2 OKTOBER # IT. 10 (Nadalj. s 1. str.) spodarske reforme bodo imela na¬ ša kmečka gospodarstva znatno večje dohodke, računano po neka¬ terih elementih celo večja kot družbena gospodarstva. Ob dogajanju na terenu mora¬ mo opozoriti na nekatera mišlje¬ nja, ki so zakoreninjena v nas sa¬ mih. Predvsem je to pomanjkanje nekega jasnega in točno določe¬ nega koncepta nadaljnjega razvo¬ ja, vsaj tri do petletnega, kar ve¬ lja tako za našo kmetijsko zadru¬ go kot za celotno občino. Doslej smo se v teh mišljenjih bolj lovili, razhajali in si nasprotovali, včasih bolj iz osebnega principa ali so¬ cialne privrženosti kot iz spozna¬ vanja in verovanja v neka trdna stališča. Priznati je treba, da si ni¬ smo bili na jasnem predvsem o najbolj občutljivih vprašanjih, kot npr. o vprašanju privatne kmetij¬ ske proizvodnje, arondacij, o izva¬ janju določb o agrarnem minimu¬ mu in podobno. Seveda je bila to delno posledica upravnega in ad¬ ministrativnega načrtovanja kme- tiske politike »od zgoraj«. V tem smislu moramo razbiti mišljenja in bojazni, ki so v Ilir¬ ski Bistrici dokaj močna, da se bo zasebni kmet ob strokovni in ma¬ terialni pomoči ter ob nakupu mehanizacije kapitaliziral in bo obogaten izkoriščal druge. Zaradi takih mišljenj gledamo skoro kot sovražnika socializma vsakega kme¬ ta, ki ga srečamo s kosilnico, po¬ zabljamo pa na številne obrtnike, ki jim dovoljujemo, da imajo v la¬ sti proizvajalna sredstva v večmi¬ lijonski vrednosti. Če zahtevamo od zasebnega kmeta, da s pomočjo zadruge s krediti, z nakupom stro¬ jev in opreme sprošča svojo ini¬ ciativo in daje na tržišče več in boljše proizvode, potem smo mu dolžni pomagati. Odvrzimo nepo¬ trebne bojazni, da bo kmet s ko¬ silnico ali drugim orodjem že ka¬ pitalist, ker dobro vemo, da to ne bo! Drugod se v ta namen poslužu¬ jejo drugih poti: širijo in jačajo hranilno-kreditne službe pri za¬ drugah in s tem dobivajo na raz¬ polago sredstva za kreditiranje, mo¬ bilizirajo organe SZDL in ZB, da po svoji liniji sodelujejo pri posre¬ dovanju kreditov z izboljšavo kme¬ tijske proizvodnje iz fondov, ki so za to pri republiki. Po drugih pod¬ ročjih dobivajo kmečka gospodar¬ stva v ta namen in po tej poti mi¬ lijonska posojila. Nujno je, da tu¬ di naši organi SZDL in ZB ube¬ rejo to metodo dela in da z ob¬ stoječimi možnostmi seznanijo kmetovalce na letnih konferencah. Računamo, da je v naši občini šc okoli 35 odstotkov kmečkega pre¬ bivalstva. Ker poznamo razvoj na¬ ših industrijskih obratov in njiho¬ ve razvojne možnosti, lahko re¬ čemo, da tako kot doslej tudi v bodoče ne bo občutnega prelivanja delovne sile iz kmetijstva v indu¬ strijo ali pa iz industrije na vas, temveč bo naravni prirastek naših vasi ostajal na svojih kmetijah. To ne pomeni, da bo prišlo do večje diferenciacije med industrijskim in kmečkim prebivalstvom, oziroma da bodo tudi nadarjeni kmečki otroci ostajali doma, ker bi jim bi¬ la tako vrata v višje in visoke šo¬ le zaprta. Toda opozarjati na to ne¬ varnost razlikovanja med eno in drugo mladino ne bo odveč, saj vemo, da se je razvoj zadnja leta zasukal ravno v to nezdravo smer, posebno pri štipendiranju. Naravni priliv naših vasi bo po svoje tudi pomenil reševanje sedanjega ne¬ ugodnega stanja, to pa je le pod pogojem, če bomo znali poskrbeti za njegovo kmetijsko izobraževa¬ nje. Ugotavljamo, da so sedanje osemletke usmerjene v svojem po¬ učevanju mladega človeka tako, kot da kmetijstva sploh ni. Po drugi strani pa vemo, da za vzgo¬ jo naprednega kmetovalca osem¬ letka nikakor ni dovolj. To ob¬ čutno razliko med potrebami in možnostmi moramo v okviru obči¬ ne in s pomočjo republiških inve¬ sticij reševati tako, da se bodo: 1. sedanje šole splošnega tipa usmerile v svoji vzgoji, pouku in orientaciji bolj na kmetijstvo in da bodo tak pouk izpopolnjevale v skladu s potrebami io možnostmi; 2. da poskrbimo za dopolnilno izobraževanje mladine v številnih kmetijskih šolah po Sloveniji, za odrasle pa ustanovimo kmetijsko večerno šolo pri Delavski univerzi, v skladu z možnostmi pa pošilja¬ mo v šole in na tečaje tudi na¬ predne kmečke fante, ki bodo po¬ tem ostali doma; 3. da strokovni kmetijski kadri, ,r i delajo v zadrugi, uvedejo v svo¬ jo delovno prakso in v svoje vsa¬ kodnevne naloge seznanjanje kmeč¬ kega prebivalstva z vsemi zahte¬ vami in dosežki sodobne kmetijske tehnologije, bodisi v okviru večer¬ nih sestankov, predavanj, seminar¬ jev ali podobno. Ob takem načinu dela lahko ra¬ čunamo, da se bo zvišal ne samo delovni potencial naših vasi, am¬ pak tudi njegova strokovna moč. To bo skupaj z boljšo opremlje¬ nostjo lahko zadostilo razvoju, po¬ trebam in našim pridelovalnim prirodnim kapacitetam. Pri reševanju sedanjega statič¬ nega položaja našega kmetijstva bi morale tudi strokovne službe v okviru občine ne samo kontrolirati izpolnjevanje zakonskih predpisov in določb, marveč tudi spremljati in proučevati gibanje v kmetijstvu, planirati razvoj v skladu z razme¬ rami in možnostmi, analizirati spre¬ membe na vasi in predlagati ustrezne ukrepe občinski skupščini in njenim organom, npr. uvajanje agrotehničnega minimuma, pre¬ ventivne ukrene, davčne olajšave, izboljšanje odkupa in preskrbe in podobno. Povrnimo se k vprašanju na- nrednega sodelovanja med zadru¬ go in zasebnimi kmetovalci! Ve¬ mo, da je bila vsa dosedanja ko¬ operacija z izjemami pri proiz¬ vodnji govejega mesa in perutnine le papirnata, pogodbena. Načelno je bila vedno zasnovana le na tre¬ nutni tržni konjunkturi ali premi¬ ji za določen pridelek. Ker ni bila zasnovana na osnovi nekih stabil¬ nejših gospodarskih in tržnih raz¬ mer in ker je bila tudi takšna, da ni šlo pri njej hkrati tudi za sode¬ lovanje pri vlaganjih — materialu za reprodukcijo — ali kreditiranju, ni mogla biti dolgoročnejša in ob¬ stojna. Poleg tega je imelo to pro¬ izvodno sodelovanje napako, da ni bilo zanesljivo, da tako rekoč ni dajalo takega dohodka obema ko¬ operantoma, ki bi bil že ob skle¬ nitvi pogodbe stimulativen. Izjema je in še ta samo delna, proizvod¬ nja perutnine v režiji perutninar¬ ske farme v Neverkah. Prav goto¬ vo je potrebno takšno dosedanjo prekiniti. Sodobna proizvodna ko¬ operacija zahteva veliko vlaganj obeh strank, ki sodelujeta v proiz¬ vodnji. Ker brez vlaganj ni nobe¬ ne proizvodnje, bomo morali za uspežnost take proizvodnje, ki naj bi bila v prihodnje osnova za po¬ večevanje cenenega tržnega kme¬ tijstva, najpreje poskrbeti za ustrezna materialna sredstva. Teh sedaj KZ še nima. Pričakovati mo¬ ramo, da bo kooperacija tudi vna¬ prej najbolj oprijemljiva in vzpod¬ budna v živinorejski proizvodnji. V ta namen je treba izkoristiti vsa sredstva, ki bodo sproščena s sedaj stimulativno ceno mleka in plemen¬ ske živine, pa tudi tista, ki bodo prišla v zadrugo in na vas s pro¬ dajo letos konjunkturnih poljskih pridelkov. Vsa ta sredstva naj bo¬ do vložena v kmetijsko proizvod¬ njo zato, ker so bila dobljena prav¬ zaprav z vlaganji, ki so obraču¬ nana še po starih cenah, veljavnih še pred reformo in bi bilo naro¬ be, da jih zadruga in zasebna kmečka gospodarstva porabi, to iz¬ ven proizvodnje. Prav gotovo pa tako sproščena sredstva ne bodo zadostovala. Tako stimulativna kot živinorejska proizvodnja bo nadalje v naših pogojih tudi stimulativna proizvodnja vseh vrst krme, na¬ menjena živinoreji, krompirja in sadja. Ta proizvodnja živine, mle¬ ka, krme, krompirja in sadja naj bo temeljngo področje, kjer naj se novi kooperacijski odnosi preizku¬ sijo. Kmetijska zadruga ima tu težko nalogo predvsem zato, ker si mora pri zasebnih proizvajalcih najprej zopet pridobiti veljavo za¬ nesljivega in solidnega partnerja, ki kmeta ne bo opeharjal, ampak si z njim delil vnovčen dobiček v skladu z vloženim delom in ma¬ terialom. Nagrajevanje strokovnih kadrov v zadrugi je zato potrebno vezati ravno na tovrstna dela in ga v veliko večji meri stimulirati na do¬ sežene uspehe in delo kot doslej, vsekakor pa v bolj pravilnem raz¬ merju napram podobnim kadrom v drugih