.JVfovi čas“ i v jan pet»;k ©b 12. uri dopolidne. U?ed' ništ o in upravnistvo je V (Josposki ulici '51, 6, druyo dvorile M2VIČAS JList stane za celo leto .... 4 za manj premožne 3 „ v Jvfemčijo .... 5 , posamezne Številke 8 v Oglasi po dogovora. Štev. 28. V Gorici, 12. julija 1912. Leto IH, Proti plesom t Hvaležni moramo biti res iz srca predsedniku našega c. kr. okr. š. sveta v Gorici, ki je izdal v zadnji številki našega lista priobčeno okrožnico. V ti okrožnci sc ugotavlja najprej neoporečeno dejstvo, da ima obiskovanje plesov, bodisi javnih bodisi društvenih, za mladino dostikrat najslabše nravne posledice; potem se učiteljem sploh priporoča in nalaga, da mladino pri vsaki priliki odvajajo od plesov; končno se pa poživljajo tudi županstva, da Plesne prireditve kolikor le mogoče oine-jajo. Da bi se vsi ravnali po navodilih te okrožnice! Koliko zla bi se zabranilo! Lahko bi vse to zlo opisali, zlo v zdravstvenem. gospodarskem in socialnem oziru. toda pisali smo o vsem tem že mnogokrat; ostanimo le pri točkah okrožnice. — Plesi donašajo mladini največjo škodo v nravnem oziru. To je. za kar se gre! Oni so mladini v pohujšanje, tu izgublja mladina dovzetnost za vse višje uzore, tu se potaplja v uživanju nizkih nagonov, tu se navaja k ponočevanju, k zapravljivosti, pijanosti. k nesrečnemu vso moč mladega srca uničujočemu ljubimkanju! Plesi, kakor se pri nas prirejajo, pomenjajo za naše ljudstvo, pred vsem za mladino, kar naravnost kugo! Če hočemo torej dobro mladini, tedaj odvajajmo jo proč od plesov z zgledom in besedo! Obsojeni ste torei vsi, ki plese prirejate! Prireditve, ki tvorijo toliko nevarnost za mladino, ne morejo biti nikdar dobre prireditve! Tn nikdar ne more izgovor veljati. da človek gre na ples. da se malo pozabava. ker se mu vendar ne more zameriti. Zabava, ki združuje v sebi toliko zla v gospodarskem in zdravstvenem in socialnem oziru, ki pomenja pred vsem kugo 7.a nravno življenje našega ljudstva in posebno mladine, ni več zabava, ampk zločin! Tudi hazardne igre so zabava, tudi divji lovci imajo svojo zabavo — toda postava smatra take zabave kot zločin in jih tem primerno kaznuje! —: Da, obsojeni ste, ki plese prirejate! To ne velja samo za županstva, ki da-jajo fantom pri vsaki priliki dovoljenja za ples; to velja tudi za tiste liberalne vzgojitelje. ki sodelujejo pri plesih sokolskih, čitalniških, metodarskih in drugih lberal- nih društev. Ta društva brez plesov ne morejo obstati; liberalni učitelji pa so njih glavni činitelji! Obsojeni ste! Mladino, posebno šolsko mladino treba odvajati proč od plesov. Toda ali samo tako. da učitelj otrokom preti s kaznijo, če gre preblizu plesišča? Kako se bo otrok kazni bal. če od druge strani ve, da je njegov učitelj pri plesu? Ne. ne tako! Učitelj, ki hoče mladino vzgajati, mora tudi sam proč od plesov, mora proč tudi od društev, čijih edino delovanje obstoji v prirejanju različnih letnih plesov! To je nauk. ki nam ga daja okrožnica. Nam je ta okrožnica v veliko zadoščenje, kajti v njej vidimo priznanje onega brezobzirnega boja. ki ga je naš list zapo-čel proti plesnim prireditvam pri nas. V veliko zadoščenje mora biti ta okrožnica tudi onim županstvom omenjamo samo Šempeter, Komen, — ki so plese skušala kolikor le mogoče — zabranjevati. Pot. ki smo jo tu hodili, je dobra. Po njej hočemo z vso odločnostjo še dalje korakati ! Evharistični kongres. Slovencev se je v naši škofiji prijavilo do sedaj okoli .350. Pa bodo še pristopili, kajti rok za vpisovanje je podaljšan do 20. iiillja. Vendar naj oni, ki so se že prijavili in ki se bodo prijavili, to-le pomnijo: 1. Nabiratelji morajo na nabiralnih polah k imenu in priimku vsakega vdeleženca pripisati tudi stan in bivališče njegovo. To zahteva policija na Dunaju iz umevnih razlogov. 2. Ravno tako mora vsakdo povedati dneve, katere hoče biti na Dunaju; to mora biti zapisano tudi v nabiralnih polah — 3. Kdor plača pristopnino K 2.—. bo užival ugodnosti, ki jih nudi kongres, le en sam dan; tudi stanovanje se mu preskrbi le za en dan in eno noč; potem je bo moral drugemu prepustiti. Vendar je določeno, da se smatrati sobota in nedeljo (14. in 15. september) kot en dan. Kdor torej ne more plačati večje pristojbine kakor dve kroni, ta stori najbolje, da pride 14. sept. na Dunaj in da 15. spet zopet odide. To je pa malo sitno; zato je najbolje, da plača vsakdo pristopnino K 6. 4. Vožnjo po železnici, hrano po poti in na 1 Hinaju ter stanovanje na Dunaju bo moral seveda vsakdo sam plačati. — Bivanje v skupnih spalnicah bo stalo za osebo k večjemu po eno krono za dan in noč. — Najmanj tri krone na dan bo plačal tisti, ki bo hotel imeti lastno sobo; manj bo stalo, kjer bodo dva ali trije ali še več imeli eno sobo za bivanje. — Tiste, osebe, ki žele bivati z drugimi skupaj, morajo to izrecno naznaniti na nabiralnih polah. 5. Gostilno, kjer bo hotel kedo hrano dobiti, si bo moral vsakdo sam poiskati. Cene bodo razmeram primerne. Vendar bodo lahko manj premožni dobivali hrano za malo denarja v dunajskih ljudskih kuhinjah. 6. Vsakdo mora k že odšteti pristopnini doplačati še 35 vinarjev za kolek na železniški legitimaciji, ki se ima po nabira-teljih z drugim denarjem vred poslati ku. nadšk. ordinarijatu v Gorici. 7. Cč. gg. duhovniki kot nabiratelji so naprošeni, da v tem smislu poučijo ljudi ter vsaj do 20. julija nabiralne pole v redu izpolnijo ter v Gorico odpošljejo. Do tedaj mora biti vse v redu, kajti osrednji odbor na Dunaju hoče najmanj do konca julija imeti vse v rokah. 