LETO VIL 20 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31.10.196p
VEČER MELODIJE m BESEDE
Tudi letošnji koncert Finkovih bo predstavil dela od renesanse do sodobnosti in to v treh zasedbah: kvartetu, tercetu in samospevu.
Spored začenja kvartet s tremi skladbami a cappella. V Jakoba Petelina Gallusa kompoziciji ‘ In nomine Jesu’ je polifonski element podrejen barvni zvočnosti harmonskih zaporedij. Prevladujejo še stare cerkvene lestvice. Kombinacija teh sestavin — prišteti jim je še ritmično razgibanost in dinamično razsežnost — ustvarja svečano, pa vendar toplo občutje.
Napolitanski glasbenik prve polovice 18. stol. Francesco Durante je v “Christe eleison” izdelal polifonsko mojstrovino. Zgrajena je na enem samem motivu, ki ga avtor najprej obravnava po pravilu kanona “alla quinta”, po vmesni progresiji pa v načinu dvojnega kanona. Kljub vsej tehnični umetelnosti je skladba sočna in izrazna.
“Crucifixus” prvaka cerkvene glasbe Pale strine je primerek njego-. vega “tretjega stila”, že v duhu moderne tonalnosti. Iskreno versko doživljanje je zajeto v kristalno čisto zvočno posodo.
Solistični del prinaša dva nemška, enega ruskega in tri slovenske samospeve. Beethovenova “Majska pesem” (op. 52, št. 4) na Goethejevo besedilo je napisana še čisto v klasičnem načinu. Prisrčna pomladanska poezija!
Glasbeni svet slavi letos stoletnico rojstva Hupa Wolfa iz Slovenj-gradca, ki je komorno pesem dvignil v dovršenost, potem ko je sprejel glavna načela Wagnerjeve “integralne umetnosti”. V “Anakreontovem 'grobu’ je dosežena popolna skladnost (Goethejeve) poezije, melodike, deklamatornih sestavin in prelivanja akordov v inštrumentu.
Balakirev je bil vodilni član slavne ruske “peterice”. (Letos poteka petdeset let od njegove smrti). V njem se je ruski narodni slog prvič razodel na visoki stopnji v simfonični in klavirski glasbi in v samospevu. Balakirev se je rad posluževal orientalnih motivov; tako tudi v “Selimovi pesmi”.
Takoj po koncu prve svetovne vojne je Škerjanc napisal “Sedem pesmi s spremljevanjem klavirja”, od teh štiri na poezije Li-Tai-Poja. Dve od teh sta “Beli oblaki” in “Počitek pod goro”. Mladi komponist je tu dosegel zrelost v sintezi med impresionističnimi in ekspresionističnimi prijemi. Izrazite postope postavlja na temelje bogate, celo razkošne harmonske zvočnosti.
Med zadnjo vojno je Lajovic v “Treh pesmih za glas in klavir” izdal Didi “V mraku” na kajkavsko besedilo D. Domjaniča. Z izvedbo te globoke razpoloženjske skladbe in “Pesmi” za tercet (v drugem delu večera) posvečamo ta koncert spominu pred kratkim umrlega komponista, ki je z zanimanjem spremljal naše delo v tujini.
Drugi del koncerta uvajata v izvedbi sester Finkovih Palestrinovi “Due canzonette”. Kako duhovito je maestro znal obravnavati tudi svetne snovi!
(Dalje na str. 4)
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Glasbeni odsek
Trinajsti kulturni večer bo v vetek 4. novembra ob 19. uri v dvorani Birabšn, avenida R. Saenz Pena 740, Capital
KONCERT KVARTETA FINKOVIH
Spored — glej na 3. strani!
Vstopnina je $ 30.—-
Opozarjamo, da je tokrat prireditev v petek zvečer in da se mora začeti točno ob napovedani uri.
“Če je linija, ki si jo dal melodiji in ritmu, jasna in je za uho prepričljiva, ne bodo disonance, ki jo spremljajo, nikdar poslušalca prestrašile. Kar ga plaši, je vtopitev v zvočnem močvirju, iz katerega se ne vidi obala.”
Arthur Honneger,
Je suis compositeur
(Kot navodilo komponistu in nasvet učencem).