podjetjih naše občine. Predvsem gre pri aktivizaciji tega upravnega in strokovnega kadra v zadrugi za potrebno spontano spo¬ znanje, da zadruga ne more biti več nabavno odkupna postaja s svojimi izpostavami po krajevnih središčih, ampak da mora biti ve¬ liko več — predvsem racionalizator celotne občinske kmetijske proiz¬ vodnje. Težko je rešljivo sedanje stanje sadjarstva. Sadjereja v brkinskih vaseh in deloma v jugozahodnem področju naše občine je v takem stanju, da se pojavljajo mišljenja, da bi bilo bolje, da je ne bi bilo. Realno gledano je naša sadjereja kljub relativno ugodnim podneb¬ nim in pridelovalnim pogojem stalno v zaostajanju in skoro v razpadu. Stanje v zasebnem kme¬ tijstvu je zlasti negativno vplivalo na sadjarstvo zato, ker so vlaga¬ nja v sadno drevje dolgoročna in se prenašajo včasih celo iz poko- lenja v pokolenje. Ker se tako hitro ne povrnejo, si jih je lahko privoščil le tisti, ki mu je dokaj dobro šlo. Oskrba takšnega sadne¬ ga drevja kot raste pri nas na travnikih, pašnikih in gmajnah, zahteva tudi drugačno obdelavo in precej delovne sile, ki je v našem sadnem okolišu ni na razpolago. Slabo zdravstveno stanje dreves so občutno poslabšale tudi letošnje vremenske neprilike. Od kritične¬ ga mnenja o stanju našega sadjar¬ stva nas ne smejo odvrniti seda¬ nje zelo stimulativne cene sadja, ker moramo nasprotno ugotoviti, da zaradi starega neustreznega izbora sadnih sort, pomanjkljivo oskrbo¬ vanih in zapuščenih sadnih dreves, ki so večinoma stara in bolana, na tržišču ne moremo konkurirati pro¬ izvajalcem, ki pridelujejo sadje na urejenih in oskrbovanih plantažah ali celo uvoženemu sadju. Ob vseh nerešenih vprašanjih razvoja kmetijstva v naši občini se za to bolj in bolj postavlja v ospredje tudi vprašanje odnosa znanstveno raziskovalnih ustanov do kmetijske proizvodnje: Agro¬ nomska fakulteta, KIS v Ljubljani, Kmetijskega zavoda v Gorici, ka¬ terih delo je bilo doslej preveč usmerjeno bolj v prenašanje in nekritično prilagajanje tujih znan¬ stvenih dosežkov našim splošnim pogojem, na primer akejia za gradnjo odprtih hlevov, uvajanje raznih novih pasem, ki se niso iz¬ kazale in izdelava neprimernih strojev ter podobno, manj pa v proučevanje naših specifičnih raz¬ mer po posameznih območjih. Tu¬ di konkretne praktične pomoči kmetijskim zadrugam, kombina¬ tom in posestvom je bilo malo. Tako zaprtost v svoje ožje okvire dela, ki ne služi široki praksi, je bilo opaziti tudi pri drugih insti¬ tucijah in v raznih gospodarskih in poslovnih združenjih. Še bolj opazne pomanjkljivosti so pri tistih Členih, ki delajo direktno za kme¬ tijske proizvajalce, na primer pri raznih proizvajalcih kmetijske opreme, pri podjetjih za promet in oskrbo z reprodukcijskim materia¬ lom, krmili, in podobnim. Delo vseh teh faktorjev, ki predstavlja¬ jo tako rekoč kmetijsko strokovno nadgradnjo, bo moralo biti zaradi teh pomankljivosti namenjeno v bodoče predvsem reševanju bolj življenjskih in tekočih vprašanj kmetijske proizvodnje in razvoja kmetijstva. Ravno tako bodo mo¬ rale biti bolj tesno povezane s kmetijskimi proizvajalnimi organi¬ zacijami razne bančne institucije, ki naj bi investirale predvsem v izboljšavo sedanje proizvodnje inv nove donosne obrate. Za nove gradnje bodo morale biti zaintere¬ sirane tudi druge institucije in or- Zlasti moramo lili® o- računati morali potrošniški centri oziroma preskr¬ bovalna in predelovalna podjetja direktno sodelovati s svojimi sred¬ stvi pri gradnji novih živinorej¬ skih obratov, sadnih nasadov, skla¬ dišč, pospeševanju kooperacije in podobno. V našem primeru gre v tem pogledu vsekakor za boljšo povezavo z reškim trgom. jk OKTOBER A ST. 10 Po V. kongresu SZDL Slovenije naj dejavnosti bi predstavljale njene organizacije družbenega ugleda in pripravljenosti najširšo politično tribuno za izmenja- za bodoče aktivno sodelovanje v so¬ vo mnenj in za oblikovanje stališč cialistični zvezi. Pri tem upoštevajo občanov o različnih vprašanjih druž- strukturo prebivalstva glede na mla- benega in političnega življenja, hkrati naj dino in žene ter se zavzemajo za jav¬ no demokratično kadrovanje v vseh stične zveze množična opora samo- družbeno-političnih organizacijah. upravljanja. Zbori članstva, zasedanje krajevnih Razširjene razprave KO SZDL spre¬ jemajo obenem svoje programe dela odborov SZDL in razne razširjene raz- z upoštevanjem načela osebne in ko- prave z družbeno političnimi organi- lektivne odgovornosti. Razprave so zacijami so omogočile, da so se obli- pestre, vsebinsko pa marsikdaj pre¬ kovali, prediskutirali in usmerjali pro- V eč orientirane na ožje probleme. V blemi z raznih področij, pri čemer vseh dosedanjih razpravah so se obli- smo soočili interese posameznikov s kovala stališča o nujnosti aktivizacije imi družbenimi problemi in inte- j n programske usmerjenosti dela kra- resi. V teh oblikah in v raznih me- javnih skupnosti, v katero naj bi se todah dela so se predvsem utrjevala vključili tudi odborniki občinske načela o položaju in vlogi občanov skupščine. v našem družbenem življenju. Analiza negativnih pojavov ii Odprtih je veliko vprašanj komu¬ nalnega značaja, ki izvirajo predvsem hov bo popolnejša ob konfrontiranju iz neurejenega sistema dela in slabe- dejavnosti KO SZDL s splošno dejav- ga programiranja. Moč organizacije se nostjo organizacije. Zato so izvršilni je pokazala pri izvajanju prostovolj- organi na posvetovanju s predsedniki nega dela v raznih oblikah obveznosti KO SZDL izoblikovali sklep, da mora imeti občinska konferenca SZDL de¬ lovni značaj in obravnavati specifična Naštevali pa bi lahko tudi vrsto ne- področja dejavnosti. Zato bo konfe- kritičnih vprašanj, ki se pojavljalo renca potekala skupno z vsemi izvo- zaradi preozkega pojmovanja situacije ljenimi delegati le v plenarnem zase- in marsikje kažejo na premajhno ali danju; tri komisije pa bodo obravna- pa preveliko strpnost pri organizira- občanov; to delo je ovrednotilo vlo¬ žena družbena sredstva po večkrat. vale: nem razreševanju problemov. Tu se 1. oblike posredne in neposredne de- večkrat oblikujejo zelo napredna idej- mokracije, samouprava ter odnos ob- nopolitična stališča, marsikdaj pa za¬ viralna, nekonstruktivna in idejno po¬ pačena, kar vnaša malodušje. V vsem tem kompleksu pozitivnih čan komuna 2. nekatere probleme idejno-politič- nega značaja v razvoju našega gospo¬ darstva s posebnim poudarkom na i n negativnih tendenc čutijo KO SZDL kmetijstvu; potrebo po okrepitvi lastne dejavno- 3. organizacijsko politična vprašanja sti ob utrjevanju osebne in kolektiv- SZDL glede na njeno vlogo v druž- ne odgovornosti izvoljenih članov od beno političnih organizacijah in dru- podružničnih odborov do občinskega štvih. odbora SZDL in njenih organov. Na Delegati, izvoljeni po hačelih jav- drugi strani pa ugotavljajo napredek nega evidentiranja, kandidiranja in iz¬ volitve, se v fazi priprav na konfe- pri razvijanju raznih oblik samouprav¬ ljanja in demokracije. Tako sprošča- renco razporejajo po navedenih gru- jo mišljenja, izščejo vzroke v materi- pah. Razpravljalo na razširjenih zase- alni osnovi in v družbenih odnosih danjih KO SZDL ob sodelovanju z ter razvijajo tak sistem dela, ki naj družbeno-političnimi organizacijami omogoči, da bo nastopil vsak občan terena o izvajanju svojega kot nosilec družbenega in gospodar- svojega dosedanjega programa dela, izbirajo primerne predloge za novo občinsko vodstvo po kriteriju družbenega vpli- skega napredka. Občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica Po pomembnem sestanku predsednikov krajevnih organizacij Socia¬ listične zveze nase občine so si predsedniki ogledali gradnjo spome¬ nika padlim prekomorcem in borcem - domačinom. Na sliki; Sku¬ pina predsednikov KO SZDL si ob vznožju bodočega spomenika ogleduje maketo spomenika. I Vprašanje, kako bomo preskrbeli z dobro pitno vodo naše količino vode naša industrijska stopa vedno bolj v ospredje. Ugotavljamo, da dobre in vsestransko uporabne