8. Osrednji odbor na Dunaju bo potem tekom avgusta vse drugo uredil; on preskrbi priglašencem stanovanje, bodisi skupna, bodisi posameznikom; on dopo-šlje železniške legitimacije ter pristopnice, ki se bodo glasile na ime vsakega posameznika. Na. Dunaju tudi vedno bolj vse določajo in urejujejo. O tem pa prihodnjič! Vojna med in Turčijo. Italijo Italijani so začeli v Tripolitaniji prav resno zasedati deželo, ki so jo že pred meseci na papirju anektirali. Dne 8. t. m. so zasedli peto mesto na tripolitanskem obrežju, imenovano Misrata, ki slovi po svetu zaradi dragocenih preprog, ki se tam izdelujejo. Mesto leži ob morju. Osmega julija ob 4h zjutraj so začeli prodirati Italijani proti njemu, od morja pa jih je podpirala mornarica, ki je streljala na turške čete. Napad je vodil general Camerana. Boj je bil nad vse vroč, kajti Turki in Arabci so se branili kot levi; Italijani so morali porabiti vse razpoložljive čete, vse konjeni-štvo in vso moč svojega topničarstva, da so prepodili Turke. . Skoraj na celi bojni črti je prišlo do boja z bajoneti, to je znamenje, da so se Turki skrajno vrlo borili. Slednjič so se morali ‘premoči vdati in se umakniti v notranjost dežele. Italijansko poročilo pravi, da imajo Turki več stotin mrtvecev in ranjenih, laška vojska pa da šteje 9 mrtvih in 21 ranjenih. Če je to res, je pač razvidno, kolikega pomena je v vojski moderno orožje in da država, ki se dobi primerno ne oboroži, postavlja v nevarnost tisoč življenj svojih vojakov, če izbruhne kaka vojska z boljše oboroženim sosedom. Lahi so dosedaj zasedli v Tripolitaniji pet važnih mest: Tripolis, Tobruk, Derna, Benghazi in Misrata. V zadnjem mestu so razvili italijansko zastavo dne 8. julija ob pol 4 popoldne po skoraj dvanajsturnem boju. Če hočemo biti pravični, moramo pripoznati, da je to pač majhen vspeh v primeri s žrtvami, ki so jih Italijani do sedaj imeli. Uradno se namreč sedaj razglaša, da so do sedaj vsega skupaj prepeljali v Tripolitanijo 101.389 mož med temi 4000 častnikov, 15.000 konj in tovornih živali, 400 topov, 14 letalnih strojev, 2 vodljiva zrakoplova, poleg tega pa še na tisoče meterskih centov živil kakor mesa, soli, moke, kruha, konserv itd. Do 31. dec. 1911 jih je stala samo najemnina parnikov 13V2 rniljona, prepeljani potrebni materijal za vojsko pa cenijo na 80 miljonov kron. V tej*svoti niso vštete plače častnikom in vojakom, niti stroški za mornarico, ki so bili ogromni. V Albaniji še vedno vre in kdo ve, kaj se bo tam še skuhalo. Z uporniki se strinjajo skoraj tri četrtine turških častnikov, ki so vsi nezadovoljni s sedanjo mladoturško vlado. Ta prestavlja sedaj nezadovoljne častnike v druge garnizije. Tudi ie odstopil vojni minister Mahmud Šefket-paša, kar so vsi uporniki zahtevali. Zato upajo, da se ustaja mirnim potom poravna in se bo sedaj dalo dogovarjati z ubeglimi častniki, ker se jim je izpolnila njih prva zahteva: odstop vojnega ministra. Tudi o miru med Italijo in Turčijo se zopet širijo vesti. Nemški cesar in ruski car sta se te dni dogovarjala o tem v Baltiškem Portu, kamor sta pripeljala s seboj tudi svoje državnike. Ti so napravili načrt o miru, ki naj bi ga Rusija predložila Franciji in Angliji, Nemčija pa Avstriji. Toda poveljnik turške vojske v Tripolitaniji, Enver-bej, se ne briga mnogo za načrte velesil; ravno sedaj se širijo novice, da so njemu tako častniki kakor turško in arabsko moštvo v Tripolitaniji prisegli, da bodo vojsko nadaljevali, tudi če bi bila Tur-čja od velesil prisiljena skleniti mir. Na noben način ni vesel pogled v bodočnost. Tripolitanija ie velikanska in če se domačini prostovoljno ne bodo hoteli vdati, bodo pretekla leta in leta predno bo Italija lahko trdila, da je ta dežela njena. Po svetu. Naš parlament je že šel na počitnice, ko je rešil svojo glavno nalogo: sprejem brambnega zakona, katerega je cesar že julija sankcijonira). Od tega zasedanja ima dobiček le vlada, ljudstvo prav malo. Vlada je dobila svoj vojaški zakon, a o drugih predlogah, ki so bile sprejete v korist ljudstvu, posebno službena pragmatika ni upanja, da postanejo zakon, ker so bile namreč nekatere stranke v svojih zahtevah prenapete in zahtevale v zakonu taka določila, ki jih vlada ne more sprejeti. A vojaška uprava ni zadovoljna samo z brambenim zakonom, temuč zahteva še približno 250 miljonov kron za nabavo novega orožja, posebno topov in za zboljšanje mornarice. V zadnjem skupnem mini-sterskem svetu je zahteval vojni minister okoli 300 miljonov kron. Avstrijski ministri bi mu kmalu dovolili ta kredit, a ogrski ministri so se temu zoperstavili in tako dosesrli. da ie ta predlog padel. Vojni in zunanji minister sta zagovarjala to zahtevo vslcd raznih morebitnih zanletljajev na Balkanu. Tn res ie onažati veliko nasorot-stvo Avstrije in Ttaliie nosebno v Albaniji. Avstrija ima v Albaniji veliko svoiih interesov. posebno je važno to, da si ob albanski obali pribori tudi eno utrjeno mesto, tako da ima prost uhod r sredozemsko morje; Italija na drugi strani na spet stremi po tem. da vdobi na alban-skej obali utrjeno mesto in tako avstrijskim ladiiam zabrani pot v sredozemsko morie. Če se pa to zgodi je Av- strija uničena gospodarsko in politično. Iz tega izvira ves boj. ki na tihem a uničujoče upliva na prijateljsko razmerje med Italijo in Avstrijo. Tudi druge države, čutijo potrebo pomnožiti svoje vojaške moči; tako je norveški državni zbor dovolil vladi 1,300.000 kron v svrho ojačenje svojega vojnega stanja. Razburljive vesti pa prihajajo te dni