Pred izidom je
ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENIJE
Uredil prof. Roman Pavlovčič.
V tisku je
MEDDOBJE Leto VI., št. 1 - 2.
Vladimir Kos DOBER VEČER, TOKIO Pesmi zate in zame Izšlo v Tokiu.
Kdor se želi naročiti na zbirko, naj sporoči pisarni S. kult. akcije
VABILO!
Pregledali smo kartoteko in ugotovili, da so mnogi naročniki in prijatelji v zaostanku s plačilom naročnine, kupnine ali članarine. Res nam boste ustregli, če boste vse čimorej poravnali. Hvaležni pa bomo tudi za naslove prijateljev ali znancev, ki naj jim pošljemo vabilo in prospekt za novi letnik.
AKCIJA
za pridobivanje novih naročnikov je v teku. Ali morete sodelovati tudi Vi: pošljite nam naslove prijateljev ali znancev — poslali jim bomo vabilo in prospekt.
TARIFA REDUCIDA ConcMion 6228
Registro N&cion&l de la Propiedad Intel ec tual N9 624.770
naši veesri
ebi‘a=i in ebserja
PREDAVANJE DR. M. PAVLOVČIČA
Ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije v U. S. A., dr. Milan Pavlovčič se mudi pri sorodnikih v Buenos Airesu. To priložnost je porabila S. K. A., da ga je naprosila za večer, čemur se je rad odzval. Napoved njegovega večera ipod naslovom “Zvoki iz domovine”, je napolnila dvoranico (čez 80 obiskovalcev) in jo ves čas predavanja držala v napetosti. Predavatelja je predstavil tajnik Marijan Marolt in ob tej priliki tudi razložil pomen folklore ter poudaril razliko med dolenjsko in prleško melodijo. Gospod Pavlovčič je namreč prinesel s seboj na zvočni trak posneto dolenjsko in prleško ohcet, kakor je jo v Lljubljani pel Akademski pevski zbor “Marolt”. “Ohceti” pa nista bili posneti v smislu čiste folklore, kakor bi pesmi resnično peli ljudski pevci na vasi, temveč je bila to povezava umetnih zborov, harmoniziranih na ljudsko melodijo, toda z vsemi modernimi zborovskimi efekti. Čutili smo, da so to skladbe Tomčeve, Maroltove itd., povezane ob dialektično razloženo zapovrstnost dogodkov ob snubitvi in ohceti. Ta dialektična povezava pa gotovo ni bila v skladu z modernim izrazom zborovske glasbe. To smo uživali kot včasih ob Maroltovih koncertih, le da se nam današnji zbor zdi manj poln, toda z očarljivimi basom (Stabej). Nato nam je g. Pavlovčič podal odlomke iz izvajanja Foersterjevega Gorenjskega slavčka v ljubljanski operi (dirigent Samo. Hubad), kjer se je odlikoval zbor, pa tudi solisti (Franci, Bukovčeva). Tako nam je posredoval pogled v ljubljanski operni razvoj in sedanje stanje. V drugem delu večera nam je dr. Pavlovčič orisal kulturne razmere v Clevelandu, predvsem s pogledom na pevske zbore staro in novonaseljencev (Slovan, Glasbena Matica. Korotan itd.) ter je tudi na plošči pokazal nastope Slovana, ali pa šubljevo priredbo oper (Carmen, Prodana nevesta). Prav tako je pokazal gledališke uspehe tamkajšnjih društev in še posebej umetniško razstavo v Clevelandu. Gorše - Volovšek. V imenu vseh se je dr. Pavlovčiču zahvalil tajnik Marolt in po njem poslal pozdrave S. K. A. kulturnim delavcem v Cleveland.
kronika
—	Za TISKOVNI SKLAD “Glasa” so darovali: Dr. France Mihelič, Capital, $ 200.-; N. N., Ramos Mejia, $ 50.-; N. N., Moron, $ 40.-; Jože Omahna, Berazategui, $ 50.-; Albin Kočar, Moron, $ 30.-; Lojze Rezelj, San Fernan-do, $ 100.-; Rev. Štefan Tonkli, San Fernan-do, $ 100.-; N. N., Capital, $ 50.-
—	Pisatelj in publicist Mirko Javornik se je iz Trsta preselil v San Francisco (USA).