vode nam nujno industrijskih in nitev čistosti in kvalitete vode. Pravočasno čiščenje drugih odpadnih voda je namreč mnogo laže in tud kot pa poznejše ukrepanje, ko so razmere zaostrene že do skrajnosti. Treba je namreč upoštevati, da se z naraščanjem prebivalstva v me¬ stih in z razvojem industrializacije na eni strani dviga življenjski kvaliteto človeka, na drugi strani pa tak razvoj Kdo naj odgovoren tako gospodarsko škodo IH 1 1 res ne veljajo obstoječi predpisi? Že leta katerim bi temeljni zakon varstvu voda onemogočeno vsako samovoljno nekontro¬ lirano poseganje v tako občutljivo področje kot je gospodarjenje z vodami in borba za ohranitev čistosti voda. Navedeni zakon je zato izrecno prepovedal odlagati, odplako¬ vati ali na kak drug način odvajati površinske podzemne vode kakršenkoli odpadni material, bodisi da gre za zemljo, pe¬ sek, kamenje, ogorke, smeti ali fekalije, bodisi za industrijske ali odpadne snovi vodotokov odpadne vode in¬ dustrijskega značaja, je zakon predpisal, da se smejo tiste odpadne vode, ki utegnejo čezmerno onesnažiti vode zaradi svoje sestave, količine, bližine naselij in premajhne samočistilne moči vodo¬ tokov, odvajati v vodotoke le, če se poprej očistijo in po potrebi tudi razkužijo. Načelno pa je zakon določil, da se morajo pri vseh industrijskih podjetjih ki izločajo odpadne vode, najkasneje v de¬ setih »letih od izida zakona kodi kor se ne določi krajši rok zgraditi ustrezne čistilne naprave pri že obstoječih obratih, med tem ko morajo biti zgrajene, predno se obratu izda uporabno dovoljenje. Določila zakona o varstvu voda so ostra in sodobna ter bil problem čistoče vode lahko že zadovoljivo rečen, če bi se zakonita določila zakona o varstvu voda in zakona o sladkovodnem ribištvu v celoti in dosledno izvajala. V takem primeru bi bili tudi napori ilirskobistriške ribiške organizacije za bogatejši ribji stalež v naših vodotokih neprimerno uspešnejši. Toda dejansko stanje je vedno bolj pereče, ker se navedena zakonita določila ne spoštujejo. Naša Reka in njeni potoki posta¬ jajo v zadnjem času vedno bolj nesnažni. Porazno je pri tem dejstvo, da se bo 10-letni rok za zgraditev čistilnih naprav iztekel 1. 1957, gradnja čistilnih naprav pa se praktično še niti ni začela. Podjetje se obveznostim, ki jim nalaga zakon varstvu izmikajo izgovorom dobijo potrebnih sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kažejo nerazumlhjiv in neopravičen odpor proti čistilnim napravam. Industrija nima razumevanja za čistilne naprave in si prizadeva, da bi glavne vodotoke proglasili za industr. odvodnike, v katere bi lahko spuščali odpadne vode brez slehernega čiščenja. Taka stališča dobivajo tiho podporo v pasiv¬ nem zadržanju pristoj oblasti in upravn skrbeti za izvajanje zakona o varstvu voda bi mo- ne sto¬ rijo. Doslej ni pri nas še nobeno podjetje zgradilo v roku čistilnih naprav, ni bilo kaznovano niti v primeru, če je zaradi tega prišlo do množičnih poginov ribjega življa. Takih poginov je bilo v naših ilirskobistriških vodal zelo mnogo. Določila zakona o varstvu voda ostajajo zato mrtva črka na papirju in nikakor ne morejo dejansko zaživeti. To pa predstavlja ogromno škodo za vso družbeno skup¬ nost naše občine, ker se zaradi tega problem odpadnih voda iz dneva v dan bolj zaostruje in se približuje kritični točki. Posle¬ dice takega nevzdržnega stanja že občutimo na vodnem, predvsem na ribjem življu naših vodotokov. Navzlic skrajnim naporom ilirskobistriške ribiške organizacije počasi, toda nezadržno izgi¬ njajo iz naših nekdaj tako lepih vodotokov naj občutljivejše avto¬ htone potočne postrvi in raki. Ribiška organizacija bi morala po veljavnih predpisih pospeševati športni ribolov in ribolovni turizem, gojiti ribe, izboljševati njihov stalež v vodotokih iin skrbeti varstvo, razvoj in zdravje rib.e Toda zaradi osamljenosti bi za čistočo voda ne more več paralizirati škodljivega delovanja odpadnih voda. Ce bo šlo tako naprej, lahko v dokaj kratkem času v celoti uničimo bogastvo naših voda in onemogočimo vsak na¬ predek ribiškega turizma, ki ima zlasti za našo občino izredno ve¬ lik pomen. Zato se tudi v bodoče ribiška organizacija Ilirski Bistrici ne bi smela zadovoljiti, če ji katerokoli podjetje dodeli mi lijon ali dva za povzročeno škodo. Vztrajati mora določila zakona dosledno izvajajo, naloga predstavniških organov pa je, da odločno terjajo spoštovanje zakonitih predpisov o varstvu voda in da z ustreznimi sankcijami uveljavijo varstvo vodnega* pred¬ vsem pa ribjega življa v smislu določb zakona o sladkovodnem ribištvu. Skromen prispevek, ki naj vzbudi samo uvod v širše razprave in pobuda vse prizadete pa naj bo za čimprejšnje ukrepanje. dohodka na višjem nivoju. Obno¬ va prevoznih kapacitet je večkrat dražja, zato so potrebna velika lastna sredstva, potrebna pa so tudi velika obratna sredstva. Se toliko prej se sedaj postavlja vprašanje preselitve delavnic in parkirnih prostorov na primerno lokacijo zaradi racionalnejšega poslovanja. Kolektiv se tako na¬ haja pred veliko skušnjavo, ko¬ liko razporejati na osebne dohod¬ ke, da bi ne bilo zanemarjeno osnovno vprašanje, tj. nadaljnje večanje podjetja. Kmetijska zadruga »4. junij« Več zaporednih razprav o sta¬ nju kmetijstva v naši občini in o stanju kmetijske zadruge kaže na mnoga odprta vprašanja. Ko¬ lektivu roma je uspelo kljub ra zme¬ si a bi letini, škodi zaradi slinavke in poplavam uspešno zaiklj učiti devetmesečno poslova¬ li je in ustvariti 26,940.000 din skladov ob 50.000 din povprečnih osebnih dohodkih. Na proizvod¬ nih obratih so doseženi vzpod¬ budni uspehi pri pitanju in pro¬ izvodnji mleka ter vzreji piščan¬ cev. Tudi vzreja v kooperacijski proizvodnji se je dobro uvelja¬ vila, čeprav šele v skromnih raz¬ merah. Sedanje ekonomsko sta¬ nje, usposobljenost kadrov in osnovnih sredstev daje garanci¬ jo za vse večji obseg organizira¬ ne kmetijske proizvodnje poseb¬ no v sodelovanju s kmetijskimi proizvajalci. Pričakovanja in mož¬ nosti pa bodo realizirane ob skrb¬ nem delu, ob notranji organiza¬ ciji z razčiščenimi koncepti dela, saj so naloge zahtevnejše kot so bile doslej. Trgovsko podjetje »ILIRIJA« Pri obravnavanju maloprodaj¬ nih cen in marž smo bili skupaj s kolektivom in potrošniki po¬ stavljeni pred dilemo, da v pra¬ vilnih razmerjih ustvarimo rav¬ notežje. Zagotoviti je treba re¬ alno stimulacijo zaposlenih v trgovini, da lahko za svoje delo prejmejo primerne osebne do¬ hodke in da ustvarijo nujno po¬ trebne sklade za obnovo in raz¬ voj trgovine v občini. Pri tem pa smo bili dolžni zaščititi vse po¬ trošnike. Tretje tromesečje nam lahko že daje delni odgovor na to vprašanje. V devetih mesecih je bila dosežena realizacija 1 mi¬ lijardo 838,000.000 din ali 77,6% plana ali 22,5 % več kot lani. V tretjem tromesečju je realizacija dohodka za 21,7 % večja kot lan¬ sko leto oz. lansko isto obdobje. Čistega dohodka je bilo ustvar¬ jeno 177 milijonov, od tega v tretjem tromesečju 77 milijonov ali za 54 % več kot lani v istem obdobju. Tako je bilo na sklade za osebne dohodke razporejenih 121 milijonov odnosno 47 milijo¬ nov v zadnjem tromesečju, na sklade pa 55 milijonov odnosno 34 milijonov v tretjem tromeseč¬ ju. To pomeni, da dosega pod¬ jetje absolutno več čistega do¬ hodka po spremembi cen. Osebni dohodki znašajo za devetmeseč j e povprečno 56.000 — 57.000 din in to za 35 % večji kot v istem raz¬ dobju lanskega leta, v zadnjem tromesečju pa so n ar as tli na 63.000 — 67.000 din, kar pomeni 45,7 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Skladi so se po- v ‘ccaiid za 46,6 % in dosegli raz¬ merje 69 : 31. Očitno je, da se je čisti dohodek zaradi spremembe cen povečal za 10—15 % in omo¬ goča tako delitev. Verjetno je preuranjeno soditi o realnem vplivu gospodarske reforme na trgovino; res je le to, da v koli¬ kor bodo taki odnosi ostali, smo z našimi sklepi omogočili trgo¬ vini relativno ugodnejši položaj. Zato Lahko upravičeno pričaku¬ jemo bistveno