iz Portugalske; že zadnjič smo pisali, kako se tam nekaj pripravlja in kaže, da bo nastala domača vojska med pristaši sedanje in prejšnje vlade. Zadnje vesti, ki prihajajo od tam nam dokazujejo, kako nezadovoljno je ljudstvo s sedanjo svobomi-selno vlado. Posebno v goratih krajih, kjer imajo rojalisti, to so pristaši izgnanega kralja, veliko zaslombo se vrše hudi boji. V naslednjem podajemo zadnja poročila o teh bojih med republikanskimi in kraljevimi vojaki. Rojalisti, ki imajo tudi dva topova, so napadli Chaves. Republikanska artiljerija jih je prisilila po dveurnem boju, da so se umaknili. Iz Drendeja poročajo, da je izgubil Conceiros v boju s portugalskimi vojaki 30 mrtvih in 100 ranjencev, Kinnas pa 153 mrtvih in ranjencev. Kako da je na Portugalskem radi vstaje monarhistov položaj resen, dokazuje sklep portugalske zbornice, ki je sklenila, da se vlada pooblasti v pobunjenih pokrajinah odpraviti za-' časno ustavo. — Iz Tuya pri Valenci se poroča, da oblega močan oddelek monarhistov Valencijo. Pred mestnim zidovjem se je streljalo. Ranjen je bil neki portugalski carinski podčastnik, ki so ga monarhisti vjeli. Monarhisti so se polastili kolodvora v Valenci. V mestu se boj nadaljuje. — Oddelek stotnika Conceira, ki je čez Montalegre prodrl na Portugalsko, je do-šcl v Santelinho, odtod v Canes. Conceiru se je med potjo pridružil s svojim oddelkom Camachos. Oba poveljnika sta se nato skupno borila z republikanci. Republikanci so vjeli rojalista Joao Almeido, ki se je odlikoval ob vojski v Afriki. Vlada je poklicala k orožju rezerviste 1., 2. in 16. infanterijskega regimenta in 1. in 3. arti-Ijerijskega regimenta, ki so bili letos šele odpuščeni. Monarhisti hočejo menda prisiliti odločilni boj ob reki Minho z republikanci. V Cabereiri in Colorici se je del prebivalstva uprl. Z navdušenimi klici na monarhijo se zbirajo po cestah. Vlada je poslala vojaštvo, da napravi red. Monarhisti razdirajo z dinamitom železniške proge. Iz teh poročil razvidimo tedaj, da je položaj za svobodomiselce na Portugalskem obupen ter da je zelo dvomljivo, če se bo mogla sedanja nepostavna vlada vz- 1 držati na nogah. Listek. Junaštvo in zvestoba. Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J. (Dalje.’) No, on vidi, da je Verena sokriva nesporazumljenja in me zato neče grajati. Vendar bi bilo bolje, če bi mu bil kaj povedal, ko je že tako molče pritrdil k moji snubitvi. Konečno je rekel Kajzer, da mi mora pač čestitati, da dobim s to gospodično Valduler veliko več kot bi dobil, če bi vzel njegovo hčerko. Tudi ako bi obveljala ta ženitna pogodba, se da s 100 tisoč livrami in dosmrtno rento 10 tisoč livr živeti tako, kakor bi nikdar ne mogel z Vereno. „Kaj bogata dota," sem odgovoril, „če pa ni sreče! Nisem se še odločil, ali bi sprejel roko gospodične Valdulerske, ali ne. Če mi ne obljubi, da hoče iti z mano v Švico in tam v skromnosti živeti, bom najbrže razdrl najino zaroko. Ne morem tako zapustiti svoje stare bolne matere. Kaj mi svetujete vi kakor očetovski prijatelj?" Kajzer ni prav hotel z besedo na dan. Vendar mi je pritrdil, da ni dobra taka nagla poroka, kakor jo želi markis Valduler. Tako sva se poslovila. Gorkeje mi je stisnil roko kot po svoji navadi in rekel, da ga veseli, ker mislim na svojo mater in pri meni ne odločuje denar. Popoldne sem pisal Izabeli pismo in sem ga hotel odposlati po Redingu, ki naj bi govoril zame pri Marti in očetu. Tedaj pa je došlo povelje, naj bo polk pripravljen, da zasede Tilerije. Skočil sem v drugi dve vojašnici, da spravim tamošnje bataljone pokonci. Naši vojaki so bili veseli,, da pridejo enkrat do boja. Sablje in bajonete so imeli nabrušene. Ko je napočila noč, so se sešli vsi štirje bataljoni pri Tilerijah, kjer smo celo noč stali v orožju. Toda napada ni bilo in z jutranjim zorom smo morali odvesti svoje čete zopet v vojašnice. Za dva dni je sklenil pariški mestni svet, da mora biti dnevna straža gradu sestavljena iz vseh bataljonov narodne brambe, da bodo imeli vsi mestni oddelki svoje zastopnike v Tilerijah, Razuntega je treba Švicarjem odvzeti straženje gradu in postaviti taborišče krog Tilerij, da se kralju prepreči vsak poskus k begu. Zdaj je bila zadnja ura poskusiti kraljevo rešitev. In res smo dobili povelje odposlati oddelek v Evre. 7. avgusta zjutraj je odkorakalo tedaj 300 mož z osmimi častniki proti Normandiji. Ganjeni smo jim podali roke in rekli: „Na svidenje!" a sami nismo prav verjeli na to. Druge oddelke smo odposlali v različne kraje ob poti, da bi krili kraljev beg. Jaz sem se zgodaj napotil v Tilerije, da z zanesljivimi možmi zasedem mesto ob vrtnem prizidku. A kako sem se ustrašil, ko sem stopil na nabrežje Sene! Mrgolelo je tam narodnih brambovcev in jakobincev in zažgali so bili celo stražne ognje, ki so žareče razsvitljali vrtno ozidje in reko. Tu ni bilo misliti na kak skriven beg. Poiskal sem majorja Bach-manna, da bi mu predlagal, naj z oboroženo silo odvedemo kraljevo rodbino. Če bi iz bližnjih vojašnic pripeljali stotnije, ki so stale pripravljene na odhod, bi lahko kmalu sčistili rečino nabrežje, in bližnja vrata bi branili tudi proti premoči toliko časa, da bi kralj ušel zadosti daleč. S tem načrtom sem hitel k majorju. Ko, sem hotel mimo Malteškega^ hotela, je planil iz hišnih vrat Valdulerjev sluga in mi zaklical : „Že dve uri vas iščem! Gospod markis vas prosi, da pridete takoj k njemu." „Žalibog je nemogoče! Recite mu, da trie veže nujna kraljeva služba. A prišel bom, kakor hitro bom mogel." S temi