—	Prijatelj iz Evrope nam piše: “Malokdaj je bilo za podelitev Nobelove literarne nagrade toliko zanimanja kot letos. Po listih je polno ugibanj. Napovedujejo, da bodo nagrado podelili 20. ali 27. oktobra. Med najresnejšimi kandidati so: Graham Greene, ki je te dni končal roman Požgana hiša (godi se »v bivšem Belgijskem Kongu), je bil že prevečkrat na listi; Saint John-Pierce, ki mu je zadnjo pesem prevedel sam Dag Hammarskjold; Isak Dinesen (psevdonim za baronico Karen Blixen-Finec-ke); Ivo Andric, katerega Most na Drini je
RUMENO BAHANJE (Ob izidu nove slovenske pesniške zbirke)
Zdaj, ko pišem japonsko-kitajsko-angleški slovar, si lahko privoščim tudi nekoliko rumenega bahanja. Rumeno bahanje imenujem poročilo o svoji (menda prvi) pesniški zbirki, komponirani no Otoku rumenih ljudi, in z njihovo pomočjo natiskani. Brez platnic (jasno, da bo zbirka imela platnice) šteje 64 strani; to število je deljivo s 4 iz čisto praktičnega razloga: papir je štiri-barven; število strani, nedeljivo s 4, bi povzročalo glavobol tis-karnarju, ki je kot vsak pravi Japonec, navajen na lepo tekoče opravlanje posla. V kakšnem smislu so strani četverobarvne, pa ne morem razodeti; sicer bi zmanjšal zanimanje za nakup relativno drage zbirke (1 U.S. dolar, v čemer je poštnina odn. ladijska prevoznina všteta) j V kolikor sem idealist in si mislim, da bo nekaj drznih ljudi kupilo Kosove pesmi, in v kolikor ne bo šel denar v poravnavo tiskarskih dolgov, bo čisti (= kakorkoli ne-umazani) tkzv. dobiček v prid izgradbe moje misijonske postaje (kljub splavom in drugim umorom se prebivalstvo naše četrci veča, število delovnih ur narašča sorazmerno s ceno televizijskih aparatov; družinske tragedije pa i+ak nikdar niso bile produkt določene dobe). To o dobičku omenim mimogrede; ne bi rad, da bi kdo kupil pesmi zato, da prispeva v sklad dojenčkov, in preostali papir uporabi za razne zanimive namene (ne da bi pesmi bral; ne pozabite, da je papir barvan. . .).
Vsaka stran ima besedilo; zares, nihče ne bo mogel reči, da je kupil prazen, sicer fin japonski papir. Numeriranje strani je ultra-moderno (ultra v istem pomenu kot ultra-vijolično) ; a moram priznati, da sem stvar kopiral po najmodernejših brazilskih umetniških revijah.
Pesmi nimajo naslovov (ha-haha). Naj vplivajo takšne, kot so; naj bodo razumljive srcu in čustvu, ki se zmeraj spreminja. A na koncu knjižice sem vsem pesmim dal imena, imena in stran, tako da jih vsakdo lahko najde, v uteho, v veselje, v kritiko ali v odklonitev.
Med pesmimi je raztresenih nekaj (zdi se mi, duhovitih) navedkov najnovejših knjig, ki se vsi nanašajo na dejstvo pesmi. Kako je lepo, ustvarjati ali brati pesmi; in da so res nekaj posebnega (ne mislim na svoje), nekaj, kar presega glasbo, arhitekturo, roman in dramo. Dežele, katerim pripadajo knjige, so Francija, Španija, Angleška, U.S.A., Japonska, Slovenija in Argentina. Mislim, da je največ anglosaksonskih citatov (zavestno zato, ker mi ugajajo; podzavestno pa, Bog ve, zakaj; morda, ker skoraj nič ne poznamo te kritike. . .).