izboljšanje in hi¬ trejše razvijanje te dejavnosti pri nas. Problemi v podjetju so ostali neizpremenjeni, podobni tistim, ki smo jih že obravnavali. Pre¬ gled službe družbenega knjigo¬ vodstva je potrdil analizo, ki je bila podana ob polletju in do¬ datno ugotavlja, da je podjetje resnično na meji rentabilnosti. Podjetje sicer prikazuje 2,700.000 dinarjev skladov, ki pa niso re¬ alni, ker bi morali biti uporab¬ ljeni za investicijsko vzdrževanje. Osebni dohodki znašajo v po¬ vprečju 40.000 dinarjev s tem, da zaposleni uživajo še 10.000 do 20.000 din mesečnih bonitet pri hrani in drugem. Letni plan re¬ alizacije bo presežen in bo 35 do 40 % večji kot lansko leto, zaito ob dobrem gospodarjenju ne bi smelo biti razlogov za tako slabo gospodarjenje. Potrebni pa so napori vseh gostinskih delav¬ cev, da bodo uspešno prebrodene težave. Obrtno in komunalno podjetje v tem času težko realno analizi¬ ramo, ker so dela in proizvodnja sezonskega značaja. Letna plan¬ ska realizacija je v obrtnem pod- jetj u že presežena za 9 %, prav tako realizacija dohodka, vendar nas mora skrbeti položaj zapo¬ slenih, ker brez znatnejših skla¬ dov ustvarjajo povprečno le 33.000 do 35.000 mesečno osebnih dohod¬ kov. To je zelo nizka produktiv¬ nost z vsemi negativnimi posle¬ dicami za pravilno gospodarje¬ nje. Res je, da so ta povprečja za 20 % večja kot lani, vendar to ni dovolj spričo tolikih odprtih nalog na področju obrtnih dejav¬ nosti. Tudi v komunalnem podjetju je bruto realizacija napram pla¬ nu ugodna, vendar nudi skromna sredstva za sklade in osebne do¬ hodke, saj znašajo ti povprečno 43.000 din. Bruto osebni dohodki §o sicer za 46,7% večji kot lan¬ sko leto, ob večji zaposlitvi pa je ostalo povprečje približno na istem nivoju. Zaradi slabega vre¬ mena iin poplav so precejšnji iz¬ padi v opekami, kar je smatrati za glavnega povzročitelja težav. Res pa je tudi, da organizacija dela in stopnja produktivnosti počasi napreduje in tudi močno zavira uspešnejše gospodarjenje. V preostalih delovnih skupno¬ stih ni pomembnejših vprašanj. Povsod je čutiti skrbnejše gospo¬ darjenje — posebno v zavodih. Značilno je precejšnje povečanje osebnih dohodkov napram lan¬ skemu letu. Tako dosega v Le¬ karni povprečje 88.000 din ali 44 % več kot lani in v zdravstve¬ nem domu 73.000 din ali 45 % več kot lani, kar nikakor ni pre¬ tirano, ker je poslovanje solidno in ker je splošno gibanje oseb¬ nih dohodkov v teh panogah v teh okvirih ali pa še višje. Realizacij a celotnega dohodka devetih mesecih znaša v indu- • • 4.732,698.000 din ali % letnega plana z ugodnejšo dina¬ miko v zadnjem četrtletju. Plan bo možno doseči le z največjimi napori. Bruto osebni dohodki so kljub velikemu porastu pri ne¬ katerih le za 10 % večji kot lani, dočim so pa skladi 39,5 % večji kot lani z znatnim povečanjem v zadnjem četrtletju. Povprečni osebni dohodki so v industriji le 10% večji in dosegajo v tretjem tromesečju 54.000 oz. 58.000 din ali 20 % več kot v istem obdob j u lani. Kot smo lahko zadovoljni z rezultati v TOK in Piami, tako je obratno v Lesonitu in Topolu. Skupno je bilo v obravnavanih delovnih skupnostih razporejenih na sklade 749 milijonov dinarjev napram 379 milijoni v lanskem letu. Pogoji gospodarjenja so v letošnjem letu, posebno še po uveljavitvi novih ukrepov, posta¬ vili trenutno nekatere delovne organizacije v težavnejši položaj, drugim pa omogočili mnogo bolj¬ še gospodarske rezultate. To lah¬ ko povzroči pri neproučevanju vzrokov piri nekaterih malodušje, pri drugih pa veliko mero samo¬ zadovoljstva. Globlja analiza namreč pokaže, da so vzroki za stagnacije v glavnem posledica naših slabosti, 'lahko z gotovost¬ jo pričakujemo dobre rezultate. V politiki osebnih dohodkov se moramo zavedati, da so po¬ dražitve življenjskih artiklov po¬ maknile mejo minimalnega za¬ služka od 30.000 din na 50.000 din. Logična posledica je, da mo¬ ramo takoj začeti bitko za tako visoko produktivnost^ da bomo sposobni oblikovati osebne do¬ hodke na tej višini. To pa je v sedanjem stanju pri večini naših delovnih skupnosti zelo težka na¬ loga, ker moramo ustvarjati tu¬ di dovolj skladov za obratna sredstva, za enostavno in razšir¬ jeno reprodukcijo, če nočemo, da v zelo kratkem času ne po¬ slabšamo stanja. V razpravi na poročilo o go¬ spodarjenj u v prvih devetih me¬ secih je sodelovala večina od¬ bornikov obeh zborov. Odborniki so izražali svojo skrb spričo šte¬ vilnih neurejenih zadev in odno¬ sov. Tako je npr. Albin Kuret v svoji razpravi opozoril na Števil¬ ne neurejene zadeve pri nagra¬ jevanju strokovnih kadrov po vloženem delu in na neusklajene pravilnike o nagrajevanju skoraj v vseh delovnih organizacijah. Vse to kaže, da še v marsikate¬ rem podjetju obravnavajo zadeve neresno ali pa se niso lotili sevanja teh nalog tako, kot so bile zastavljene ob izvajanju spodarske reforme. N a odbornikov je bilo sprejeto pri¬ poročilo, da se zadolži predsed¬ stvo občinske skupščine za izde¬ lavo priporočil in sklepov danja obeh zborov in jih posre¬ duje vsem gospodarskim organi¬ zacijam in ustanovam v razpravo. Obravnavane so bile še zade¬ predlog ve o reorganizaciji Komunalne banke Koper, o ukinitvi stano¬ vanjskega sklada občine, ukini¬ tvi sklada za strokovno šolstvo bivše okrajne zbornice Koper, sprejet je bil tudi odlok o pre¬ mijah za kravje mleko, poroštve¬ na izjava za kmetijsko zadrugo Ilirska Bistrica, imenovanje šefa odseka za plan in analize in dru¬ ge zadeve. Ugotavljamo, da je bi¬ la 11. redna seja obeh zborov ena najbolj zanimivih po številu kva¬ litetnih razprav in velikega za¬ nimanja vseh (prisotnih za na¬ daljnji gospodarski razvoj ilirsko- bistriške občine. Prav gotovo bi bilo stanje v marsičem boljše, če bi naši odborniki tako resno in s tako veliko skrbo obravnavali tudi druge zadeve našega gospo¬ darskega, kulturnega in (politične¬ ga življenja v občini. T v ZDRAVSTVENI DOM Ilirska Bistrica Po zakonu o sredstvih podjetja (Ur. list FLRJ 27/58 in 17/61) ter sklepa sveta zavoda z dne 30. X. 1965 prodajamo osnovno sredstvo KOMBI »IMW 1000« rešilni avto, vrsta sanitetni, leto iz¬ delave 1060, v dobrem voznem stanju. Osnovno sredstvo bomo prodali na javni dražbi v prostorih uprave Zdravstvenega doma in sicer: za družbeni sektor: dne 15. XII. od 10. do 12. ure; za privatnike: dne 15. XII. od 12. do 14. ure. Vozilo si lahko ogledajo intere¬ senti vsak dan od 13. do 14. ure na sedežu Reševalne postaje Ilir¬ ska Bistrica. Uprava ZD II. Bistrica OKTOBER m ST. 10 Pred kratkim sem se mudil v nekaterih vaseh naše občine Potoval sem službeno in so me poleg mojih službenih zadev za¬ nimale še tudi druge, ki niso ve¬ zane z mojim poklicem in delom, ki ga opravljam. Kramljanje na vasi je prav prijetno, saj zveš marsikaj, pa tudi naši občani te radi poslušajo jim kaj nove- sel poveš. Tako je pogovor nane na naše lokalno glasilo Snež nik, fci je pri naših bralcih dokaj priljubljeno. Prisluhnite, o čem smo se pogovarjali in kaj mislijo občani o tem vprašanju. ►►Snežnik beremo zelo radi, saj je to naše glasilo, ki nam marsi¬ kdaj prinese tudi kaj dobrega in zanimivega za nas bralce na va¬ si. Naša želja je, da bi list izha¬ jal pogosteje, saj bi tedaj lahko verjetno še kaj več novic zvede¬ li, 'ki jih sedaj krat bi verjetno moremo. Ta¬ li prišle tiste objave, ki jih sedaj ne zasledimo več. To so namreč razprave v naši skupščini, na sejah svetov, komisij, novice o gospodarskih dogajanjih v Ilirski Bistrici in še marsikaj drugega. Na naših vaš¬ kih sestankih in na sestankih so¬ cialistične zveze smo postavili vprašanje, zakaj ne bi naše ob¬ čane bolj seznanjali o dogodkih v komuni. Ljudje, s katerimi smo se o teh stvareh pogovarjali, so nam odgovorili, da so take ob¬ jave v lokalnem glasilu predra¬ ge in jih zategadelj ne bi mogli objavljati. Z odgovori nismo bili preveč zadovoljni, vendar jih ni¬ smo več nadlegovali s takimi vprašanji, če je res treba tudi to plačati. Nas in verjetno tudi druge bralce to najbolj zanima in bi radi dobili pojasnila.