besedami sem odhitel v vojašnico, kjer sem majorju razložil načrt. „To je bila tudi moja misel," je rekel. „Baš sem prišel iz Tilerij, kjer sem hotel kralja pregovoriti k temu. Zaman je. Kralj noče slišati ničesar o kaki sili. Zdaj je treba z vso naglico združiti v vojašnice raztresene oddelke na poti proti Evreju, kolikor jih je še mogoče dobiti. Glavnega oddelka 300 mož žalibog ni moči več poklicati nazaj. Jutri zvečer mora ves polk v Tilerije; kajti gotovo je sedaj, da druhal naskoči Tilerije. Odjezdite brž v drugi dve vojašnici in poskrbite, da bodo bataljoni za jutri zvečer, kolikor mogoče dobro pri- pravljeni.0 Skočil sem tedaj na konja in še ponoči oddirjal v vojašnici. XXXVIII. Zvečer 8. avgusta so bili raztreseni pododdelki že zopet zbrani v vojašnicah ; le oddelka, ki je odšel proti Evreju ni bilo več moči dohiteti. Ko je napočila noč, sem stal s patrom Sekundoin pred vojašnico, in povedal mi je, da so ga prejšnji večer vabili v Malteški hotel, da bi blagoslovil dve poroki. Iz naše organizacije. Glasnik „S!ov. kršč. soc zveze“. „Nisem imel časa za to,“ je rekel. „Spoved je zdaj važneja ko poroka! No, naši katoliški vojaki so to razumeli in v teh treh dneh sem skoro vse spovedal. Odprl sem jim nebeška vrata na stežaj, da se bo sv. Peter čudil. Rad bi bil le, da bi bili tudi gospodje častniki tako dobri ko vojaki. Toda tudi tu velja zopet: ,Ubogim se oznanuje evangelij!‘ Razun vas, Redinga in nekaj drugih iz Luzerna ni prišel skoro nihče k spovedi. No, ne bodo mi mogli reči na sodnji dan, da jih nisem vabil. Več ne stori navadno tudi Bog sam. Kdor ne sprejme ponujane roke, mora sam sebi pripisati pogin, in kakor si postelješ, tako boš ležal, velja tudi za drugo življenje. Sicer pa polka ne bom zapustil, če pride do boja, in upam, da bom mogel pozneje rešiti kako ovčico." Tako je govoril oče Sekundus, ko se je na ulici zaslišal peket kopit in je prijezdil podmajor Gluc. »Zaukažite takoj ,alarm1! je zaklical. Ves polk mora biti pred tremi zjutraj v Tilerijah." „Bo že zopet kak prazen šum," sem rekel jaz. „Ne, to pot bo zares. Za jutri je določena razprava o kraljevi odstavitvi, in jakobinci bocio s silo pomagali svojim poslancem v zbornici." Tedaj smo ukazali bobnati. Oba bataljona sta se postavila v bojni red. Razdelili smo municijo, kolikor je bilo; le okrog 30 patron vsakemu možu. Ko je prikorakal še bataljon iz druge vojašnice, smo vsi skupaj odšli. Le najpotrebnejša straža, za katero je major Bach-mann odločil nekaj starejših vojakov, ki so imeli ženo in otroke, je ostala z nekaterimi bolniki doma. O J korakali smo kakor skozi sovražno deželo s predstražo in ogledniki. Pričakovali smo namreč, da nam zagrade pot, in bi si jo morali odpreti. Vendar smo prišli brez boja do Tilerijskega vrta, kjer smo našli že tudi naš prvi bataljon. V Tilerijskem vrtu so še enkrat pregledali vse vrste; bilo nas je okoli 900: polk ni že tri leta dobival novincev, poleg tega je oddelek, ki je odšel v Normandijo, z raznimi drugimi stražami oslabil polk za več ko četrtino. Tilerijski vrt je podolgast četverokotnik med trgom Ludovika XV. in gradom. Ravno pred njim je stalo poslopje postavodajalne skupščine. Radi njene varnosti, so bili narodni brambovci spravili precej topništva ne eno stran vrta in ž njo bi lahko obvladali cel vrt in grad. To bi bila nevarnost, če bi se ne bilo več zanesti na narodno brambo. Ura je bila baš tri, ko smo molče prikorakali do Tilerij in zasedli sredino palače. Bila je to velika dvorana, s širokimi kamenitimi stopnicami, pokrita z vel'ko kupolo. Lahko smo se vsi postavili v njej. Proti Senini strani so bile slavnostne dvorane in sobane kraljeve obi-telji. Na drugi strani se je nahajala velika kapela, kraljevo gledišče in stanovanja daljnih kraljevih sorodnikov. Vse znotraj in zunaj velike palače je blestelo v kraljevski krasoti. Stene in stropi stopnišča, galerij in hodnikov so okrašeni z bogatim pozJatilom in slikami, da niti ne govorim o razkošnem lepotičju dvoran in soban. V tej kraljevski palači naj bi tedaj branili življenje Ludovika XVI. in njegove' rodbine. Težka naloga, če bi napadalci mislili zares in če bi se naskoku druhali pridružili tudi bataljoni narodne brambe! (Dalje prih.) večjih vspehov, ki bodo v zadoščenje veliki^ požrtvovalnosti predsednika društva, načelnika »Orlov« in vseh drugih. ^ Doriibui^g;. — »Kat. slov., izobraževalno društvo« v Dornbergu priredi v nedeljo dne 14. julija veselico ob 4. uri popoldne v posojilničnem salonu s sledečim vsporedom : 1. Bartel: ,,Nazaj v planinski raj“. S. Gregorčič. Možki zbor. 2. S. Gregorčič:^ „Za Ilrvate-naše brate". Deklamacija. 3. •lurčič-Cesnik : „Domen". Narodna igra v 5 dejanjih Vstopnina k veselici 40 v, sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 80 v. — Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Odbor. Naša mladina. Iz Kronberga. Opozarjamo somišljenike na javno telovadbo dne 21. julija v Kronbergu. Vspored veselice je sledeči: 1. Ob 1. uri blagoslov za »Orle«. 2. Ob 2. uri poizkušnja javne telovadbe. 3. Ob 4. uri iavna telovadba; a) rajalni prihod; b) nove proste vaje; c) telovadba na drogih; d) telovadba na bradljah; e) skupine; f) »Moreška«; g) skupni rajalni odhod. 