Ostat će ti polje neveselo 
I na polju žalostni kršćani. 
Na tebi se čudna čuda grade, 
Na tebi se zla velika cine. 
Na tebi se brez zakona ljube, 
Zapovedi božje ne 'zvršuju, 
K maši redko kada bođevaju. 
Zemlja j' nebu govorila: 
Previsoko vedro nebo moje 1 
Nemoj mene tako kaštigati. 
Ako s' ne bud' narod tio poboljšati, 
Ja mu ne ću dati po tebe gaziti. 
Poda se ću ja ga postaviti 
I kamenjen teškin pretiskati. 
III. 
Rano j' stala nediljica sveta, 
Bile svoje (j)umivala ruke, 
Bile ruke i rumena lica. 
Žute svoje ispletala kose, 
Žute svoje raspletala vlasi, ^ 
Pak je (j)išla v jenu crekav svetu 
I kleknula na gola kolenca. 
Paka milo cvili tere place. 
San je Isus dosa iz nebesa. 
Lipo ti je nju propitivajo : 
Sta cviliš, plaeeš, nediljice sveta? . 
Ona mu je tijo divanila; 
A ja moran cvilit i plakati; 
Tuda jeste đanaska pasalo*) 
Tri tisuće i osan stetina, 
Da se nije nijedan poklonil, ^. 
Ni poklonil, ni pomolil meni. 
San joj veli Isus iz nebesa: 
Muc', ne cvili, nediljice svetal 
Koji tebe ne bude slavijo, 
Ni častijo, slave moje 
Ne bu vidijo nikada. 
Mytliologicne đrobtine. 
(Po narodnih pripovedkah razglaša Dav. Terstenjak.) 
III. 0 Tdebtt. 
slovenski otroci 0 vdebu pojejo keđar ga v mladem letu 
zagledajo : 
Up , up , vdeb, 
Maš zgnušen rep, 
Vendar vse veš, * 
Pa nič ne poveš. 
Iz te otročje pesmice se vidi, da je bil vdeb pri starih Sloven­
cih prerokovaven ptič. Tudi starim Egipčanom je veljal vdeb za 
preroka (Horapollo, Hieroglyph, II, 28). V vdebovem gnezdu se pré 
kamen najde: če kdo ta kamen spijočemu pod glavo dene, mu 
spijoči človek vse svoje skrivnosti razodene. 
iy. o kosa. 
O kosu smo peli kot mali otroci: 
Pleši, pleši, čemi kos; 
Kak bom plesal da sem bos, 
Kam pa si črevije dal? 
Stan babi sem je dal. — 
Kaj ti je za nje dala? 
Debelomastnee-a nresička. 
Več nisem zvedel o tem ptiču med ljudstvom slovenskim. 
V. O niartinčnjakn. 
Martinčnjak ali martinkec se veli živalica, po nemškem 
,Eidechse". Posebno je žival sv. Martina, zato se tudi po njem ime-
*) Mimo šlo od ital, passare. 

nuje. Sveti Juri in sv. Martin sta svetnika, ki ju Slovenci posebno 
časte, in sta iz paganstva v keršanstvo slopivšim Slovencem nado-
mestovala solnčne božanstva kakor Svetovita, ker oba sta jahača. O 
martinkecu pa pravijo, da je enkrat bil človek, pa ker je solnce molil, 
ga je Bog v lazečo živaiico spremenil. Tudi pri Gerkih je bil mar-
tinkec ljubimec solnčnega boga Apollona, in pripisovali so mu prero-
kovavno moč (Schuch, Privatalterlhümer str. 341). Vse to je naravno, 
ker ta živalica solnce ljubi, posebno o Martinovem. Ime martinkec pa 
je nastalo, kakor Marienkäferchen, božja kravička. itd. 
TI. O ffoski. 
O ffOski pojejo slovenski otroci: 
Gagaj, gagaj gos ! 
Dedek hodi bos, -
Babica ga 'zula 
Sama se obula. 