-« Odgovor na to vprašanje ni te¬ žak. Naše lokalno glasilo Snež¬ nik je v prvi vrsti namenjeno vsem občanom občine Ilirska Bi¬ strica in je edino informativno sredstvo za obveščanje naših ob¬ čanov o vseh važnejših gospodar¬ skih in političnih dogajanjih v občini. Stroški izdajanja lista se krijejo s prispevki delovnih or¬ ganizacij in z letno dotacijo ob¬ činskega odbora Socialistične zve¬ ze in zaradi tega ni potrebno po¬ sebej plačati nobenih prispevkov, ki jih objavljamo zaradi infor¬ miranja občanov. Da bi bili v bodoče kar najbolj informirana o vseh dogodkih v občini, vas va¬ bimo k sodelovanju. Pišite nam, kaj vas zanima in pošiljajte nam vaše prispevke na naslov: Ured¬ ništvo Snežnik, Ilirska Bistrica, najkasneje do vsakega 20. v me¬ secu. Vaše sodelovanje z vpra¬ šanji in prispevki bo prav gotovo obogatilo glasilo in izboljšalo kvaliteto. jk Hrušici nočejo zaostajati za drugimi vasmi Vas Hrušica je po številu gospodinjstev ena izmed večjih, zato ima pa tudi vrsto težav. Iz programa, ki so si ga začrtali za leto 1966, je moč raz¬ brati, da si želijo najprej urediti in razširiti vodovodno omrežje, saj je več kot 10 družin brez zdrave pitne vode. Popravili bi tudi radi poti, predvsem pa taste, ki vežejo vas z glavno prometno žilo. Te so v tako šlabem stanju, da bodo kmalu neprehodne za mo¬ torna vozila. Tudi šolo bi radi popravili, čeprav ni v njej pouka, vendar menijo, da je škoda, da tako lepo poslopje propada, saj se s tem uničuje objekt, ki bi ga lahko izkoristili za druge namene, pred¬ vsem pa za kulturno izživljanje mladine. Poleg navedenih pro¬ blemov, ki so zares pereči, je še celo vrsto drugih, vendar pa se sprašujejo, kako pridobiti finančne vire, da bi predvidene naloge realizirali. Razpravljali so tudi o ustanovitvi kulturno-prosvetnega dru¬ štva, saj je na vasi veliko število mladih, •••»• • • »• • • • • • * • • • • • • • • • • •• • • • *•* » • • • • v .• • • • • » * • • J \%v/ ra • • • • *_* «» w • • • • • » • • *» • • • Ivv . a « # • r • * • • • • • • •:« • • • • * • . • • • • • • /.•/.v.; 'Y.y, -M ~ ~ _ • v /,;/ 1 t mmm;. *• m ti *-v >* ■>.• v. - -v,.v -• .< •-*? j.:: m- . • • Da bi lahko vsaj del zastavljenih izvršili, so na enem izmed sestankov sprejeli sklep, da vsako gospodinjstvo prispeva po delovnih ur prostovoljnega Obveza, ki so jo sprejeli in ki jo bodo tudi izvršili, je pohvale vredna, saj je to velik pri¬ spevek. če preračbnamo v dinarsko vrednost in bi ta znašal sko¬ raj milijon dinarjev. Ne glede na prispevek, ki ga bodo vaščani sami prostovoljno darovali, bo morala tu pristopiti na pomoč tudi občinska skup¬ ščina, saj gre za skupno korist. Zanimivost iz Šembilj sodoben nagrobnik T. G. Ob dnevu mrtvih pokopališča oživijo. Grobovi mrtvih, njihov posled¬ nji dom so, če drugače ne, ta¬ krat prav gotovo očiščeni pleve- Malih la, polni roz in zelenja. Marsikak grob je zelo skromen, drugi pa, zopet bogato ograjen, bleščeč v marmorju in zlatih Čeprav so Male Loče po števi- tonski most, za ka/r so ze dvignili črkah, vendar skoraj vsak po lu gospodinjstev ena od manjših pri Komunalnem podjetju v Ilir- i S! tem vzorcu. vasi, vendar imajo tudi Malolo- skl Bistrici potreben gradbeni čanci svoje težave in probleme. material, vse drugo pa bodo na- Vas leži v dolini med vasmi Hru¬ šica in Javorje ob širokih trav- pravili s prostovoljnim delom. Čeprav je vas majhna, vendar Zato mi pozornost je tembolj vzbudil simboličen nagrobni do zadnjega. nikih in košenicah, čez katere imajo lepo urejeno cesto in tudi teče majhen potok, ki je v nor- druge naprave, kar pomeni, da so malinah vremenskih prilikah v ljudje skrbni gospodarji. Ob vsa- okras kraja in v zabavo najmlaj- kih volitvah, ki smo jih po vojni gj m imeli, so bili volivci iz Malih Loč Letošnje muhasto leto, izdatno po deževju, pa je ta navidez mali potok spremenilo v deroč hudo¬ urnik, ki je poplavil vso okolico in grozil tudi naselju. Vsi mo¬ stički in druge naprave proti po¬ plavam so popustile. Tamkaj ži¬ veči vaščani pravijo, da tako ve- kamen, stisnjen čisto v kot šem- bijskega pokopališča. Po načrtu našega rojaka, tržaškega arhitek¬ ta, ga je iz domačega kamna iz¬ klesal domač zidar. Spomenik predstavlja kapljo vedno prvi in so glasovali vsi vode v vetru, simbol človekove- ga življenja. T. G. -ko Poročali smo že, da se bo pri čunu veljal kake 3,500.000 din. like vode ne pomnijo. Zato in da Ambrožiču gradil most na cesti, Zato so se vaščani na enem iz¬ bi ob takih poplavah varni, ki povezuje Ostrožno brdo z so sklenili napraviti čez potok be- glavno cesto. Most bi po predra- Nov most pri Ambrožiču • ' • • • • • • ******** * • • w..v#ivXv •••,***,•**•**.• • • • • “ •Xv!v!*Xv.;v//a5) •'•'•'•jfrsfc'.*' vi ■ • • • • . lno ••••*•*•_•* • • • • • • CJOC* •*•*•** , med sestankov pogovorili, koliko bi prispevali, da bi bilo delo na mostu čim cenejše. Zaključki raz¬ prave so bili zares plodni, saj so se obvezali, da bodo za gradnjo mostu in popravilo ceste prispe¬ vali po 12 ur prostovoljnega de¬ la in to za vsako gospodinjstvo ne glede na velikost posestva. Most je zgrajen in že služi svo¬ jemu namenu. Gstrožani pa so svojo obvezo z vnemo izvršili. Za priznanje in nagrado udeležen¬ cem pri gradnji mostu pa je po¬ skrbela tudi jugoslovanska tele¬ vizija, saj je prenašala delo na mostu. T. G. Tokrat pa že lahko poročamo, dga je bil te dni odprt širši in no poškodovala most pri Ambro- trdnejši žeiezobetonski most. Ob- V zadnji številki Snežnika smo poročali, da je narasla Reka moč- čestitkam za Dan republike se pri- družuje tudi kolektiv tiskarne ČZP Kočevski tisk Kočevje V • ču edini dohod v vas Ostrož- črnski cestni sklad je za most no brdo. namenil 4 milijone dinarjev. NOT.-DKC. i ŠT. 11—12 »Bilo je ob kapitulaciji Italije. Bil sem takrat tajnik rajonskega odbora za Podgoro. Naši ljudje so hrepeneli po slovenski besedi. In tako sem takrat organiziral šolo v Dolnjem Zemonu, Vrbovem in Ku- teževem. V šolah, kjer se ni 20 let užilo t materinem jeziku, se je za¬ čel pouk v slovenščini. Veselja otrok in, navdušenja staršev se ne da popisati,^ pripoveduje tovariš Prosen. Spamdnje se tistih nepozabnih časov in tistih idealnih domačih učiteljev, kajti za to stvar je bilo treba poguma. Utripi za delo so skovali medsebojne tovariške od¬ nose med njimi. Bili so kot eden. O tovarišici Maksi, učiteljici v Vrbovem, pripoveduje, da ga je vedno obkrožala in iskala nasve¬ tov. Tovarišicam Zori, Rozki in Vi¬ di, ki so takrat poučevale v Dol¬ njem Zemonu, Kuteževem in Vrbovem, bodo ostali v nepozab¬ nem spominu tisti dnevi v raz¬ redu. Otroci so se pri pouku res¬ no potrudili. Čeprav niso imeli knjig zvezkov skrbeli da ba se čimveč naučili. Njihova pot v šolo ni bila lahka: šli so mimo zased, večkrat so se v bli¬ žini vnele borbe. Kolikokrat so se morali sredi poti vrniti domov. Požig v Podgori, naval sovražni¬ ka na naše' področje ob grozo¬ dejstvih v Lipi, bombardiranje Ilirske Bistrice — vse to se je zgo¬ dilo, ko so bili otroci v šoli. Sa¬ mi brez mamic so se stiskali k učiteljici. In koliko veselja so pnrinesli v razred v Kuteževem partizani! Otroci so jim zapeli. Februarja 1944 je prišla na okrožni odbor tovarišica Eva. Ta je takrat usmerjala in vodila vso takratno prosvetno dejavnost na našem območju. Hodila je od va¬ si do vasi, od šole do šole. Ved¬ no jo je spremljala tovarišica Milka, prosvetni referent za okraj Ilirska Bistrica. Tovarišica Eva ni bila le pedagoški svetovalec, ampak tudi prijatelj v pravem pomenu besede. Z delom učite¬ ljev je bila nad vse zadovoljna. * Spomladi leta 1944 je bil v šoli na Pregarjah in kasneje na Ku¬ teževem miting. Poleg partizanov aktivistov so se mitinga udeležile vse partizanske učiteljice. Prišle so celo iz Barke in Barkovelj. Miting je pustil v srcih vseh vid¬ no sled. Še z večjim elanom so prijele za delo v šoli in izven nje. Spominjajo se šolskih proslav ob 8. marcu, ob začetku in zaključ¬ ku šolskega leta. Program je bil vedno pester. Otroci so bili po¬ nosni, da bodo pokazali, kaj so se naučili. Domislili so se, kako bo¬ do okrasili razred. Nastopili so celo z dve uri dolgo igro. Vsi so jih vneto poslušali in starši so bili veseli, da imajo take otroke. 