4. Prosta zabava: godba, petje, srečolov, šaljiva pošta itd. Pri celi prireditvi svira vojaška godba iz Gorice. Vstopnina: Sedeži 1. vrste 2 K. — II. vrste 1 K, — stojišča 50 vin. — za otroke 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi pripravljalni odbor. Prosimo bratske odseke, ki se niso še oglasili naj nam vprašalne pole takoj vrnejo izpolnjene. Briško okrožje Orlov priredi dne 28. t. m. na Dobrovem javen nastop s telovadbo in ob enem tudi Slomškovo slavnost. Svirala bode vojaška godba iz Gorice. Somišljeniki, pohitite ta dan vsi na Dobrovo, da se prepričate o napredku naših vrlih Orlov in o vspehu naše izobraževalne organizacije! Natančen vspored priobčimo prihodnjič. Pripravljalni odbor, Iz Kojskega. V nedeljo so vprizorili kojščanski fantje in dekleta veliko narodno igro »Divjega lovca«. Pred vprizoritvi-io je razložil dr. Cesnik pomen igre in njeno zgodovinsko ozadje. Na novem odru, ki si ga je k. s. iz. dr. napravilo, so igrali nato diletantje s precejšnjo gotovostjo težko Jgro. Posebe gre omeniti pohvalno Majdo, l’ončka, Zavrtnika in Jurčka, drugi so igrali vsi dobro, da ne omenimo vsakega Zase. Naravni in neprisiljeni so bili so bili Večji ljudski prizori, da se je bilo pripro-stim fantom le čuditi. Vsa polivala gre tudi organistu, ki je prav lepo izučil mešan Zbor. Igra se ponovi v nedeljo, dne 14. ju^ ‘ija. Pogumno po novih potih do vedno Zadružništvo. Iz Oseka. V nedeljo dne 7. t. m. po molitvi je bil v župnišču občni zbor Hranilnice m posojilnice v Oseku. Iz računa, katerega je občni zbor soglasno odobril, so člani spoznali, da je bilo prometa v upravnem letu 1911 131.306 K 48 v. Vseh hranilnih ulog je 98.338 K 02 v in vseh posojil pa 71.453 K 70 v. V letošnjem letu je bilo čistega dobička 859 K 27 v, tako da znaša sedaj rezervni zaklad 3.961 K 52 v, ukljub temu, da je v pretečenem letu zadruga kupila za svoje člane razna poljedelska orodja, kot dve brani, dve pumpi za stranišča, dve tehtnici in dva hektolitra za merjenje vina. Zadruga je imela koncem leta naloženih čez 20 000 K pri Goriški zvezi. Liberalcem seve to ni vš č in se že nekaj groze, da dvignejo denar ter ga nalože pri Šempaski liberalni posojilnici 1 Prosto jim, nas s tem pač ne ustrašijo! Tudi letos je občni zbor sklenil, naj se naroči za ude dva kotla za žganje kuhati, dva mlina za grozdje mastiti in dva stroja za napravljanje klobas. Bo morebiti Šempaska posojilnica našim liberalbem kaj enakega ponudila?! 6. kr. okr. glavarstvu v Sežani na znanje In ravnanje* Vže nekaj let sera se opaža, da so socialisti Protektionskind« c. kr. okr. glavarstva v Sežani. — To sklepajo misleči ljudje iz tega, ker je rudečim sodrugom vse dovoljeno in se jim tudi pri največjih nepo-stavnostih niti las ne skrivi. — Kako je mogla vlada dopustiti, da je zagledalo v »Stavbinskemu delavcu« št. 25 od 13/6. 1912. beli dan: Naznanilo in svarilo, ki je tu objavimo dobesedno; Podpisana naznanja, da se v delavnicah Andreetti, Oranzinič in Donda nahajajo večinoma neorganizirani delavci. Delavci drugih delavnic so sklenili, da v slučaju, ako pride kdo iz gori omenjenih delavnic kam drugam iskati delo, se ga ne sprejme v posel. Svarijo se pa dotični delavci že sedaj, da se ne bodo pozneje pritoževali, češ, da se jim krivica godi. Za danes smo objavili le imena delavnic in ako to ne bo zadostovalo ter bo o-stalo brezuspešno, si prihranimo še za pri-hodje objaviti popolna imena vseh tistih neorganiziranih delavcev. Za Zvezo klesarjev v Nabrežini. Josip Marica. Ali ni to omejevanje osebne svobode in prepričanja? Ali ni to poziv na bojkot, ako se ne pridružijo delavci tisti stranki, ki jo vsaka vlada imenuje državi nevarno? — Ako bi v naših listih objavili tako »svarilo« z podpisom, tedaj bi urednik in tisti, ki je podpisal, kot državi nevarna in-dividua presedela marsikatero urico na hladnem, — list bi se zaplenilo in ga počastilo z veliko globo, ako bi se ga sploh še pustilo izhajati. — Socialistov pa se vse boji, zato . ni čuda, da jim tako raste greben. — Toda vlada naj se zaveda, da je ču-varica javnega reda, zato zahtevamo od c. kr. glavarstva: 1. da se uvede proti Marizzi sodno postopanje zaradi hujskanja k bojkotu, 2. da Isto takoj vse potrebno ukrene, da se Marizza kot kontrolor okr. bolniške blagajne v Nabrežini, ki je dobil od c. kr. okr. glavarstva v Sežani svoj »plače t«, ne izpostavlja več kot propagator sociali- stičnih idej. — Marizzi se da dvojno na iz-bero: ali kot kontrolor pod patronanco vlade služiti vsem delavcem jednako pravično, ali pa ostati socialistični agitator. Toda obojno v eni osebi naj ne bo! .Novice. Iz Rima prihajajo vesti, da je papež vsled velike vročine lahko obolel. Naš prevzvišeni knezonadškof bo šel dne 14. t. m. v Oglej, kjer se vrši ta dan pripravljalna slovesnost k evharističnemu kongresu na Dunaju. Obenem se bo tudi blagoslovila zastava združenih oglejskih katoliških organizacij. Zastavi bo kumo-val tržški namestnik princ liohenlohe. Tržaški škoi preinilostni gospod dr. Andrej Karlin se je v pondeljek mudil v Uorici. Frišel je k semestralnim izpitom, ki se sedaj vrše v centralni bogoslovnici. Nov geometer v Gorici. Gospod Kari Palm je položil prisego kot zemljemerec in zapriseženi izvedenec ter je otvoril svojo novo pisarno v Gorici, v ulici Treh kraljev št. 13. Duhovska zveza je imela svoje zboro-. vanje minuli četrtek v stekleni dvorani »Central«. Udeležba je bila obilna. Maturo na c. kr. gimnaziji v Gorici so napravili 6., 7., 8. in 9. do poldne sledeči Italijani: Berini Ivan, B o m b i g J u r i j?") Canduti Mihael, Cecutta Jožef, Cociancig Ivan, Culot Karl, Fabbro Mario, F i 11 a k F e t e r. Glavač Fdvard, Guot Virgilij, Manzin Ivan, Miclavez Silvij, Oliva Edgar, Patscheider Jožef, Sirk Pavel, Tylli Alojzij, Valentincig Roman, V i s i n t i n Alojzij, Zollia Jožef. — Padli so štirje. 