Zaradi visoke cene zbirke sem dodal literarno novost, rubriko skoraj na koncu knjižice, pod naslovom: Namesto cvetic na grob preteklosti. Tu sem navedel lepe misli velikih članov SKA (kaj bi hlinili, da je SKA nepomembna in sterilna!) ; upam, da mi bodo gospodje (vsi so moškega spola) oprostili, da sem jih zbral na koncu zbirke; da bi namreč služili kot kažipot v bodočnost, in da bi še drugi ljudje, tako kot jaz (če sem začel bahanje, pa ga nadaljujem), zgrabili čas in ustvarili nove stvari. Na ta način bodo tudi naši kritiki dobili posla — o njih sem bil tudi nekaj navedel, saj so tako važna plast literarnega življenja; v njih se odražajo up, veselje, kontrola, delo, stremljenje, volja po zmagi nad snovjo.
Na zadnji strani je napisano drobno posvetilo, zahvala za vse lepe irske večere, ki sem jih prebil z g. in ga. Fleming (zakonskega trikota pa ni bilo) ; tolikokrat smo sedeli blizu morja ob ognju, kakor stari znanci, Kelti in Slovani; z zanimanjem sta bila poslušala moje razlage o novi literaturi SKA; žal jima je bilo, da nista razumela več starega keltskega jezika in — slovenščine. . . Še zmeraj si dopisujemo; vsak večer poklekneta in zmolita rožni venec za moj misijon.
Nekaj naslovov pesmi Vam moram izdati, že zaradi reklame. Komedija češplje; ta pesem se nalahno dotakne nudistov...
Sestanek s psi (moj edini prijatelj naravnega izvora v misijonu je pes Lory, a pesem se nanj ne nanaša). Praznik davkov (skoraj anti-klerikalna kompozicija. . .). Umito razpoloženje; čisto na robu tokijskih pločnikov, navadno za železniškimi postajami. Charlotte in sadeži; brez pripombe, ker se bodo najbrže kritiki razpisali, v določeni smeri (ta stavek ni naslov). Kristalni sekt, Poln japonskih elementov (kot v tistem baru, kjer sem ga bil Pil, pred davnimi mesci) ; izrazito ljubezenska pesem meddobja Popoldneva. K. K.; ni nobene zveze s staro-avstrijsko enačbo; je neke vrste odurna pesem pri zobozdravniku. Prevod z nagibom; je to prevod originalne japonske pesmi, in vdelan v Kompozicijo dveh (ostalih) kitic; tako, da bodo vsi, ki jih moje pesmi razočarajo, imeli nadomestek v izvirnem prevodu; tudi japonski tekst je naveden, in vse kitice skupaj tvorijo glasbeno enoto, mislim na ritem, smisel in zvočnost besed.
Z enim očesom naperjenim na ceno zbirke, z drugim uprtim r literarne zgodovinarje bodočnosti, torej, pod dvojnim biološkim Pritiskom sem ob koncu knjižice navedel vire spojih opomb in navedkov. Tudi zato, da bi se mladi zamejski Slovenci učili angleščine, v kateri je napisanih in skritih toliko lepih stvari — v Vsakem jeziku, ki ga znamo poleg svojega lastnega. Človek je ens r^ultilinguisticum.
Rumeno bahanje? Je to prva slovenska knjiga, tiskana na Japonskem, z japonskimi stavci, z japonsko prijaznostjo. Pomislite, da so vlili nalašč za mojo zbirko novo “črko”, namreč strehico za ž, š in č. Oko se mu je zasvetilo, tiskarnarju, ko sem mu dejal, samozavestno, da bo to knjigo bralo pomembno število (mislil sem na izposojanje) Slovencev na vseh kontinentih (Afrika ie v stari dobi veljala za južni del Evrope, vsaj inteligentni del Afrike) ; čestital mi je, da smo Slovenci tako internacionalni (in V tem sva si bila enakega čustva).
Pesmi. O njih ne morem napisati dosti, zdaj še ne. Mislim, da so vse razumljive. Namreč, v kolikor ima smisla, da so razumljive; kjer gre za slutnjo, skrivnost, osebno zadevo, naj bodo prikrite, odete v skrivnost, na prvi pogled težke, a le na prvi Ppgled. Ko bi morale vse pesmi biti najlaže umljive —- ali jih ne b1 reducirali na prirodopis, psihologijo in matematiko? Naj bodo Zato včasih nekoliko težke; le v toliko, v kolikor zahtevajo posebnega vpogleda občutja ali priličenja njih stvaritelju. Morda bodo nekoč nekje zgradili muzej pesmi in pesnikov. . . tudi za takšne čisto nerazumljive, a lepe stvaritve. A tiho upam, da me zaradi Pesmi te zbirke ne bodo vtaknili po smrti v špirit. Ideja je kras-('n: prodati svoj okostnjak za nekaj dolarjev za misijon... Uo-ho-ho (ne ha..., zaradi sozvočja z zlogom “-on”).