28. oktobra je sprejela skupšči¬ na nov zakon o gozdovih, zaradi katerega je nastalo med ljudmi že po prvih skupnih sestankih ne¬ upravičeno razburjanje. Zato po¬ vzemam besede sekretarja za go¬ spodarstvo pri izvršnem svetu SRS, tovariša Svita Kolcala, ki je ob nedavnem obisku v naših de¬ lovnih organizacijah v diskusiji o gozdarstvu povedal to: Da, med najlepše trenutke pri¬ števajo one, ko so v razredu peli. Iz šole je zadonela pesem, ki je niso smeli peti dve dolgi deset¬ letij. Odprli so okna na široko, mimoidoči so se pod okni ustav¬ ljali in jokali. In kako so ti otro¬ ci znali čuvati skrivnost! Res je, znali so molčati in znali so za¬ upati. »S sprejemom novega zakona o gozdovih ne gre za nacionalizaci¬ jo privatnih gozdov. S tem za¬ konom smo hoteli rešiti pred¬ vsem dve vprašanji: 1. Hočemo doseči povečano in bolj organizirano gozdarsko pro¬ izvodnjo ter boljšo gojitev vseh Gozdovi so naše zlato, zato čuvajmo in negujmo s podvojeno ljubeznijo • • • » , , 4 Učiteljice, zbrane na konferenci junija 1945 v Trstu Prišel je dolgo pričakovani dan — dan osvoboditve. Čeprav je bil v mesecu februarju zaradi veli¬ kih nemirov v našem kraju pouk ukinjen, so naše šole dan osvo* boditve pričakale pripravljene. To so bile prave manifestacije mladine. Tovarišica Živa, ki je bila na odseku za prosveto za okraj Ilirska Bistrica in tovari¬ šica Zora sta poskrbeli, da je de- gozdov. Do tega je prišlo zaradi čedalje večjih potreb po lesu in nam ne preostane nič drugega kot povečati gozdno proizvodnjo, kajti lesa res ne bomo uvažali. 2. S tem zakonom hočemo uve¬ sti red in kontrolo na področju prometa s tehničnim lesom. Iz tega izhaja, da zakon nima dru¬ gega namena kot kmeta še bolj pritegniti h gozdarjenju v goz¬ dovih, nikako pa teh nacionali¬ zirati ali kaj podobnega.-« Tovarišica Vida Tomšičeva pa je o tem povedala tole: »Vpraša¬ nje gozdov je ekonomsko in po¬ lo na vseh šolah takoj steklo. Šole so oživele, vrstile so se kon¬ ference, zborovanja, povsod po vaseh so ustanavljali prosvetna društva. Zaključek šolskega leta je bil na vseh šolah svečan. Slovensko šolo na Primorskem so začrtali partizanski učitelji. Tem je bila edino plačilo zavest, da pripravljajo mladino za pri¬ hodnji dan, ki bo ves naš in lep. litično najbolj delikatno vpraša¬ nje. Nordijske države imajo goz¬ dove zelo dobro urejene in jim dajejo tudi glavni dohodek. Tako stanje gozdov, kot je pri nas, pa ne pelje nikamor. Ne gre tu sar¬ mo za gozdove, ki že obstojajo, pač pa tudi za pogozdovanje ogromnih kompleksov, ki so prazni, s hitro rastočimi indu¬ strijskimi drevesi in drugim le¬ som. Tu mislimo na naše za¬ puščene gmajne, goličave, ki ni¬ so niti za košnjo niti za pašo. Tega pa ob današnjem stanju ni mogoče uresničiti.« - ko Ali je to pravilno ravnanje ? Številne kritike državljanov o še vedno zgolj administrativnem in čestokrat slabem odnosu organov javne uprave do strank je dokaj nazorno potrdil primer prav pri nas v Ilirski Bistrici, ko je dne 11. no¬ vembra neka ženica iskala informacije pri Upravi za dohodke. S položnico v roki za plačilo davčnih obveznosti od kmetijskih zemljišč v znesku nekaj nad 248.000 dinarjev je ponižno vprašala uslužbenko na hodniku, da bi rada nekaj vprašala. Dobila je kratek odgovor, da danes ni uradni dan in naj se zglasi jutri ali pa kak drug dan. Že¬ nica, stara 60 let, ki težko hodi, ker ima pokvarjene noge, se je seveda ponižno odpravila domov, rekoč: »Saj bi mi lahko vseeno bolj prijazno povedala.« Ker mi ni bilo vseeno — slučajno sem slišal ta razgovor — sem se napotil za ženico in jo vprašal, česa želi. Odgo¬ vorila mi je, da je želela samo vprašati uslužbenko zaradi plačila davčnih obveznosti in da le-tega ne more plačati, ker je zaradi iz¬ redno slabe letine letos v dokaj težkem položaju in da ne ve, kaj ji je storiti Povedala mi je še to, da ima doma mater, staro 86 let, ki je za delo nesposobna in da jo mora preživljati in skrbeti za njo kot za otroka, da ima tudi dva brata, od katerih je najmlajši 50 let, oba bolna in uničena od internacije, sama pa tudi ni več za delo. Takoj sem vedel, da gre v njenem primeru za prošnjo zaradi zni¬ žanja davkov, zato sem jo tudi napotil do naše sprejemne pisarne, kjer ji je uslužbenka dala potrebne informacije. Sprašujem se, ali ne bi lahko isto storila omenjena uslužbenka? Ali pa naj bi si vsaj zastavila sama vprašanje: »Ali sem jaz v službi zaradi strank, ali pridejo stranke semkaj zaradi mene?« NOV.-DEC. A ST. 11—12 SNEŽNIK Pri Slovencih je bilo planinstvo dolga leta simbol narodnosti, protiutež čedalje močmejšemu nemškemu vplivu. Vendar pa se mladina zadnja leta nagiba vse bolj k drugim športom, kar je raz¬ vidno iz številčnega stanja članstva planinskih društev, ki je še posebno na Primorskem precej padlo. Temu pa ni tako drugod po svetu, kjer je planinstvo še vedno simbol slovenstva. Naš someščan Teo Benigar, ki se je pred kratkim vrnil iz Argentine, nam je povedal o življenju slovenskih planincev v glavnem mestu Buenos Airesu tole: »V Buenos Airesu je Slovensko planinsko društvo center, v katerem se shajajo vsi Slovenci. To je edini kraj, kjer 6e po do¬ mače pogovarjamo, ki kramljamo o daljnih domačijah, prepevamo mine, ki čedalje bolj bledijo. Med Slovenci v Buenos Airesu in okolici je zelo razgibano in obujamo pl aniinstvo i alpinizem, pa tudi smučanje. bil dolga leta rojak Ivan Flore argentinski smučarski prvak, rojak Bertoncelj pa član himalajske ekspedicije Ni čudno torej, da inosi eden izmed skalnatih vrhov tini ime Campanille Esioveno — Slovenski zvonik. - ko -CAMPANILLE ESLOVENO« SAN CARLOS DE BARILOCHE ESCALADO POR PRIM ERA VEZ EN EL I. ERA VEZ EN EL I. ANIVERSARIO DE LA FUNDACION DEL GRUPO »ESCALADOR ESLOVENO Eeditorial: S. P. D. Buenos Aires Ali res ni rešitve? i Zasebnim kmetijskim proizva¬ jalcem povzroča vsako leto div¬ jad veliko škode na kmetijskih pridelkih in sadnemu drevju. Največ škode naredijo medvedi v podgorski dolini na jablanah in češpljah, ki jih skoraj vsako leto popolnoma oklestijo in dre¬ vesa precej uničijo, tako da niso za drugo kot za posek. Cenilne komisije sicer na zahtevo oško¬ dovane stranke ocenijo škodo, se¬ stavijo zapisnik, ki gre pristojni lovski zvezi v Postojno zaradi plačila nastale škode. Ker lovci niso dobri plačniki nastalih' škod po divjadi, morajo lastniki — oškodovanci čestokrat čakati po mesec, dva ali več, predno se jim ocenjena škoda izplača, čeprav nihče od oškodovancev ni zado¬ voljen s plačilo škode, saj od¬ škodnina v obliki denarja ne predstavlja tiste vrednosti kot češpljeva ali jablanova drevesa, ki jih je gojil polnih deset, dvaj¬ set in več let, ko pa je prišel čas rodnosti in bi se poplačal vloženi trud, pa jih medmed kar čez noč popolnoma onesposobi za nadaljnjo rast. Nič manj škode ne naredijo divji prašiči na njiv¬ skih pridelkih, kjer pa je izpla¬ čilo povzročene škode boj pere¬ če, saj se po lovskih pravilih ali kako bi jih imenovali zahteva dostikrat nemogoča za¬ varovanja, ki bi gotovo zahteva¬ la večje stroške, kot pa je vre¬ den pridelek. Omeniti je treba še to, da pred¬ stavljajo medvedi v podgorski dolini že resno nevarnost za otro¬ ke dn odrasle ljudi, saj so se že tako razmnožili, da jih srečava¬ mo že skoraj blizu vasi in vse nokrog po dolini. Ker je škoda, ki jo povzroča divjad, iz leta v leto večja, se oškodovanci upravičeno spračujejo, ali se bo našel kdo, ki bo začel ta problem temeljito . V nasprotnem primeru ga bodo skoraj upravičeno začeli reševati prizadeti sami, pa čeprav je to v nasprotju z vel javnimi predpisi, saj je stanje že ne¬ vzdržno. Tega nikakor ne vzemite dobe¬ sedno, kajti -pojem telovadnica je zelo širok. Za njih je večji prostor, v ka¬ terem je bil nekoč oficirski klub, telovadnica. To je pravzaprav večji prostor z razbitimi šipami, štirimi vrati, skozi katera prihajajo in odha¬ jajo vojaki, ki barvajo svoja okna in sušijo v »telovadnici*« kar med šolsko. Prostor ima parket, ki je bil nekoč dober. Vendar moraš danes, ko hodiš po njem, Vprašanje je za današnje sko- mercializirane čase zares na me¬ stu. Za kaj gre? Ko smo se s košarkarji Leso¬ nita vračali iz Italije, kjer smo bili gostje košarkarskega kluba Snaidero v Udinah in Safog v Gorici, se nam je na meji ozi¬ roma na našem bloku pripetil za današnje čase neverjeten primer tovarištva. Ker nismo imeli denarja za ve¬ čerjo, čez mejo ga nismo smeli odnesti, smo pričeli zbirati med košarkarji denar, točneje dinar¬ je, da bi lahko kje v bližini po¬ večerjali. Kar se med nami po¬ javi mlajši, nasmejan carinik in nas vpraša: »-Koliko vam još tre¬ ba?