9. popoldne 10., 11. dopoldne so maturirali Slovenci: Bajec Franc (Notranjsko), Ber-buč Alfonz (Gorica), Birza Jožef (Gorica), Bitežnik Jožef (Solkan), Dečko I rane (Štajersko), Gruden Ignac (Nabrežina), Hackauf Lridrik (Gorica), Jerkič Franz (Dobravlje), Klanjšček Konrad (Št. Ferjan), Koruza Jožef (Gabrje), Lavrič Rudolf (Gornje Ležeče), Leban Zorko (Gorica), Milič Ivo (Prosek), Munih Ciril (Sv. Lucija), Novak Kari (Gorica), Orel Viktor (Avber), Pahor Peter (Temnica). — Padel je eden. Matura se nadaljuje. Včeraj pop. in danes dopoldne so maturirali: Res Alojzij (Gorica), Slokar Franc (Skrilje), Šinigoj Jožef (Dornberg). Ter čič Franc (Biljana), Tomažič Albin (Gorica), Trusnovič Rudolf (Postojna), Velikonja Lenard (Dol) Weber Gabrijel (Baškanova). *) Razprto tiskani imajo odliko. Ob zaključku šolskega leta v Gorici. Naša gimnazija postaja kar naravnost o-grontna. Poučevalo je na njej obvezne predmete 41 učnih. Ob početku š. let je štela 975 učencev in 44 učenk, skupaj 1019, h katerim je došlo tekom š. leta še 9 učencev in 2 učenki, tako da jih je bilo letos na gimnazijo sprejetih 1030 učencev in učenk. — Seveda jih je pa tekom leta mnogo iz- stopilo. Vendar je štela gimnazija koncem leta še vedno 875 dijakov in 36 dijakinj, skupaj 911. Od teh je bilo rojenih v Gorici 215, 595 pa ostalem Primorskem; drugi pa izven Primorske. — Po narodnosti je bilo Slovencev skupaj 447, Italijanov 403, Nemcev 56, Hrvatov 4 in 1 Poljak. — Po vero-izpovedanju je bilo na gimnaziji 897 rim-sko-kat. vere (torej skoraj vsi!), potem 5 protestantov ,7 Židov, 2 izven vsake vere. Gimnazija je štela 23 razrednih oddelkov. Vsporednice so bile v vsakem izmed osmih razredov. I. razred je imel kar šest vsporedmh oddelkov, in še od teh so bili slovenski prenapolnjeni. Eden je imel 64 učencev in 3 učenke, drugi pa 59 učencev in tri učenke. Ob takih razmerah je seveda izključeno, da bi dijaki in profesorji dosegli one vspehe, ki bi jih prav gotovo imeli pri navadnih okolnosti: Upajmo, da vpri-hodnje slovenski razredi ne bomo več tako trpinčeni in zapostavljeni, kakor so bili letos! V višje razrede gre 129 kot odlično sposobnih, 525 kot sposobnih, 77 kot vsplo-šno sposobnih; 121 jih je padlo; 35 imajo ponavljalni izpit. Vspeli je torej precej ugoden, število odličnjakov je večje kot število padlih. Odličnjakov je 14 od sto! V šolskem poročilu pogrešamo pri seznamu dijakov navedbo rojstnega kraja poleg imen posameznih učencev. Do sedaj je bil vedno tudi rojstni kraj naveden. To nas Goričane zelo zanima. Je pa to tudi drugače velikega pomena. Prosili bi gimnazijsko ravnateljstvo, da bi vprihodnje spet dalo navesti poleg dijakov tudi kraj, h kateremu po rojstvu pripadajo. Poroča se nam dalje, da je bilo že sedaj sprejetih samo v 1. razred slov. gimnazije 125 učencev in tri učenke. Sprejemali pa jih bodo še tudi, ob početku prih. š. leta. in število bode ogromno. Približno isto bo tudi pri italijanski in nemški gimnaziji. Kar smo hoteli ugotoviti je, da število dijakov v Gorici silno narašča. Primernih stanovanj za toliko dijaštva pa ni. Ravnateljstvo ženskega učiteljišča je prav primerno določilo, da se mora vsaka prosilka za sprejem izkazati tudi s primernim dostojnim stanovanjem. To je nujno potrebno! Kaj pomaga fanta poslati v Gorico, ako nima primernega dobrega stanovanja v mestu, kjer je varen ne samo pred nevarnostmi, ki pretijo njegovemu zdravju, ampak pred vsem pred nevarnostmi, ki pretijo njegovemu srcu in njegovi‘duši! To je silno važna stvar, ki jo mnogi stariši premalo vpoštevajo. Vpoštevati pa bi jo morali vsi! Z odliko so končali šolsko leto naslednji Slovenci; VIII. Koruza Jožef (Gabrije), Terčič Franc (Biljana). Velikonja Lenard (Dol). VII. Besednjak E-E. (Gorica), Košiša Franc (Gorica), Matelič Anton (Livek), Pavlin Alojzij (Ravnica), Rustja Jožef (Skrilje), Zorn AntoD (Prvačina). VI. Bratuž Jožef (Gorica), Dominko Leopold (Gorica), Lapanja Rai-mund (Bilje) Macarol Franc. V. Okretič Alojzij (Kostanjevica), Valič Andrej (Skrilje), Vrtovec Venceslav (Vel. Zabije), Žitko Stanislav (Rojan). IV. Turk Alojzi! (Komen). III. Adamič Rudolf (Nabrežina)* ( Češonja Anton (Breginj), Krapež Anton (Otlica), Gorjan Jordan (Vrtojba), Lapanje Karl (Gorica), Okretič Ivan (Kostanjevica), Podgornik Miroslav (Ccpovan), pl. Reya Venceslav (Kozana), Suc Alojzij (britof). 11. rranko Igor (Solkan), Moškon Stanko (Celje), Nemec Ciril (Bilje), Rejec Albert (lolmin), Sedej Jožei (Cerkno), Sever f ranc (Rihemberk), Trampuž Aleks (Temnica), Vencelj Andrej (Log), Afrič Linda (Gorica), besednjak Ana (Gorica). 1. Berce Alojzij, Čehovin Ludvik, Brankovič Jožef, Uorup Anton, Jerčič Janko, Jug Oskar, Kodrič Prane, Kosmač Ciril, Marušič Prane, Mozetič Martin, Mučič Anton, Pirjevec Vincenc, Kojič Ivan, Tomažič Gabrijel, 'Truhlar franc, Ukmar Leopold, Crne Paula, Kozman Albina, SKet Ivanka. Na c. kr. pripravnici je imelo odliko od 02 (sami Slovenci) 1U dijakov: Golob hrane, Hrovatin Vincenc, Kobi Srečko, Lasič Ivan, Lavrenčič Jožef, Lutman Ciril, Simčič Alojzij, Sue Stanko. Zavrtanik Peter, Žnidarčič Bogomil. Na tukajšnjem c. kr. moškem učiteljišču so prestali dosedaj z ugodnim uspehom zrelostno preizkušnjo sledeči gojenci: Birsa Jožef, Čopič Venceslav, Cuk Rudolf, Del Cott Ciril, Lurlanič Peter, Gabršček Ivan, Uerdol Julij, Komel Prane, Koršič Anton, Martinz Prane, Meršek Rado, Močnik Hubert, Radinja Anton, 'Turk Anton, Vouk Anton, Slavec Ivan. Matura na c. kr. ženskem učiteljišču (slovenski oddelek). Z