Pravijo, da samohvala ni dosti prida. Res ni. A moje tokratno bahanje je posebnega tokijskega kova: vabilo pomeni, vabilo n kritiki. V japonščini imamo besedico, s katero označimo slab Jn dober ponos. Rad bom popravil slovnične, stilistične in vse-nmske napake tega pisma, da mi le kdo v Meddobju odgovori, me-111 in občinstvu, (kateremu je to pismo namenjeno. Primerjaj Podnaslov zbirk;!).
. Še ena zanimivost: v sklopu četverobarvnega papirja prevla-Onje rumena... kakor pri van Goghu. Cela vrsta teorij obstoji fuede nagnjenja k rumeni barvi, in vsaj japonske tvrdke se pri ®vojih reklamah poslužujejo izsledkov barvne psihologije. Med odilnimi narodi sveta se mi zde Anglosaksonci najbolj napred-!!'.v Pesništvu. Ali se mi je posrečilo, da smo se jim dostojno Približali •— s to zbirko (in z zbirkami ostalih priznanih pesni-°v SKA)? To ni več rumeno bahanje, to je rumeni vprašaj; aPonci tudi neprestano vprašujejo: ali smo s tem in onim dosegli Zapad? Pismo iz predmestja Tokia. Jesen se bliža, krizan-eme so postale poceni, eno mi je Japonka podarila, da me zme-a.l gleda iz vaze (roža namreč). Krizantema rumene barve. Njej j roži, se razume) in vsem, ki so to pismo brali do sem, hvale-Zen pogled, poklon, in po — (namesto poljuba).
Vaš
VLADIMIR KOS (Tokio)
koncert kvarteta finkovili
SPORED
Kvartet
J. P. Gallus — In nomine Jesu
F.	Durante — Christe eleison
G.	P. Palestrina — Crucifisus
Bariton solo
L.	van Beethoven — Mail.ied
H.	Wolf — Anakreons Grab
M.	Balakirev — Pesnja Selima L. M. Škerjanc — Beli oblaki
L.	M. Škerjanc — Počitek A. Lajovic — V mraku
Tercet
G. P. Palestrina — Due canzonette W. A. Mozart — Grazie agl’ inganni tuoi F. Gerbič •— Rožmarin A. Lajovic — Pesem
M.	Tomc — Belo jutro S. Eisenstein — Huaino
Kvartet
A. Geržinič -— Cest brezupna slast J. Prochazka —■ Ptička
Pri klavirju prof. ALOJZIJ GERŽINIČ
imel na Švedskem velik uspeh; morda tudi mladi finski pisatelj Vaino Linna.”
— MLADJE. Pod tem naslovom je izšla prvič v Celovcu literarna revija. Glavni urednik je Slavko Slovenec, odgovorni pa Lado Hajn-žič. Založila jo je Družba sv. Mohorja v Celovcu. 48 strani obsegajoči zvezek polnijo drobne ipesmi in črtice in nekaj beležk. Tudi mesto Prologa in programatičnega članka je prepuščeno pesmi in črtici. V le-tej beremo med drugim: “Dekleta in fantje so odprli veliko slovensko srce in so dali ognjišču svoje roke, svoje misli, načrte, svojo ljubezen, svojo besedo, fantazijo, vse. Kaj to ni dovolj? Kaj naj bi še dali? Vesela pesem tipk pisalnega stroja, vrteči se valji in kolesa zavita v vonj tiskarskega črnila, to je molčeča zgodba uboštva, zaprek, dolgov — pozabljena zgodba začetka. ..
Pravijo, da naše Koroške ni več, da se je zdrobila.
To bomo videli, ali naše Koroške res ni več. Popotno palico bomo vzeli in bomo šli iskat svoj narod. Treba je žilavo iskati,' treba je imeti neupogljiv tilnik in treba je mehko prisluhniti stokanju zvona v lini, in naj se ob njem razjoka še Tvoje razbolelo srce! To bo naša rast, naše uboštvo, naš vsakdan.”