*« »Še vsaj kakih dvajset jur- jev,*« mu odgovorim. »-Evo vama,*« mi pomoli v ro¬ ko štiri plavke, »-više nemam.*« Začudeno smo gledali nasmeja¬ nega, mladega carinika. »U redu, vratit čete mi sutra ili prekosutra poštom,« je sam prekinil naše nerodno čudenje. Bili smo tako presenečeni, da smo se mu komaj še utegnili za¬ hvaliti in si zapisati njegov na¬ slov. Še med večerjo sem razmišljal, če je vse to res. In res je bilo, kajti večerjo smo plačala prav s tistim denarjem. gledati v tla, da ne padeš, ker je zaradi vlage »-rahlo valovit*«. To je v kratkem opis telovadnice učencev v Podgradu. O tem ne morem mimo ugotovitve, kako so ljudje skromni. Da, skoro bi pozabil, celo eno kooz in dve blazini imajo. Toda vse to jih nič ne moti, zadovolj¬ ni so. Upravitelj in učitelj, ki poučuje telesno vzgojo, sta mi navdušeno pripovedovala: »To bomo sami uredili z last¬ nim delom in majhnimi sredstvi. Neverjetno! Nikoli nas še ni vi¬ del, še vprašal ni, kdo smo, de¬ nar pa nam je kar sam ponudil. Še živijo dobri ljudje, ljudje, ki zaupajo soljudem. Še enkrat, najlepša hvala, to¬ variš Ratomir D žarnic! - ko Vse parkete bomo dvignili, tla impregnirali in jih na novo po¬ stavili in ostružili, da bodo kot nova. Okna bomo popravili in po¬ barvali, dvoje vrat zazidali poča¬ si nabavili še kaj orodja pa bo¬ mo imeli za naše učence dovolj, samo...« Da, povsod je vmes še kak če ali pa samo. Ta njihov samo po¬ meni v tem primeru, če bi do¬ bili od občinske skupščine odgo¬ vor na naš zahtevek po ureditvi lastništva, ki smo ga vložili pred več kot enim mesecem in iz dne¬ va v dan zaman čakamo odgo- vora nanj. Če je samo to, upam, da se lahko uredi hitreje, seveda se mo¬ ra kdo za to tudi zavzeti, da se v podgrajski telovadnici ne bo mešalo delovno vzdušje učencev in navodila učitelja s »sevdalin¬ ko^ vojakov, ki prinašajo sušit okna v isti prostor. - ko s • • •. • ► • • ... , . . ••>■••• .v* • • » • Veličasten spomenik žrtvam prek morskih brigad v gradnji Posnetek: Franc Miro Foto kino krožek UOV.-DEC. A ŠT. 11—12 13 Mladinsko prvenstvo Primorske košarki Tekmovalna skupnost za košar¬ ko je organizirala letošnje mla¬ dinsko prvenstvo. Tekmovanje je bilo v Ilirski Bistrici v nedeljo, oktobra do mm • • gram jem košarke, zato je :<9v tretjega mesta zelo raz¬ veseljiv uspeh. V borba za prvo mesto je »Le¬ sonit« odpirava! Sežano z rezulta¬ tom 68 veliki razliki na kraju tekme pa Sežana ni igrala podrejene vloge. »Lesonit« ie vodil sicer vso tekmo, vendar le za sedaj sedem moštev. Iz tega je Rezultati : Kuteževo : Ren- Lesonit (fr prvak par točk. Zmaga ni razliko bila razvidno, da se ta dinamična igra če 15 : 46 (2 : 30); Sežana : Nova v zadnjem času zelo naglo širi Gorica 40 :12 <18 :6); Nanos : Tol- _ ■ «****» predvsem po manjših krajih. min 43:48 (22:21); Lesonit : Sežana Mpi ttlAPClžf* 1 1 I 1 lili I ~w ,1,, U, r-r „ r yJltA +r> A .1 ™ -i n wi-v.o _ ^.9 • AO (OA • 1 * T'rw1min • Ronnp M I AAAA 1 FA k 5 AAAIy W A« AČFAF^F Klubi z večjo tradicijo postopo- 42 (24 : 18); Tolmin : Renče Kuteževo ma izgubljajo prvenstvo, ker se 66:21 (41:11); Nanos : uveljavljajo mlajša moštva. To 44:16 (33:2); Nova Gorica : Nanos Po uspelem mladinskem tek prvenstvo je tudi potrdilo, da na¬ zaduje košarka v obmorskih me¬ tih, kjer so boljši pogoji za raz¬ vajanje drugih športov. Tekmovanje je pokazalo, da je naša mladinska košarka precej pod republiškim nivojem, nutno nimamo moštva, ki lahko borilo za višja mesta na 4 30 39 60 (4 23); Lesonit 45 (17 : 21); Sežana 27 (17 14). Tolmin movamju je tekmovalna skupnost Renče za košarko II. Bistrica organizi¬ rala še člansko prvenstvo Primor- ogrožema, razliko pa je uspelo »Lesonitu« povečati le tik pred koncem. Tekmovalna sezona za košarko je že davno zaključena. Zaradi tega moštva niso prikazala ta¬ ke igre, kot bi jo sicer. Ekipe so imele le dobre posameznike, bile pa so povsem brez kolektivne 1. • h tekmovanjih. Najbolj¬ še mladinske, predvsem ljubljan¬ ske vrste, igrajo zelo hitro, na¬ padalno in učinkovito. Igralci se odlikujejo z mnogo boljšo teh¬ niko in kondicijo. Igre teh so včasih bolj zanimive oziroma na pogled lepše kot članske. Nasprot¬ no pa igrajo naši mladinci padu preveč statično, brez šljije in se ne poslužujejo hitrih protinapadov. Najslabša pa je obramba, ki ji trenerji očitno ne posvečajo pozornosti. Če se hoče¬ mo dvigniti in slediti razvoju ko¬ šarke, moramo predvsem vedeti, da je dober košarkar lahko le ti¬ sti, ki je vsestranski športnik: zdrav, okreten, hiter, vztrajen in Najboljši strelci prvenstva: Šturm (Nanos) 68, Obid S. (Tol¬ min) 42, Čebohitn (Sežana) 41, Pa¬ hor (Renče) 33, Ozbič (Nanos) 30, Fajt III. (Renče) 28, Škibin (Se¬ žana) 26, Pelaič (Tolmin) 28, Ru¬ tar (Tolmin) 28, Kandare (Leso¬ nit) 26. ske. Tekmovanje je bilo v nede¬ ljo, 14. nov. Udeležilo se ga je pet moštev. Zaradi slabega vre¬ mena so bile tekme v telovadnici osemletke, kjer ni bilo možno pri¬ kazati kvalitetne košarke in si tekmovanja ni moglo ogledati večje število gledalcev. Vsa dosedanja prvenstva so se igre, ralo Tudi naše moštvo bo mo- v zimskem času pretežno Tolmin je povsem zasluženo odlikovala po kvalitet osvojil prehodni pokal tekmoval- nih kot po borbenih igrah. »Na- ne skupnosti. Uspeha ne zmanj¬ šuje dejstvo, da so nastopili ne¬ mi Sežana in »Lesonit« so stal- ivald. Vsak skuša ravno na kateri igralei ligaškega moštva. teh tekmovanjih dokazati, da je Ta kolektiv se je v zelo kratkem najboljši na Primorskem. V zad- domi času uvrstil v kvalitetnejši raz¬ red. Sežana je dosegla pričako¬ vani uspeh. Prijetno je presene¬ tilo mlado moštvo Renč s četrtim njih letih je to uspevalo le »Le¬ sonitu«. Kljub temu, da je kva¬ litetno boljši in spada v sam vrh slovenske košarke, se je mora! trenirati napad in obrambo. Delo bo sicer otežkočeno, ker je nekaj igralcev v Ljubljani, vendar bo moral upravni odbor vseeno najti rešitev in omogočiti trening. Prvo mesto na tem tekmovanju ni ga¬ rancija za uspešno tekmovanje v I. republiški ligi, je pa vzpodbu¬ da po zaporednih porazih zvezne lige. Pomlajeno moštvo ne zna še igrati proti dobri obrambi in najti je treba obrambno taktiko, ki mu bo najbolj ustrezala. Iz¬ hod tekem ne sme biti odvisen od razpoloženja nekaj igralcev, tem¬ več si morajo vsi pridobiti tek¬ movalno rutino. Končna razvrstitev je nasled- mestom. Slaba uvrstitev Nanosa vedno požrtvovalno boriti ze v predvsem skromen individu a!ne kvalitete so predpogoj za dobro kolektivno igro. Z vzgojo je posledica nesrečnega žreba, ker ga je Tolmin Močil pivem kolu. Nova Gorica se z mladim in neizkušenim moštvom ni mogla uvrstiti na višje mesto. Mladinci Lesonita po uvrstitvi niso rozačarali. Morda smo pri¬ čakovali od mladincev, ki so bili tej smeri pa moramo začeti ze ojačeni z dvema igralcema član- pri cicibanih ske ekipe, boljšo igro. Kmalu bo- Kljub temu je prvenstvo oce- do morali zamenjati starejše. Če množičnosti njeno za pozitivno. Kvalitetnej in bolj množično je bilo od vseh dosedanjih. Vrhunske kvalitete še ni, vendar bo nastala. Moštva so se uv; n ja mesta: 1. Tolmin ' 2. Lesonit 3. Sežana 4. Renče 5. Nanos 6. N. Gorica 7. Kuteževo 3 3 159:94 + 