odliko so jo napravile gospodične: Božič (J a b r i j ed a, Plohl Mila, Š č e k P., Stepančič Marija in Urh Cvetka. Z dobrim vspehom pa so položile zrelostni izpit gospodične: Attems Vera, Babnik Alfonza, Črnigoj Lmilija, Cučat Rožica, Perletič Lmilija, Puhrmann Milena, Jerkič Ana, Kaus Avrelija, Kancler Dora, Kraševec Viktorija, Kraševec Vida. Markič Roza, Marušič Lma, Podmenik Marija, Pertot Srečka, Rajer Jelica, Rutar Alojzija, Sviligoj 'Terezija, Stres Milena, Torkar Julija, Turšič Ana in Vidmar Mimi. Na c. kr. realki so se pričeli zrelostni izpiti pretekli petek. Izpit je delalo 21 dijakov. Dva sta napravila maturo z odliko, 17 je srečno prestalo izpit, dva pa sta padla na šest mesecev. Na zavodih »Šolskega Doma« se je končalo šolsko leto v pondeljek 8. julija s sveto mašo in »Te Deum«. Učenci »Šolskega Doma« so imeli sv. mašo v cerkvi Sv. Antona, za »Mali Dom« pa je bila sv. maša v kapucinski cerkvi. — »Šolski Dom« je posečalo nad 000, »Mali Dom« je posečalo pa čez 40U učencev. Vspeh je bil povsod dober. Res lep napredek! Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v 'Tolminu je bil sklep šol. leta s sv. mašo dne 3. jul. t. 1. Vseli gojencev je bilo 21, z dobrim vspehom jih je dovršilo 17. K sprejemnemu izpitu za 1. teč. c. kr. moškega učiteljišča v Gorici se jih je oglasilo 14 in so bili v s i sprejeti. Koncem leta je prejelo 12 potrebnih gojencev drž. podporo v skupnem znesku 520 K. Najpotrebnejši so prejeli še večje ali manjše zneske (oziro- * ma potrebščine) iz podpornega fonda, za katerega je prejelo vodstvo tekom šol. leta 21)0 K od sl. Hranilnice v 'Tolminu in 50 K od Okrajne posojilnice v Bovcu. Bog plati! Novo šol. leto prične dne 16. sept., vpisovanje gojencev dan poprej. Vodstvo. »Domoljuo«, političen list, ki izhaja v Ljubljani emirat na teden in zasleduje iste težnje na Kranjskem kot »Novi cas« na Primorskem, je te dni praznoval ^b-ietnico. iz malih početkov se je razvil v najbolj razširjen list na blovenskem. Prvo leto je imel le 1700 naročnikov, peto leto že /000, deseto leto /y00, petnajsto leto 10.() delavcev. Pok je bil tako močan, da se ga je slišalo v oddaljenosti 4 km. Sam kralj iu kraljica sta prišla na kraj nesreče tolažit nesrečne sorodnike. Socialni demokrati v Italiji se med seboj kavsajo kakor pri nas češki in nemški. Na strankinem shodu v Reggio Emilia so celo izbacnili iz stranke znane demokrate Bissolatija, Cabrinija, Bonomija in znanega Podrecco. 120 let živel V pondeljek je umrl v vasi. Cruci na Bolgarskem poljedelski delavec Cojocaru v starosti 120 let. Delal je do zadnjega. Smrt ga je dohitela brez bolezni. Opozarjamo krčmarje po deželi, da ne nasedejo goriškim navihancem na lini. — Zadnje čase se je zgodilo da so dobile nekatere krčme goriške okolice, tako v Koj-skem in drugod, pismena naročila, naj za gotovi dan pripravijo dobro kosilo za gotovo število ljudi. Krčmar'je vse potrebno storil, ko pa je prišel čas kosila, ni bilo pričakovanih gostov nikjer. Torej pozor in previdnost! Grozna berlinska nesreča. V berlinskem predmestju Steglitz je vratarjeva žena Marija Friedrich utopila svojih pet otrok v kopeli in se je hotela potem tudi sama utopiti. Njo so rešili, otroci so mrtvi. Grozno dejanje je storila žena iz, strahu pred trpinčenjem svojega moža. Strela ie udarila v mestu Krakovu v cerkveni stolp; ker ui bilo nikakega strelovoda, je začel goreti. Z veliko težavo so ogenj pogasili. Strašno neurje na Koroškem. Dne 4. t. m. je zadela velik del Koroške huda nesreča: po občinah Kotmaravas, Zihpolje, Podgora, Borovlje in Glinji ih po drugih občinah v okolici je vihralo strašnoneurje s točo in pokončalo vse kmetove nade. V 20. minutah je bilo opustošeno vse: polje, travniki, vrtovi in sadje. Še drugi dan je bilo vse belo od toče. Takega neurja nc Pomnijo najstarejši ljudje. Ubogi kmetje! Velika vročina, še večja kot pri nas, je sedaj v Ameriki; enega dne je v New Yor-ku obolelo na solnčarici 24 oseb, v Filadelfiji pa 14. Za Slov. dijaško zvezo je daroval veleč. g. I. Kovačič, župnik v Podmelcu 10 K. Iskrena hvala. 5000 kron vreden dobitek zastonj za- niore zadeti poleg 400.000 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. Pojasnila daje g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Iz Trsta in Istre. Za evharistični kongres je v tržaški-koperski škofiji čas zglasitve samo še do 15. jul. Tedaj se bodo namreč po župnijah zaključile nabiralne pole in vposlalc škofijskemu odboru. Kdor se torej misli udeležiti shoda, naj se kar hitro zglasi pri svojem domačem župnem uradu. O pogojih iti načinu udeležbe je že večkrat pisal »Novi Las«. Držite se teh navodil! Poleg kongresne karte je plačati v naši škofiji še znesek 1 K za stroške škofijskega odbora. Kdor se bi še le po 15. jul. odločil, naj se obrne kar naravnost na centralno pisarno, Dunaj I. Stephansplatz 5. O nastopu udeležencev iz 'Prsta bomo poročali pozneje, ko bomo znali, koliko se jih je oglasilo in katerih skupin se mislijo držati. Škofijski odbor v Trstu. Nova maša bode 21. julija v Kerkov-eih (Istra). Novomašnik Ljubljanske ško-tije č. g. Matija Škerhec daruje svojo prvo nekrvavo daritev v župniji svojega strica dekana. Pač redka slavnost za tužno Istro. Novomašniku mnogo sreče! Tomaj. Iz Tomaja nam je prišlo več dopisov, ki opisujejo lepo prireditev šolskih sester. Obe igri so občinstvu zelo ugajale. Igralo se je prav lepo. za kar se Uiora čč. sestram iz srca čestitati in zahvaliti za ves trud, ki so ga imele pri prirejanju te prireditve. Podgane razširievalke kuge. Na parniku Afrikana, ki je zasidran v svrho razkladanja blaga v prosti luki v Trstu, so našli več mrtvih podgan, od katerih so dognali, da so poginile za kugo. Zdravniki so nato določili, da mora parnik čakati izven Pristanišča. Od moštva na ladiji ni nikdo obolel. Vsi, ki ste skrbni možje in očetje! Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnjost Nvojih otrok ? Potem pišite „Slovenski Straži11 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki so vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Za smeh. Neko deklico je vprašal katehet, kateri sv. zakrament je že dobila. Ker ni pazila, ni znala takoj povedati. Še le, ko ji je součenka nekaj poše-petala, je odgovorila: „Šveto mašniško posvečenje in sveti zakon." Katehet: Ali mi zna kdo povedati kje leži Rdeče morje? Tonček : V svetem pismu. Katehet jo razložil otrokom čudež, katerega je storil Jezus v Kani Galileje, ko je spremenil vodo v vino. Deklica, krčmarjeva hči, je vzdignila roko in vprašana je dejala: »To zna moj oče tudi!« (Videla je najbrž očeta, ki je prilival vinu vode.) Zahvala. Podpisani se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem tistim, ki so se udeležili pogreba Naše rajnke ljube mamice Antonije Stegovec, rojena Bolko in jo spremili k večnemu počitku. Posebno tistim ki so nas tolažili v naši prebritki žalosti, milostljivi Bog ji stotero poplačaj! L o k a v e c, dne 30. junija 1912. Žalujoči soprog Ivan Stegovec in cela žalujoča družina Stegovec. MIZARSTVO odlikovano z električnim mehaničnim obratom GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18. Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — —---------------------------- Svoji k svojim! Svoji k svojim MIHALJ TURK GORIGU — Tla Kornu štev. 6. — GORICA priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah! Št. 4— V. ŽNIDARČIČ & DR. • stavb, tvrdka — v GORiei VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbiuska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal,-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Št. 21 Čevljarji pozor! Ne bo se kesal, kdor hoče kupiti, skoraj nov tudi za znotranje šivanje pripraven čevljarski šiv. Stroj, ki se proda po nizki ceni. Pogojno tudi na mesečne ali trimesečne obroke. — Pojasnila daje France K1 a n j š č e k, Dol. Cerovo, p. Št. Ferjan pri Gorici. Vid Rojic v Gorici, Raštelj št. 23 priporoča svojo krojaško delavnico, posebno čast. duhovščini za talarje in v to stroko spadajoča dela. Širite NOVI CAS! |{ flOr noCe .verJetl, aaJ prepriča, da ukupi najboljše in najceneje; ure, srebrnino, zlatenino, šivalno stroje vseh sistemov, orkestrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju M. ŠULIGOJ v Gorici Barriera 43 blizu drž. kolodvora v lastni hiši. Vsa popravila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah. Ignac Š u 1 i Su. Lucijo Soči priporoča najboljše ure, šivalne stroje in najznamenitejših tvornic kolesa „Puch“. — Vse po najnižjih tvorniških cenah. Sprejema tudi popravila. Večletna garancija za nove in popravljene predmete. VINO, motno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se mal vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa". ZibozMiti ii lobutehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi tekališče štev. 37 Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. 19 Ordinira v svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. št 20 Edina zaloga najboljših sesalk za gnojnice navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 KJ Razpršilnike vsake vrst od 4 do 12 K. Pinter 8 Lenaril v Gorici, Raštelj štev. 7 -- 8. PETER LUKMAN, krojač v Gorici Križna ulica štev. 8 (Via della Croce) priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in dežele svojo krojaško delavnico Točna postrežba. Cene zmerne. Mirodllnica, Papirnica In Tovarna šolskih zvezkov KOŽNAR & C.' - GORICA Velika zaloga vsakovrstnih suhih in oljnatih barv, ter vseh v to svrho spadajočih predmetov. Zaloga angl. vitrijola in sicil. žvepla, mineralnih vodd, kemičnih pridelkov itd. itd. Zaloga vsakovrstnih knjig in šol. potrebščin, ter raznovrstnega uradnega in ovojnega papirja, pap. vrečic. Velika izbera umetniških razglednic. Josip Oberdank tovarna sodavice in pokale pri Sv. Luciji ob Soči. — Zaloga v Kanalu pri gosp. ADALBERTU IVANČIČ. Priporoča se gg. gostilničarjem za obila naročila. Za dober izdelek se jamči. Cene konkurenčne. Postrežba na dom. * I I Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z omejeno zavezo posreduje pri nakupu kmetijstih potrebščin in pri prodni ^ »'V' ^ Mislih pridelkov. ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE4' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32. m* "S'© I r Prodajalna Kat. tisk. društva v Gorici priporoča svojo veliko izbiro krasnih podob za sv. obhajilo in sv. birmo, raznih roženvencev in molitvenikov. Ima v zalogi tudi vse tiskovine za cerkve in županske urade, kakor tudi uradni papir od najcenejših do najboljših vrst, razne pisalne potrebščine, trgovske knjige s papirjem najboljše kvalitete, trpežno vezane po tovarniški ceni. Na razpolago so še razne druge devocionalije; tudi vse v Marijino družbo spadajoči predmeti n. pr. a\ a\ a\ av svetinje, trakovi, sprejemnice, diplome itd. so v zalogi. a\ av av a\ f»n/J-I.I I~m1 - u - I/-U *■‘n * IJ^L *Ll *-"•*** ... « | .. .« ■ . —, . ^|«.||^|»|. ^ *. ■ . Lastnik ,Kat. tiskovno društvo" v Gorici. — Tiska .Narodna Tiskarna" v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorico j Na