Mlado podjetje potrebuje denarne in moralne podpore. Naslov uredništva: Viktringer Ring 26, Klagenfurt-Celovec.
dema in
— V Gorici je umrl glasbenik in kulturni delavec prof. Emil Komel.
— Bolgarski književniki so i-meli redni občni zbor svoje pisateljske zveze. Izvolili so nov odbor, ki šteje kar 33 članov in sprejeli resolucijo, v kateri so vladi obljubili, da se bodo pri svojem pisanju držali “vame poti socialistične stvarnosti”.
— Nemški znanstvenik dr. Nordhoff je opozoril nemško industrijsko podjetje VW (Volks-■vvagen), da naj podpre nemško Zvezo znanstvenikov s posebnim darom. Podjetje je za leto 1960 podelilo zvezi mecenski dar v vsoti 1 milijona mark (20 milijonov pezov).
— Hans Rothe prevaja znova Shakespearova dela v nemščino. Že pred leti je več nemških pesnikov in pisateljev obsodilo njegove prevode. Vendar pa je miin-chensko gledališče pred kratkim uprizorilo njegov prevod Komedije zmešnjav. Tokrat se je oglasila Akademija znanosti in umetnosti in javno protestirala, češ da je prevajalec oskrunil Shakespearovo delo, še bolj .pa obsodila gledališče, ki je za izvajanje izbralo tak prevod.
-—• Agatha Christie, na jslovi te j-ša sodobna pisateljica kriminalnih romanov (tedensko zasluži samo z avtorskimi pravicami za že izdane 5000 dolarjev, pa še piše nove detektivke), je slavila pred kratkim sedemdesetletnico. Ob tej priliki se je izvedelo, da je Christie tudi pisateljica in pesnica liričnih novel in pesmi.
pe
Že dvajset let je pod psevdonimom Mary Westmacott objavljala dela, ki ji niso prinašala skoraj nobenih honorarjev, pač pa mnogo notranjega zadovoljstva. Izjavila je, da jih je pisala zaradi “higiene svoje duše”.
— V nemškem univerzitetnem mestu Marburg so letos priredili 10. Mednarodni kongres za zgodovino verstev. Prišlo je nad 500 zastopnikov iz 25 držav. Eni od sej je predsedoval brat japonskega cesarja, princ Mikasa, ki je sam napisal nekaj del s tega področja. Tema kongresa je bila: Urzeit und Endzeit.
— Avstralski muzikolog An-drew D. McCredie je prišel na univerzo v Hamburg izpopolnjevat znanje in zbirat gradivo za svoje novo delo. Dovolili so mu, da je šel stikat tudi v kletne prostore, kjer je odkril docela ohranjen rokopis opere “Narcisus” i-talijanskega skladatelja Domeni-ca Scarlattija.
— Ameriški nsiholog prof. dr. Ralph Gerard je sestavil aparat, s katerim bi bilo mogoče ugotoviti. koliko resnice je v govorih raznih nolitikov. Listi se vesele izpo-nolnjene iznajdbe, obžalujejo pa, da učeni psiholog nikdar ne bo pritiral k aparatu politikov, ki bi jim bilo treba resnico najbolj pretehtati.
— Francoski skladatelj Pierre Boulez je na festivalu v Darmstadtu dirigiral svojo novo opero “Pii selon pli — Guba za gubo”. Delo nosi podnaslov “Portret Mallarmeja”. V glasbi prevladujejo tolkala, zlasti bobni in cimbale.
DAROVI: Za izdajo Danteja, dr. Marjan Urh, Nemčija, 20 D M; poleg naročnine so za Atlas darovali še gg. Pavel Božnar 50 pezov, Marko Kremžar, 50 pezov; Marjan Loboda, 50 pezov; Jože Poznič 100 pezov; ga. Anica Pučko, 50 pezov; Stane Snoj, 100 pezov.