65 211 79:87 8 3 2 1 121:88 + 33 3 1 2 94:120 26 3 2 1 147:68 + 79 2 2 2 16:100 2 31:90 84 59 bodo hoteli uspešno braniti pri¬ dobljeni ugled bistriške košarke, se bodo morali vestneje priprav¬ ljati. Tudi oni imajo vse po¬ manjkljivosti, ki so bile prej ugo¬ tovljene. Med njimi pa je ven¬ dar precej perspektivnih, ki jih ne smemo zanemariti lin jih mo¬ ramo omogočiti strokovno vadbo. Nastop Kuteževega je zelo raz¬ veseljiv. Pogumno morajo nada¬ ljevati in tako bomo imeli lahko poleg Jelš a n še en športni kolek¬ tiv izven Ilirske Bistrice. hotel na domačih tleh očuvati sloves. Včasih se je moral tudi sprijazniti s porazom. Vse tek¬ me so bile izredno dramatične in je bilo težko napovedati zmago¬ valca. Tudi letošnje prvenstvo je obetalo brezkompromisno borbo. Posebno »Nanos« je upal na uspeh, ker je večkrat porazil »Lesonit«. Proti pričakovanju pa je bila zmaga domačinov lahka. Moštva so bila z žrebom raz¬ deljena v dve skupini. V prvi je osvojil prvo mesto »Lesonit« pred »Nanosom« in Novo Gorico. V drugi pa je Sežana premagala nja: 1. Lesonit 2. Sežana 3. Old Boys 4. Nanos 3 3 243 : 132 + 111 2 1 1 130 : 132 2 l 128 : 133 2 5 3 1 2 208 : 177 + 31 Gorica 2 2 40 : 175 135 Rezultati: I. skupina: Na¬ nos : Nova Gorica 82 : 31 (42 : 7), : 9 : 55 Lesonit (40 : (35 : Nova Gorica 93 5), Lesonit : Nanos 65 26); Old B i s tri ce. II. skupina: Sežana : Old Boys (62 : 47)(29 : 26); finale: Old Boys : Nanos 81 : 71 (36:36), Lesonit : Sežana (85 : 68) (31:26). Za Lesonit so nastopili: Anto¬ nič 26, Lenarčič 32, Grlj 45, Žri V finalnih srečanjih je priredil berma 21, Čeligoj 6, Čošič 15, Kirm 4, Šuštar 46, Koren 38, Kandare na j več je presenečenje Old Boys z zmago nad favoriti. Premagal je »Nanos« z desetimi točkami 10 . Za Old Boys so igrali: Štern- razlike. Za to moštvo so nastopili bergar 35, Kopriva 6, Borane 21, igralci, ki so že prenehali z aktiv- Koren 21, Rože 42. Nagradna uganka Ali se spominjate izstrelitve te rakete? V katerem časopisu je bila ob¬ javljena ta slika? Morda so jo nekateri celo vi¬ deli? Izmed pravilnih rešitev bomo nagradili izžrebano s 3.000 din. Odgovor bomo objavili v na¬ slednji številki Snežnika. •»•*•••••••* > •*••••••••»< • • • • •. ■ * _ ~ ^ ~ — >» ••••••• •••••< W • f * • ■ • ( • • » • # # t • . • • • • • • • • • • ■ *■••••••• « I • • * • • • • • • • • • • • • • • • • • •••••• • • • • • • • • • • *•••.• • •• • • •••••••••••A. .•*••••• # • • • • • • • • • (■■•.>«•••••••••••(•#*** • • • • • • •••*•••••••#••• * * • • • • • *.*.•.».«.* .‘.».»J • •• •• • •••••••• «••••••• ***** * * • *7 • •••<••••••••• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • 0 • • • • ■ » • • • • •V/.** ,VA' • •> • AVVV % članskega prvenstva Primorske v nedeljo, dne 14. novembra 1965 v telovadnici osnovne šole v Ilirski Bistrici Posnetek: E. Maraž Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL II. Bistrica — urejuje ured¬ niški odbor. Glavni in odgovorni urednik J. Keuc, člani uredništva: F. Munih, M. Lavrenčič, F. Fatur, T. Gustinčič, I. Šuštar in M. Princ. Tehnični urednik: J. Novak. Tisk Kočevski tisk, Kočevje. Letna na¬ ročnina za tuzemstvo 240 din, za inozemstvo 1,5 S ali 800 din. Tek. račun pri NB v Ilirski Bistrici št.: 602-141-608-96. Rokopisov in risb ne vračamo. Naklada 4.000 izvodov. m m m m *•:•:% • A • • «••*•••••••• i O •#•••• • # • • « • • ' «•••••••• •• • •_•.*. • * • * • • • • • • • » » • • • • • • • >••••• • • • J , • • • • • •••«•! - • • # • •••••• i • • # • • • • • • jC* ■zs&m NOV.-DEC. m ŠT. 11 —IZ 6. in 7. novembra so bili naši . košarkarji v gosteh pri košarka¬ škem klubu »SAFOG« iz Gorice. To je bilo povratno srečanje, kajti Safog je bil pri nas v gosteh že lani. Naši fantje so odigrali dve tekmi. Prvo že v soboto zvečer v Vidmu z ekipo »Smaidero«. Ra¬ zume se, da je bila igra sorazmer¬ no slaba, saj so prišli naši fantje na igrišče tako rekoč naravnost s poti, lačni in utrujeni. Tekmo, ki smo jo izgubili s trema točkama razlike, sta zelo slabo in skrajno pristransko sodila klubska sodni¬ ka, ki sta imela nalogo: »Tekmo moramo dobiti!« Z druge strani je bila to prva tekma naše ekipe, ki so jo igrali v dvorani. Dvorana v Vidmu je poglavje zase. Prostorna, brez kakršnihkoli nosilnih stebrov ob straneh, eno¬ stavne in prijetne konstrukcije, skratka dokaz, da se da napraviti dvorano tudi brez razkošja in z manjšimi sredstvi. Od klubskih funkcionarjev smo izvedeli, da je take dvorane po vseh, tudi manj¬ ših mestih Italije financiral na¬ cionalni olimpijski komite. V dvorani je na tribunah tudi prostora za več kot 1500 gledalcev. Zanimivo je, da so bile tudi v Italiji tribune nezasedene prav tako kot na vseh košarkaških tek¬ mah pri nas. Se pravi, da smo Bistričani iz¬ jema. Spotoma so si naši fantje ogledali tudi veličasten spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Sredipolju. Prav čuden občutek smo imeli, ko smo se peljali čez našo Reko, ki je ob izlivu vse drugačna, kot jo poznamo pri nas. Tekma s Safagom v Gorici je bila vse kaj drugega kot tista v Vidmu. Igra je bila enakovred¬ na, dobra, napeta, fair in sodniki so za razliko od prve tekme zelo dobro opravili svojo nalogo. Raz¬ položenje publike na višku. Ob koncu niti ni bila važna minimal¬ na razlika v točkah. Povabili so nas v januarju na turnir. Na obeh srečanjih so nam vzbu¬ dili pozornost blesteče opreme vseh košarkarjev in so bile naše trenerke, ki niti niso tako grde, ob njihovih prava revščina. Pa še to, vse klube vzdržujejo tovarne, katerih ime ekipa nosi. Zanimivo kaj? Prijetno je bilo srečanje v dru¬ gačnem okolju, kot smo ga bili va¬ jeni, le preveč napeto je bilo vse skupaj. Tako je šlo prvič v zgodovini naše košarke tudi ime »Lesonit« čez državno mejo. Želimo si, da to ne bi bilo zadnje. -ko Medtem •V. • • 1 • • • • \ .V/ V.V* • • • • • • • » • • • « • • • » • • • 4 • • • • • » • # • • • • • • • • • • • • >: ko so košarkarji počivali, so člani spremstva balinali Posnetek: M. Primc Zaselek Positvica ..••••••••••• • ••••••••• ••»• • *••••••••• • • .N*. XvX\vX , x*x , Xvx*xvXv.'Xni'X\ >x*x\vx , x;x*x\v.%v.vx\x*x*x , xvx*x*xvxvxvxvx*xvx*x , x*xvx , x*x , xvx%v: , >x9x'*xv:v"vXv.;:v. v.;.;. •:::: ; :::::: : :::^::.::::::::::::::::::^:::^>«*xx:x::-Xv:.;.:.;.:.-.:.:.:.;.:.:.:.:>- :x:: : :.:.::.:.XvXXv:v:.:::x-:::x-::x*:>:-:-x:^X‘;” ::::x::;x::::::;:::;:::;:::::x:;::::::x:.:::.:.x%-x%<<*x*xx*:vx-xv:v:::: v: vX-xssSi;q?n SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE S SVOJIMI OBRATI — ISKRENO ČESTITA VSEM DE- | LOVNIM KOLEKTIVOM, SVOJIM POSLOVNIM PRIJA- j TELJEM IN PREBIVALCEM OBČIN, KJER IMA SVOJE | OBRATE, OB DNEVU REPUBLIKE I alittnittmiitimiiimmiiitiimtiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiimniminiiiiimtitNiiiiiiiiittiitiimtMiiniiMtiiitiiiiMitiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiittHimiiiii TIGAR ŠČETKARSTVO STRMECKI D JURO Jelšane iskrene čestitke vsem prebi¬ valcem občine in poslovnim prijateljem ob Dnevu repub¬ like in se še nadalje toplo priporočam s svojimi izdelki Gostilna pri DAVORJU Ilirska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem iskrene čestitke ob Dnevu republike in se še nadalje toplo priporočamo * Gostilna Pri Zinki Račiče I vsem svojim prijateljem in j prebivalcem občine iskreno = čestitam ob Dnevu republike j in se še nadalje toplo pripo- 5 ročam Sl ' W H- se % * r ?, | Gostilna »PRIMORJE« 1 Podgrad I § Vsem prebivalcem občine in I -poslovnim prijateljem iskre- | ne čestitke ob Dnevu repub- j like in se še nadalje toplo S priporočam DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Ajdovščina Čestita vsem svojim poslov¬ nim prijateljem, delovnim kolektivom in potrošnikom naših proizvodov od Dnevu republike Marjan Mihelj PEKARSTVO KNEŽAK Vsem občanom in poslovnim prijateljem občine iskrene če¬ stitke ob 29 . novembru — prazniku republike POSLOVALNICAMI iskreno čestita ob Dnevu vsem delovnim kolektivom, svojim poslovnim prijateljem in vsem potrošnikom in prebivalcem Ilirska Bistrica