Pri starih Indih je gos bila pospešiteljka ljubezni, in v ruskih 
narodnih pesmah izročuje dek[e gosi skrivnost svoje ljubezni (Wald-
brühl, Balalaika str. 481). Če je persna kost gosi svetla in čista o 
Martinovem, je to znamenje ostre zime, če je pa bolj temna, bode 
dosti snega. Moža, kterega „baba v slami leži" to je, kterega žena 
je ravno porodila, imenujt^o gosaka. 
VII. O detelji. : , 
Čveterolistna detelja ima bajevno moč. Kdor ima čvelerolistnato 
deteljo, ki jo je mašnik žegnal, je vselej srečen v ljubezni, v igri 
itd. Posebno se čisla detelja, ktera se uterga o kresovi polnoči. 
VIII. O majoranu. * 
Majoran je znamenje ljubezni. Kedar gre slovenski fant v sno-
boke, vtakne betvico majorana za klobuk, bctvico pa skrivoma da 
dekh, da jo dene ljubici pod zglavnik, ker pre „majoran serca veže." 
IX. O lapaha. 
Lapuh devajo v nekterih krajih slovenskih v grob, da njim ver-
kodlak (Vampir) ne škoduje. 
1. O boba. 
Valvasor piše, da je pri Kranjcih o njegovi dobi bila navada, da 
so novozaročenima, preden sta spat šla, boba za večerjo dati. Bob je 
loraj tudi pri Slovencih, kakor pri drugih narodih, bil erotišk symbol. 
Rimske žene so na praznik „matronalia", kteri je bil posvečen Junoni 
Lučini, boginji srečnega poroda, tudi bob snedle. Ker to sočivo ima 
dosti semenja, je bil bob prepovedan duhovnim egiptskim (Herodet II, 
37). Moja rajna mati so nam na svetih treh kraljev dan spekU po-

gaòo iz bobove moke, ktero smo imenovali „bobov ded". Nekaj 
enacega se tudi najde pri "drugih narodih (glej Nork , Festkalender, 
str. 62). 
II. O šlšmišn. 
Šišmiš , netopir, pirožlek , je bajeven ptič. Kdor ima njegovo 
serce okoli lakta na rudeči niti privezano, je vsigdar srečen v igri. 
Narodske prislovice. 
A. Isterske. 
(Poslal J. Volčić.) 
Derži jezik za zubmi, a ruke doma (malo govori, in ptujega 
se ne dotakni). 
Skupna kobila je sadniva ali sadnita (bekommt den Satteldruck). 
Občinsko blago se malo čuva. 
Špeh mu je prišel — špeh mu je poslala (sie hat ihm einen 
Korb geschickt). 
Mu je bila graja — graža na širokem putu (nenadjane protivnosti.) 
Voda je gospoda, vino je kmet. 
Bolje je spravljeno, nego pričekano. 
Gospodarica, ka kuse deli, mir dela med čeljadom (ako prav deli.) 
Niti za vlasni ert (nicht um ein Haar). 
Milostiva mati grintavu decu češe. 
Več more Bog, nego svi neprijatelji. 
Na staro telo nove pete (v starosti skerb). 
Je šal u goru po slanih jagod (zastonj mu pot). 
Si mi huje storil, nego da si mi iz oltara znel. 
Ča se ji, a ča se gori, nikdar dosta ni. 
Koliko kačak je za vjisti, toliko lekari je za zgojiti (ne straši 
se preveč ncprijateljev). 
Neka se muze koza, dok je zelena loza. 
Krava neće pojt na praznu pest. 
Mi smo več rodbina nego prijatelji. 
Bolje se je s tičem, nego z mišem. 
Otroku treba sprav i strah. 
Mala laginja, mala korist (vela stvar oče truda). 
Da nebi ljudi jili i pih, nebi nikda prijatelji bih. 
Otroku mala stvar puna ruka (se lahko zadovolji). 
Potreban človik je živa laž. 
Dobro delo nikdar ruk neblati. 
K svakemu me hvali, k moru me vali (pri morju se bolje 
živij.