— V Ljubljani so sklenili izdajati umetniške monografije slovenskih umetnikov. Pravkar je izšla monografija Nikolaja Pirnata, v tisku in pripravah pa so monografije o Ivanu Groharju, Karlu Putrihu, Francu Pavlovcu, Jakopiču, Jami in Sternenu. Za temi bodo izšle še monografije o Fr. Miheliču,, Fr. Smerduju. Slovenska a-kademija znanosti in umetnosti pa pripravlja reprezentativno monografijo o G. A. Kosu, s sodelovanjem Moderne galerije pa bo Državna založba, ki izdaja vsa ta dela, pripravila tudi posebne monografije o Ivani Kobilici, Bergantu in Veselu.
— Pri Mohorjevi družbi v Celju je izšla II. knjiga Izbranih spisov F.S. Finžgarja. Uredil jo je Fr. Koblar in napisal opombe. V načrtu je izdaja Finžgarjevih del v sedmih knjigah. Pri isti založbi so izšli tudi Izbrani spisi F. Ks. Meška, ki jih je uredil prof. V. Smolej.
— Milanska založba Vallardi je izdala “Storia delle leterature d’Europa e d’America”. Pregled slovenskega slovstva je napisal G-Maver, profesor slavistike na rimski univerzi. Pregled obsega 40 strani in sicer od brižinskih spomenikov do naših dni. Pisatelj razodeva veliko ljubezen do slovenskega slovstva. Razdeljen je pregled v tri poglavja: 1. od začetkov do Prešerna; 2. od Prešerna do konca 19. stoletja; 3. XX. stoletje. Začenja pri Trubarju in zaključuje pri Bevku in Kreftu. Vpletel je prevode nekaterih pesmi Gregorčičevih, Aškerčevih, Župančičevih in drugih.
—- Newyorška filharmonija je gostovala na festivalu v Berlinu. Nastopila je z dvema koncertoma, ki ju je dirigiral Leonhard Bernstein. Zanimivo je, da je tvrdka Ford plačala potne stroške vsem članom orkestra. Najeli so posebni letali za 106 godbenikov in godala. Berlinčani so bili nad tem Fordovim dejanjem navdušeni, ker smatrajo podporo za izraz priznanja vsemu Berlinu.
— 10. julija so v Nemčiji z veT likimi slovesnostmi proslavljali 65. rojstni dan skladatelja Karla Or-ffa, ki ga kritika označuje za finega največjih skladateljev našega stoletja. Med najbolj znanimi njegovimi skladbami je oratorij-balet Carmina burana.
(S prve strani)
V	naslednji — “Grazie agPinganni tuoi” — je dvesto let kasneje obdelal podoben motiv (na tekst znamenitega libretista Metastasia) nedosežni Mozart v rokokojskem stilu.
Sledita dve slovenski skladbi s klavirsko spremljavo. “Rožmarin”, op. 52 zaslužnega, vsestranskega Frana Gerbiča — smo v 120. letu po njegovem rojstvu — se odlikuje s prijetno melodično invencijo in uspelim menjavanjem liričnih in dramatičnih razpoloženj.
V	“Pesmi” (Ne povem vam, zakaj) je Lajovic poiskal navdiha, kot je to v prvih letih rad storil, pri ruskem kmečkem poetu Koljcovu( prevod O. Župančiča). Razgibana melodija se opira na orkestralno polno spremljavo. Del.o, ki je bilo napisano za dva ženska glasova, je Gerži-nič priredil za tercet.
“Belo jutro” M. Tomca je sveže, narodno navdahnjeno. Učinkuje s kontrasti in nešablonskim vodenjem glasov.
S. Eisensteinove “Huaino” (južnoameriški ples) je primer nagajivega, živahnega tona, ki se zdi, da ni prav pogost v kreolski folklori.
Prireditev zaključi kvartet s spremstvom klavirja. Na željo več obiskovalcev naših prireditev se ponovi lani nrvič izvedena Geržiničeva skladba na štiridelno Vodebovo pesem “Cest brezupna slast”. Tukajšnji kritik Kneppler jo je označil kot “svojevrstno”.
Za konec: ljubka “Ptička” (D. Kette) J. Prochazka, češkega mojstra, ki je več let v Ljubljani posvetil bogatenju slovenske glasbe in glasbenega življenja.	A. G.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia, FCNDFS. Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de Oca 320, Buenos Aires.