorira, je prva kmečka ženska Cirilova podružnica na Štajarskem, ustanovljena za Škofjovas in okolico in za vsako ženo, ki se čuti hčerko majke Slovenije. Toraj na noge, vrle narodnakinje, ker mi že zelo težko pričakujemo trenutka, da bi bili povabljeni v VaSe društvo. Saj tudi ni čuda, ker smo že res imeli vesele in poštene ure v Vaši druščini. In mislim, da bi bilo najboljše, ako bi si kje v Arelinu izbrale prostor za Vašo veselico, ker tam še nismo bili in ravno tje nas pa zlo veseli. Še enkrat Vas opozarjam, narodnjakinje, postavite se na noge in pokažite, da tudi ženska gori za majko Slovenijo. Zavedne Slovenke naj živijo! Iz Celja. (Nemški kulturni nap r e d e k.) Celi čas pripravljali so se že naši Nemci na vreden sprejem kolesarskih heilobratcev iz Gradca, katerih prihod je bil napovedan na binkoštno nedeljo. Že v soboto dopoldan videl si pristne nemške Celjane težko s plavicami obložene okoli letati, katere so si tudi tu pa tam po bratovsko delili. Pa kazalo je vse, da ne bo lepega vremena. Ti smola ti, kaj bo storiti! Ako bo deževalo, bo ves »hetz« pri kraju, ker prvič ne bo mogoče toliko frankfurtaric razobesiti, kakor bi si jih želeli, in potem pa tudi mnogovrstno heilanje se ne bo tako krepko razlegalo. Glejte, pa kaj pride tem bistrim glavara na pamet! Ker se je vreme tako čmerno držalo, sklenejo si lepo vrerae uprav priboriti. Jeli so streljati s topiči, da bi tako hudomušne oblake prepodili. A ta poskus se jim je popolnomaizjalovil; vkljub temu jelo je deževati in deževalo je do pondeljka. Med dežjem vsprejeli so vremenske trpine iz Gradca in z nekaterimi vozovi spravili jih pod varno streho. S tem činom nas torej niso preverili svojega kulturnega napredka. — Bolj srečni bili so pa po noči, ko so z združenimi moSmi kazali vso svojo čudovito vstrajnost pri razgrajanju in »nemškem tulenju«. Bili so bržkone celo noč »wacker auf bei der Arbeit«, kajti še vjutro vlačile so se pijane barabe po raestu in s krohotom okoli cerkve motile službo božjo. Take so torej razmere, kadar pride par »olikanih« Gradčanov obiskat nekaj celjskih posili Nemcev. Sicer so nam ti graški kulturonosci znani že iz raznih časnikov, a reči moramo, da so prekosili vsa naša domnevanja. Bog nas varuj take nemške kulture! Iz Slovengradca. (Napredek v vsakem oziru.) Najnovejša pridobitev je novorojeno socijaldemokratično delavsko druStvo. Napovedano je bilo zborovanje pri Lobeji; delavcev, mojstrov, pomočnikov je prišlo kakih 50, naši vrli kmetje niso Sli na limanice. Z Gradca je prišel nek Doppler, prerokovat zlate čase. Govor je bil prav nedolžen, kakor bi socijaldemokrati bili res pravi angelji miru in sreče. Tožil je o žalostnem stanju delavcev; delavec porabi, če borno živi, z družino 1 gld. 80 kr., in to bo moral dobiti; (kako pa bo kmet shajal, če bo delavcu plačal 1 gld. 80 kr. na dan, tega pa ni razložil). Zahteval je direktne volitve, odpravifi se morajo volilne skupščine velikih posestnikov in obrtnih kamor, da bo več demokratičnih poslancev prišlo v državni zbor; (da so pa mokraški poslanci v državnera zboru pomagali judom in liberalcera. ki so večinoma zakrivili sedanjo bedo, da so le ropotali in kričali, glasovali pa zoper . vsak koristen predlog boljših poslancev, to je pa modro zamolčal). Delati se sme le osem ur na dan. Omika se mora vsestranski širiti, (kako pa mokrači svojo omiko kažejo z ropotanjem in vreščanjem, s puntom in pobijanjem oken, z lažjo in hujskanjem zoper vero in deželsko gosposko, to je pa pozabil). Knez Švarcenberk iraa na leto en miljon dohodkov, to je krivica, to se mora razdeliti; ravno tako se mora zgoditi z grozno bogatijo samostanov, (židje so mu seveda prerevni, jud Rotšild ima samo 200 miljonov gld. dohodkov na leto, pa tega ni povedal naš govornik). Zenske in otroci v tovarnah ne smejo delati, ker razpada družina in se zanemarja odgoja otrok; (da pa hočejo demokrati odpraviti zakon in ž njim družino, da bi se ljudje križem družili kakor živiniea, ki nima zakonske zveze, da se naj po njihovih naukih otroci starišem vzemeio m v javne odgojevalnice stlačijo daleč od starišev, to bo menda prihodnjekrat razodel). Hvalil je grozni punt na Italijanskem, pohvalil tudi slovengraške delavce, da so 1. majnika po mestu vreščali in rudečo cunjo na kolu nosili; vladni komisarji pri njihovih shodih jim niso po volji, ker ne pustijo govoriti vsega, kar bi kdo hotel; vojaštvo naj se odpravi, je inenil, (seveda da bi potem ložje rogovilili). Pravil je nadalje, da demokrati ne delajo razločka med narodnostmi, Nemec in Slovenec imata enako pravico; (seveda bi jo naj imela; da pa so pri volitvah mokrači povsod rovali z nemčuri in judi zoper lastne rodne brate, to je zatajil). V šolo je hodil le 4 leta v trirazrednico; (se je poznalo iz govora). Tirjal je prosti tisek in prosto govorjenje. Dražil je delavce zoper mojstre in posestnike, ker so preslabo plačani, in hujskal posestnike in mojstre, ker ne morejo več shajati pri takih plačilih. Jako ljubeznivo je govoril z g. učitelji, kako se jim slabo godi, (seveda bi jih rad pridobil za svoje namene, samo nobenega zraven ni bilo; sploh pa so slovenski učitelji večinoma možje, ki se ne bi dali od mokračev zlorabiti in za nos voditi). Nazadnje je priporočal demokraško delavsko društvo; treba bo le plačevati in brati, modrost mokraSkih govornikov posluSati in jo premišljevati; glavna reč bo seveda plačevanje; mokraški hujskači si bodo pri tem služili lep deiur, kakor je znano, ti delavec pa le plačuj. Končal je s tem, da jedina rešitev je v socijalni demokraciji (namreč če še kaj imaš, se boš Se tistega lahko iznebil). Par pristašev mu je klicalo »wacker«, »heilo« ni bilo nič slišati. — Govor je bil poln zavijanja, s pravim obrazom si ti strijci niso upali pokazati se. —